------- 56-------- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Nadaljevati ti hočem , dragi čitatelj, kar sem v potopisu lani pričel. Oglejva si mesta na Angležkem, kakošna so poslopja njih, in začnimo pri mestu Hull-u. Ne misli si palač, kterim komaj do strehe do-gledaš , temoč večidel ponižne stavbe z enim nadstropjem. Vendar med poslopji je razlika; razlikoval bi jih v koče, kjer najubožniše ljudstvo stanuje, — v stavbe, kjer so po največe rokodelci in navadni mestjani, v hiše premožnih mestjanov in poslopja ali palače, kjer prebivajo „pravi žentelmani", — rečem „pravi žentelniani", kjer tukaj hoče se titulirati „žentelman" že vsak me-želj (kterih je Angležka „vsa polna"), prav kakor naši meželjni hočejo biti „hoch- und wohlgeboren von X. Y. Z." itd., kar že celo Slovenci posnemamo, pisaje„bla-gorodni-(a); kako da ne še „visokorojen" (na tretjem ali četrtem podu)? to bi še imelo nekak pomen in bila bi zvesta prestava nemška. V vsakem hramu ali poslopji prebiva le ena rodbina ali familija, kar je sicer prav prijetno. Izvzemši štacune in gostivne so povsod poslopne duri (front-door) vedno zaprte, kakor pri nas o polnoči. Ako hočeš vstopiti, trkati moraš na ulične duri, da pride kdo in ti jih odpre od znotraj, kjer so zapahnjene. Poveš brž že na ulicah pred pragom, kaj da želiš ; ako ti odpro, se duri zopet zapahnejo. Na „front-door'-ua ali uličnih durih je navadno za trkanje vvešen trakalec „knoeker"; tudi je na teh durih hišno število. Prosti so tukaj listni napisi, in listonosom je bolje kakor našim, treba jim je samo na te duri potrkati in tam list oddati, bodi si kakoršen koli. Glavna stvar pri napisih za angležke liste je hišno število in ulice, oseben karakter je nepotreben. Kadar vstopiš v angležki hram, ako nimaš nič posebnega, brž v shodniku (passage, zgovarjaj pasidž) svoj posel opraviš, navadno pa greš pri malo premožnih mest-janih v hišo, ktera je za navadno stanovanje in obed (dining-room, zg. dajninjrum), ako si pa odlična oseba, pozovejo te v „drawing-room zg. draoinjrunr'), to je v najlepšo sobo ali salon, ki je navadno brž pri vstopu. Pri tej priliki omenjam na kratko nekoliko, kakošne so mestjanske hiše srednje vrste; samo po sebi pa se razume, da so poslopja občinska ter bogatašev in žen-tehnanov prostornejša in ličnejša, ubožnih pa so ubož-nejša. Od zunaj se vidijo hiše celo priproste, in mnogokrat pri stavbah z enim nadsobjem zid ni debeleji od ene opeke (to je, za dobro ped, kakor so naše opeke za zid.) Pri teh hišah zidovje od zunaj navadno ni ometano (kar se pa mnogokrat tudi pri velikih poslopjih nahaja), ne vidi se druga kot rjava opeka, in tako so cele ulice kakor da bi bile rjavo obžgane. Krasne pa so one ulice, kjer ni prodajavnic in rokodelcev, kjer prebiva odličneji stan. Tu so poslopja čedna in zelo okusna , posebno pa še zavolj tega, ker Anglež, velik prijatei cvetju, mora imeti tudi v mestu pred hišo malo tratico ali vrtič, pri zidu pa si nasadi bršlina ali drugo tako rastlinstvo , ki se po zidovji popenja in ga celo v zelenje ovija. Po teh ulicah se sprehajaje mislil bi, da hodiš med vrti. Znotraj se hiše navadno ne belijo in ne malajo, temuč tapecirajo; po tleh in v sobah in hodnikih pa so položeni tepihi, brez kterih tudi ubožne hiše niso. — V poslopjih z enim nadsobjem je navadno tako odredjeno, da spodaj pri tleh so, kakor sem že omenil, ,,drawin-groom" brž pri vhodu, potem „diningroom'', kuhinja itd., v nadsobji pa so spavnice , sobe za obleko , knjige in druge potrebe. Le najubožnejši ljudje imajo postelje v tej hiši, kjer čez dan prebivajo. — Kakor je prijetno tukaj stanovanje tistemu, ki ima familijo, da si celo poslopje najme, tako sitno je posamesnemu človeku, posebno, ako se k odličnejšemu stanu prišteva, ter po zahtevah tega stana živeti želi. Ako hočeš sam za se stanovati in živeti, moraš si najmanj tri sobe najeti, to je, drawingroom, kjer sprejemaš osebe, ktere te obiskujejo, sobo, v kteri sam stanuješ in potem spavnico ; to zahteva šega angležka, ki dosti denarja stane; inači pa, moraš celo kot domačin v družbo k rodbini pristopiti, pri kteri stanuješ. (Dal.prih.) ------ 71 ------ Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Ker je že tukaj o spavnici govor, naj še dostavim malo opazko. Spominjam se še na Slovenskem v kmečki hiši tako velike postelje, da po štirje lahko v njej leže; take velikanske postelje se nahajajo v vsaki angležki spavnici, za ogled v mizarskih prodajavnicah. Stara navada je še na Angležkem, da mož in žena morata vedno v eni postelji spati, sta li mlada ali stara, izvzemši le ta čas, kadar je on ali ona nevarno bolna. To pa je „conditio sine qua non." Obotavljanje tej šegi, bodi si od ženske ali možke strani, moglo bi celo zakonsko zvezo razdreti, in ta ukoreninjena navada ni samo, da bi kdo mislil, le pri neizobraženih, temuč pri žentel-manu tako, kakor pri tovarju. Hajd zdaj še k angležki peči. Prav zanimiva je. Na drobno popisovati je nočem; ne zdi se mi vredno, hvalil jo pa še manj bodem, ker hvale ne zaslužuje. Škoda za one stare gradove po starih kmečkih hišah slovenskih, da se od dne do dn6 bolj rušijo in z novimi čepinjami nadomestujejo ; takošen grad v prosti slovenski koči je boljši kot najlepša angležka peč v žentelmanski palači. Ako so Angleži v druzih rečeh praktični, pri pečžh nikoli niso. Lepa je pečna sprava in orodje, to se mora vedno svetiti; peč pa po našem smislu se mora le nekakošno ognjišče imenovati, in to je še po starodavni osnovi, ali da bolj po domače rečem, tako kakor nekdaj, ko so še Angleži v bajtah stanovali. Cela stvar je ta: v stirivoglato doblino v zid je vzidan, rekel bi, nek železen korpič, v kterega se premog nasiplje (z drvi se tu ne kuri), in iz te vdolbine je naravnost dimnik. Kedar se zakuri, morajo se odpreti hišne duri, da se po hiši ne kadi. In kaj pomaga taka peč? Kdor ni pri ognji, ga zebe; kdor je pa pri ognji, ga od ene strani peče, od druge pa mrazi; največ toplote dobiva dimnik. Tako gori v hiši ves božji dan, in ako nisi dobro oblečen, zmrzuješ; edino dobro je to, da je v hiši precej čist zrak, ker topel in spriden odide skoz dimnik, kteri je najboljša veternica. Na strehah je tedaj polno dimnikov, ker vsaka soba ima svoje ognjišče in svoj dimnik. Pozimi je Angležu se ve da najdraže mesto „by the fireside" (izgovarjaj: baj dhe fajrsajd) pri ognjišču, ali kakor mi pravimo pri peči); kadar je domd in ga ne zadržujejo drugi posli, sedi gotovo pri ognji. Poleti je to ognjišče hišen ures ali lišp (ali da rabim skoro smešno magjarsko besedo ,,kinč"); nad ognjiščem je mala polica „chimney-pieca" (izgovarjaj: čimnipis), kamor se hišne lepotije devajo, kakor na pr. kipi, podobe, lepi peharji itd.; dimnik pa in ognjišče se zakrijeta s pisanim, v trake zrezljanim papirjem, in ognjiščna oprava se svitlo osnaži, da je za parado, kakor našim oficirjem sablje. Tukaj na Angležkem sabeljnega žvenketanja ne slišiš, pa tudi nobene sablje ne vidiš, ker nobeden voj-nik, bodi si prostak, oficir ali general, ne sme s sabljo na ulice (izvzemši ta čas, kadar jo potrebuje); za nekako igračo ima v roki le palico ali palčico. Pa tudi ne srečaš na vsak drug korak vojnika; Hull na pr. ima nad 150.000 stanovnikov; pa v treh mesecih še nisem videl deset vojnikov; nekoliko več sem jih našel v mestu Scabro-u. Ravno tako ne sme tukaj noben policist sablje nositi. — Ali kam sem od angležke peči za-blodil, čitatelj ne zameri mi, da ti pripovedujem tako prozaične stvari, potrpi, morebiti še pride kaj poe-tičinega. Misli si, da je nedelja, plat zvona zvoni, al ne prestraši se, ne kliče te ognja gasit, ampak kliče in opominja te, da vzameš pod pazduho „the holy bible" (izgovarjaj: dhe holi bajbl, sv. pismo), in še par drugih cerkvenih bukev, ter pobožno romaš proti cerkvi. Ko stopiš na ulice , srečaš povsod pobožnih romarjev, ki sveto zamišljeni v cerkev korakajo vsi obloženi z debelimi knjigami. V vsakih ulicah je cerkev na izbiro, kamor korakajo mladi in stari, zalke in nezalke. Angleži se sicer, če tudi imajo svojo „angležko" vero, sami „katolike" imenujejo, k večemu , kadar je razločevati potreba, še dostavijo besedo angležki katolik „englisch catholic" in nas imenujejo rimske katolike ali „papi-ste." Anglo-katoliške cerkve se izmed vseh drugih brž poznajo, ker te edine imajo zvonike. Pa ti zvoniki nimajo takošne podobe kakor naši, namreč da bi se streha v piramido ali kupijo zvrševala, ampak angležki zvonik predstavlja na priliko to, kakor da bi naši bili brez strehe. Stirivoglato zidovje ima zgorej ravno streho brez kuplje, križa itd. Od zunaj so angležko-katoliške cerkve sicer po vsem takošne, kakoršne so rimsko-katoliške in navadno prav lepo in okusno zidane; saj so jih največ in sicer najlepše Angleži še kot katoliki stavili. Cerkve drugih ver, kterih je tukaj mnogo, nimajo zvonikov, tako tudi rimsko-katoliške ne, ker ne smejo imeti zvonov, da bi zvonili; zvoni se le po angležko-katoliških cerkvah. Hajdimo tedaj, po stari navadi tje, kamor nas zvon kliče, in oglejmo si še malo znotraj cerkvo an-gležko. (Dal. prih.) ------103 ---- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Znotraj v cerkvi angležki je malo, pa to, kar je, je lepo. Stene so čedne, pa celo gole, podobe ni nika-košne, tudi križa ne, kteri je po lutersko-protestanti-ških cerkvah. To je na prvi hip nekako čudno tujcu, ki vide veličastno stavbo cerkveno od zunaj, misli znotraj tudi tej primerno kiparsko in slikarsko umetnost najti, pa stopivši v njo ne vidi nič druzega kakor klopi prižnico in še orgije. Cerkve pa so Angleži, ko so še katoličani bili, stavili v resnici krasne, pa sedaj so vse prav kakor obropane. Glavna cerkev v Hullu je tako veličastna stavba, da sem še malo tacih videl; dva pridigarja lahko v nji govorita, tako, da bi drug druzega ne motil; al zdaj je zelo zapuščena. Kar je dobrega in hvalevrednega v cerkvi angležki, to je lep red in stoli. Ker v cerkvi ni nobene stvari, ki bi prostor jemala, so povsod stoli tako lepo napravljeni, da vsakdo sedi. Ako v cerkev stopiš, pa nimaš lastnega stola, te cerkvenik, ki z dolgo palico po cerkvi hodi, brž prijazno v pristojno klop pelja, in ako nisi knjige seboj prinesel, ti ------104 ------ se ž njo postreže, in ako ne, ti jo prijazni sosedje, vide da knjige nimaš, od vseh strani ponujajo, in rada te kakošna zalka, ki za teboj sedi (ako je nimaš na strani) na rame potaplja in ti ljubeznjivo posodi lepo knjigo. Tla, kjer se med klopmi hodi, so pokrita s plahtami, da ni tobote in vse je čedno; sedeži v klopeh pa so večidel mehki. Pa stoli niso samo spodaj v cerkvi tako vredjeni, temuč tudi skoro vsaka cerkva angležka ima zgoraj lepo galerijo. Pa to galerijo si nikdo ne sme misliti tako, kakor so naši kori, kjer se včasi komaj ubogi šolnik giblje, temuč kakor oder na krasnih stebrih, in ta galerija je, ako ne celo krog in krog, gotovo na treh straneh kakor v glediščih; stoli so lepo v breg vvrsteni, tako, da mora vsakdo govornika videti. Te lepe naprave pa niso samo po mestnih cerkvah, teraoč tudi v mnogih po vaseh. Potovaje po nekterih pokrajinah našel sem na deželi cerkve, ki so od zunaj prave podrtije videti, ter pričajo, da so ubogi ostanki katoliških cerkev, ki so še strastnemu ropu in plamenu ostali. Nektere nimajo druge strehe kakor obok, in prav take so, kakor pri nas stari gradovi; al kadar v cerkev stopiš, najdeš notranje naprave kakor po mestnih. — Pa zakaj o tem pisarim? Zato, ker to, kar je dobrega, bi rad priporočil tudi našim cerkvam, da bi se odstranile nektere napake. Kaj, krivoverske naprave bi se mogle priporočati? me utegne kdo zavrniti. Da! kar je res dobro, je dobro povsodi. Lepi red se po naših cerkvah mnogokrat pogreša in zelo neprijetno čuti, in sicer zato, ker se množica ne razdeli po prostoru tako, kakor bi trebalo, temoč nekteri koti so natlačeni, druga mesta pa prazna. Pogostoma so ^izvoljena mesta" vaškim fantalinom za burke in mestnim gizdalinom za „rendez-vous!" Tacega ni v cerkvi angležki, ker nikdo, razun kdor ima sam svoj stol, ne sedi, kjer bi se mu ravno poljubilo, temoč tam , kjer mu primerno mesto cerkovnik odloČi. V naših cerkvah mora dostikrat starček ali babica ali trudni ljudjč, ki so dve uri hoda v cerkev prišli, prosto stati ali na trdem kamenji klečati; tega v cerkvah angležkih sopet ni, ker je primernih stolov dovolj, da vsaki sedi, bodi si star ali mlad, naj plačuje stol ali ne; vrh tega se v mnogih cerkvah pozimi tudi kuri. Tu bi utegnil kdo ugovarjati, da v naših cerkvah ni toliko prostora za stole, da bi mogel vsakdo sedeti', in če bi tudi prostor bil, bi bili stroški preveliki vse to lepo vrediti. Ali meni se zdi, da ta ugovor ne veljd, ker je mnogo drugih nepotrebnih stvari jdo našin cerkvah, ki stroške prizadevajo, pa bi se dale nadomestiti s takimi koristnimi napravami. Ne, ne, da bi cerkev bila brez podob kakor so angležke; al preveč jih ni treba, zlasti pa nikakor ne karikatur, kakoršne sem po naših slovenskih cerkvah dostikrat videl. Malo, pa to dostojno, častitljivo — ne pa na kupe tacega, kar ni spodobno na svetem mestu! Dovolite mi pri tej priložnosti, gospod vrednik, cel6 na mojo odgovornost, nekaj opaziti. Križ je pri katoličanih sveto in najčastneje znamenje; ker pa je tako, naj bi tedaj tej časti tudi primeren bil in naj bi se ž njim dostojno ravnalo. Pa k ako š ni križi se vidijo pogostoma po naših cerkvah ?kakošni „lipovi bogovi" se nahajajo pri potih! ali niso to pogostoma „strašne podobe?" more to biti Bogu na čast? — Pri sv. moji veri, nikakor nisem kakošen „zaloličnik" ali da bi me kdo tako karikaturai in po cerkvah in ob potih nastavljal, za kakoršen namen si bodi, protestiral bi na vso moč. Kakošna so razpela pri škropilnicah pri cerkvenih durih! Navadno grd omazan križ in ljudstvo ga poljubuje drug za drugim. Kot majhen deček hodil sem z materjo k „božjemu grobu"; za oltarjem je bilo na tleh položeno razp61o, prav že tako oglodano in strgano , da se je glava komaj poznala, in to tako uma- zano podobo smo poljubovali. Pa še ostudnejše reči kot doma na slovenskem Stajarskem videl sem v nekterih cerkvah v hrvatskem Primorji. Odkrila se je podoba, ktero je strah in stud pogledati vsakemu, ki ima le kolikaj nježne čuti v sebi! Vprašam gospode duhovnike: ali so take stvari na čast božjo, da jih dovolijo in ne popravijo? Želel bi, da mi kdo na to odgovori. Treba se mi je zdelo tudi o tem besedico sprožiti, da bi se takošne napake odstranile. Da so pa to grde napake, priznati mi moraš, dragi čitatelj , da si še tako pobožen katolik. (Dal. prih.) ------ 113 ------ ™- — — „ Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Služba božja se po cerkvah angležkih lepo opravlja; vse ljudstvo moli ali poje z duhovnom na glas; ka-koršno knjigo rabi duhovnik, takošno rabi tudi V3ak drug, in zato, kdor je v cerkvi, „nolens volens" s skupščino peva, ne more se ogledavati ali kaj druzega početi. Psalmi so v tej „nepremenljivi knjigi" (ako je sedanji parlament premenil ne bode) tako vredjeni, da so za vsaki dan vsega leta, drugi za jutro, drugi za večer. Mnogo ljudi ve najlepše psalme na pamet. Tukaj se pa spominjam sopet prekrasnih Džodževicevih psalmov. Dragi čitatelj, ker sva že pri cerkvah, idiva še k drugim sektam, kterih je tukaj sila veliko, kajti vsakdo sme novo vero pridigovati, ako mu le kdo verjame. Za angležkimi katoliki, to je, za državno cerkvijo, je tukaj in po kolonijah angležkih največ tako imenovanih Me-todistov ali Veslejancev po John Wesley-u. Ta sekta ima veliko stranko in mnogo cerkev ali chapel (capi) po mestih in vaseh, ktere so v resnici prav kakor naši teatri; v obče krasne stavbe. Tudi v teh cerkvah je malo podob, sicer pa je vse drugo lično in „komfor-table" ali prilično; duhovni nimajo nobene druge obleke pri službi, kakor vsak drug Človek; nektere družbe izmed Metodistov cel6 nimajo duhovnov, temoč vsakdo izmed ljudstva, ki je dober govornik, popne se na priž-nico, govori in duhovna nadomestuje. Strašna krika in vika je pri njihovih pridigah in molitvah; kdor je bojazljiv ali strašljiv, temu je tesno pri srcu, ako gre posebno na večer v Metodiško čapel. Med glasno molit-* vijo ali pridigo, ktero duhovna-namestnik moli, ljudstvo k tlem glave sklanja, si lice zakrije in govorniku navadno hrbet obrne ter glasno mrči. K vsaki besedi, ki je ljudstvu povoljna, ljudstvo kriči „yes, yes! amen!" (da, da! amen!) in na to, kar mu ni ljubo „no, no!" (ne, ne!) in takošna vika je v eno mer, da človek ne ve, ali bi se smejal ali kali. Tako je pri navadnem cerkvenem opravilu. Kadar se to konča, ti začnejo veliki pobožnjaki „besneti", ker taka pobožnost more se le besnost (norost) imenovati. Kdor najbolj vikati more, ta moli in pridigova in sicer tako dolgo, da mu glas onemore, marsikter v preveliki „ vzvišenosti" omedli; komaj eden tako utihne, pade drugi na kolena, začne pokati z rokami in z novim močnim glasom kričati na vse grlo, dokler more; k temu pa tudi vsa množica ali dopadenje ali nedopadenje k vsaki besedi kriči, tako, da bi človek lahko oglušil. Govorniki so Angleži izvrstni, in kakor druge govore rad poslušam, hodim po-gostama tudi za zabavo teh „zelotov" poslušat. Oni pa tudi kaj radi „spreobračajo" neverne k svoji pre- krasni" veri in dogodilo se mi je enkrat bivšemu pri takošnem bogočastji, da sem bil predmet ,,prenavdu-šenemu govoru in molitvi"; pa jaz moram že izvrženec biti — so si menda mislili — ker, akoravno je govornik tako iskreno govoril in molil, da je zadnjič omedlel, in akoravno je ljudstvo ž njim vred kričalo, da bi me Bog blažil in mi „srce ganil", bilo je vendar vse zastonj , ostal sem trdovraten in nespreobrnjen. Metodiste navadno s prezirljivim imenom „Ranters", to je „mrm-lače ali širokoustnike" imenujejo. — Celo drugače se opravlja služba priQuakerjih ali „ Prijatelj i h", kakor se sami imenujejo. V nedeljo ob pol enajstih se začne njihovo bogočastje in traja navadno do pol ene; pa kako? Blizo eno uro sedi v cerkvi ali po njihovem v „friends meeting", to je, prijatelskem zbirališču vse tako tiho, da lahko miši tekati slišiš; sveti duh se pričakuje, in kadar je on enega „Prijatelja" navdal, vstane in drugim „Prijateljem" svoje pobožne misli pove. Tako jih dela po troje, po čvetero ali še več, bodi si možki ali ženska, in po vsem tem se mirno razidejo. O Mor-moncih in drugih sektah ni vredno, da bi dajje govoril; omenim pa še, kako je tukaj s katoličani. Število katoličanov je precej veliko, al njihove cerkve ali kapele so najubožniše od zunaj in od znotraj. V nedeljo se plačuje vstopnina, ki jo vsak malo bolje oblečen, po 6 pence, to je, 25 kr. plačati mora. Pri durih je zato dosti rožljanja, a to še ni dosti; pobira se še med mašo in potem se vse to prav „rožljaje" k altarju znosi. Kdor ima veliko rodovino in ž njo v nedeljo v cerkev gre, mu molitev tukaj draga hodi. Kaj tacega ni tukaj pri nobeni sekti, in zato drugi pravijo katolikom, kadar gre" kteri v cerkev, da gre v papežev „teater", ker, kakor v gledišču se tudi tu mora vstopnina plačevati. Da ta navada ni lepa in vzlasti nasproti drugim sektam nima najboljših nasledkov, si lahko vsaki misli. (Dalje prihodnjič.; ___ 119 ---- Popotnikove opazke. (Dalje.) Ogledavši cerkve angležke , idiva, dragi čitatelj, zdaj v angležko gledišče, kjer v parterre ni veČe vstopnine, kakor v nedeljah v katoliško cerkev. Ako Sheak-speare-ja (Šekspirja) prav razumeti hočeš , moraš čuti in videti njegove igre v njegovem jeziku in igrane po angležkih igravcih. Ako pa si bil navajen pohajati v italijska, nemška in francozka dobra gledišča, in prideš potem v angležko, čudil se boš; nikjer se neotesanost angležka tako zelo ne pokaže kakor v glediščih. Vsa čast galerijskemu ljudstvu po naših glediščih; ondi je še stokrat prijetniše kakor v parter-u angležkem. Narod angležki igre zelo ljubi, v gledišče pa ne prinese samo sladkarij, temuč tudi porter, ale (zgovarjaj el, to je angležko pivo), žganja, kruha, mesa, sadja in to posebno oranž (ki so tukaj cenejše kakor v Trstu), ore- hov in lešnikov. Igre trajajo silno dolgo in ljudstvo žrfe ve3 čas. Najsitnije pa je to, da mnogokrat (ali zmiraj), kadar se najlepše stvari predstavljajo, povsod okoli orehi in lešniki hreščijo. To je človeku nestrp-ljivo, dokler se te razvade ne navadi. Orehov in lešnikov se menda nikjer toliko ne pogrize, kakor na Angležkem; ako gospodičine nimajo v žepih kakošnih sladkarij, gotovo imajo orehe ali lešnike, in ne sramujejo se, da bi jih v gledišču in drugih družbah z zobmi ne grizle in lušin okoli ne metale. Ob tacih prilikah pač želim, da bi noben oreh ali lešnik ne izrastel, barem za Angleže ne! Poleg vsega tega je pa po glediščih takošna krika in vika, da bi človek lahko oglušil. Tako se vede ljudstvo pri glediščinih igrah, ali tem bolje — igrači. (Dal. prih.) ------ 126 ------ Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Pustimo cerkve in gledišča, pa podajino se k obrtnikom in trgovcem. Angležka ima po naravi svoji vse to, kar obrtnijo in trgovino zadeva in s tem bogastvo pospešuje ; ni menda zemlje po naravi (natori) sami tako za trgovino stvar-jene in pripravne kakor je Angležka. Otočani so po-vsodi več ali manj trgovati primorani, in kakor je sila in potreba skoro v vsaki zadevi najbolja učiteljica, tako je tudi pri obrtnii in trgovini; vrh tega so britanski otoci prav na razpotji vsem narodom zapadne Evrope, ki vrlo tržijo. Po takem bi morali nehote Angleži trgovati in blago prevažati, dasi tudi na pr. na otocih ne bi bilo nobenih pridelkov. Vendar o tem ni tako, Angležka ima vsega obilo, kar obrtnijo in trgovino stvarja in pospešuje, to je, obilo krepkih in izurjenih delavcev, obilo dobre železne rude, obilo dobrega in cenega premoga (in ti dve rudi ste ji na večo korist in veče vrednosti kot je bilo Spanii vse zlato); primorje je povsodi za dobre in lepe loke ali ladjostaje pripravno, kterih je zato tudi obilo; reke so, dasiravno kratke, pa globoke in široke tako, da po štiri ure in še dalje v deželo po njih največi parobrodi ali barke plavati morejo. Ako vse to pomislimo, se ne bodemo čudili, da je trgovina in obrtnija na Angležkem bolja kot drugej, kjer vseh teh pripomočkov ni ali vsaj v taki razmeri ne. Al poleg tega so še pri Angležih druge okolnosti, ki so njihovemu napredku bolj ugodne kakor drugim narodom; to bodemo po natančnejem opazovanji videli. Začnimo pri prostih delavcih (rokodelcih) in obrtnikih. Vsak delavec od zadnjega tovarja do prvega ma-šinskega umetnika služi na Angležkem več kakor v Avstrii. Vsak prost pa marljiv krojašk pomagač (žni-darsk ksel) si tukaj zasluži na teden po 10 gld., boljši delavci pa v fabrikah po 15, 20, 25 gold. na teden. Kakor sem že rekel, je delavcev tukaj obilo; vendar dobre in izurjene roke imajo vselej dela. Nemških delavcev , kakor v obče Nemcev, ki prav po prislovici „s trebuhom za kruhoma povsodi sreče iščejo, je tukaj ----- 127 ------ mnogo, in rekel bi,vda jih najdeš v vsakem kotu, kakor judov. Največ je Šlezvik-Holštajncev, Meklenburčanov, Hanoverancev, Prusov itd., pa v obče se more reči, da kar se množice tiče , je prav „low people" (izgovarjaj lo p i p 1) kakor Angleži pravijo, ali ,,bassa gente" kakor jih Italijani imenujejo. Se ve da tu se morajo izvzeti pošteni in visoko omikani Nemci, kterih je tudi na An-gležkem mnogo, ali ti se sramujejo svojih rojakov, in kar morejo, se njihove dotike varujejo, kar je v resnici tudi vsakemu treba. Vendar Nemci se tukaj kakor hitro mogoče angležkega jezika naučijo in v vsem poan-gležijo kolikor morejo. Prišedši na Angležko se je kdo imenoval na pr. ,,Konig" , čez dve leti ali že čez dva meseca se imenuje „King", ,,Schmidt" se piše ,,Smith" itd. Tukaj je konec tistega „kulturonosnegaa obnašanja, s kterim se pri nas na Slovenskem šopirijo mnogi prena-petneži in drugi za njimi bandero nosijo. Poleg Nemcev vidiš na Angležkem mnogo poljskih judov in ti zama-zanci se tudi povsod nahajajo. Mnogo Nemcev in teh judov, ki so namenjeni v severno Ameriko, pa nimajo dovolj pomočkov in ne znajo angležkega jezika, ostane tukaj tako dolgo, da si to oboje pridobi in potem roma za srečo dalje čez ocean (morje). Vsak Anglež, bodi si džentlmen (gentlemen) ali tovar, za tem teži, da ima vse ,,komfortable", to je, vse priročno in povoljno; da dobro in prijetno živi, delavec dela redno vsak teden; nikoli ga kak svetek (praznik) ne moti in v nedeljo se spočije; zato so dobri delavci navadno tudi premožni. Delavski ali rokodelski in obrtniški stan na Angležkem je znamenit in njegova važnost prihaja od dne do dne veča; napredovaje v premoženji, napreduje tudi v državni svobodi; vredno je tedaj, da omenimo in pregledamo glavne vredbe, ktere delavskim stanom angležkim (working men classes) najbolj k napredku pomagajo, to je, njihove klube (clubs) ali družbe. Tako praktičnih in koristnih družeb, in toliko na število prav „par excellencea menda nimajo nikjer delavski ali drugi stani kakor na Angležkem; tu se spol-nuje načelo: „z združenimi močmi", kakor ono „time is money" (izgovarjaj tajm is m o ni), to je, čas je denar. Ti klubi angležki dozdevajo se mi velike znamenitosti po svoji osnovi, in primerjaje jih z vlado in konštitucijo združenih držav se mi dozdeva, da je ta iz angležkih klubov priklila ali osnovana bila; pa po tem, kar sem v „Novicahu o klubih pisati namenjen, lahko to stvar vsak čitatelj sodi ali imam prav ali ne, če le malo poznd vladino ali konštitucijno življenje in vredbo severne Amerike. V obče se more reči, da ti klubi angležki so bili nekdaj, so zdaj, in bodo tudi vprihodnjič gojišče obče svobode, pravega življenja konštitucijnega in demokratičnega, pot k občemu napredku. Klubov je na stotine, vendar glavna stvar in vredba pri vseh ena in ista; omeniti hočem tedaj po imenu tukaj le nekterih, na pr. Order of Druids (red Druidov), Order of odd fellows (red pavlihov), Order offorester (red gozd-njakov), Order ofShepherdesses (red ovčaric) itd. Takošnih redov je na Angležkem veliko število in govoril sem o teh redoskih ali klubskih zadevah z Ame-rikanci iz Novega Jorka, ki so mi pravili, da v Ameriki se število in bogastvo takih redov neizmerno množi. Order, to je red, se vsak klub imenuje. Da me slovenski bravci do dobrega razumejo, omenim to, da to so prav redi kakor pri nas red frančiškanski, kapucinski itd., pa ti so posvetni ali delavnih ljudi, ki imajo namen delo in obče blagostanje pospeševati. (Dalje prihodnjič.; ----- 152 ----- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Pravila (statuti) vseh teh redov ali klubov so kakor sem omenil, slična v „miniaturi" združenim državam. V enem glavnih mest (za Angležko navadno v Londonu ali Manchester-u (izgovarjaj Mančestru) je stolica ali glavno opravilstvo klubovo. Opravilniki so: predsednik, podpredsednik, tajnik, denarničar. Nepo-srednje k temu glavnemu opravilstvu spadajo d i s trik ti; vsako drugo mesto po Angležkem, kjer je tak klub razširjen, je en distrikt; tako na priliko mesta Hull, Leeds, Sheffield itd. so distrikti za rede, ki imajo stolice v Londonu ali Manchester-u. Vsaki distrikt ima sopet v enem in istem mestu več lož. Obravnave so tako: Vsaka loža je v enem obziru za-se in skoro neodvisna. Člani vsake posebne lože imajo svoje oprav-nike, to je, predsednika, podpredsednika, denarničarja in tajnika, si dajajo svoje zakone, pravila ali statute, po kterih se mora vsak član te posebne lože ravnati; ima svojo kašo in svobodno ravnd s svojim denarjem j pravila vsake posebne lože morajo biti taka, da niso v glavnih stvareh nasprotna unim celega reda ali kluba. Opravniki celega reda, vsakega distrikta in vsake lože se volijo iznova vsako leto. Na leto je v vsaki loži najmanj dvakrat občni zbor, ki se v svojih zadevah pogovarja, v vsakem distriktu enkrat, kjer se poslanci posebnih lož zbirajo, kamor vsaka navadno po enega pošlje, kterega je njen zbor za najboljšega spoznal in izvolil. V distriktnem zboru se pogovarjajo o zadevah vseh dotičnih lož ter stvari poravnavajo in vredujejo. Vsaki distrikt voli in pošilja navadno sopet enega poslanca , ki ga v občni ali glavni zbor celega reda ali kluba pošlje. Mesto za glavni zbor distrikti odločijo; al ni treba, da bi bil ravno tam, kjer je stolica njegova, temoČ v tem mestu, kamor je poslancem najpri-ročnije in najceneje iti. V tem glavnem zboru se pogovorijo in vredijo obče potrebe, dado pravila in poravnajo zadeve celega kluba, ter se opravniki vnovič volijo. Tako predstavlja celi klub veliko ljudovlado (republiko), ktera obsega več distriktov, in vsaki distrikt ima sopet neodvisne majhine republike, ložo. Vse skupaj je v ravnopravni zvezi; član podpira člana, republika republiko, in tako je združena moč. — Da se nov član v društvo sprejme, je treba mnogo in to smešnih ceremonij, kterih pa tukaj popisaval ne bodem; glavna stvar je pa ta, da mora član osebo, ki želi v klub stopiti, opravnikom predstaviti in za njo porok biti, da je poštena. Ko je to dovršeno, se ji pravila predložijo, po kterih se ravnati obeča tudi s prisego. Na poštenje vsakega uda se ostro gleda; nepošteni se odpravijo. Takošnih klubov pa nimajo samo možki, temoč tudi ženske; tako je omenjeni „red ovčaric" samo za ženske. V zbor ne sme nikdo, kdor ni član, in žene imajo pri svojih zborih, tako v ložah kakor v distriktih in stolici klubovi samo eno moško osebo, namreč vselej „starega tajnika." Vsaka loža, kadar se osnuje in s kterim glavnim redom ali klubom v zvezo stopi, si && posebno ime, in tako je v enem distriktu po 10, po 20, po 30 lož istega kluba, vsaka s posebnim imenom, akoravno istega kluba. Udje možkih klubov se imenujejo v zborih med seboj „bratje", ženske pa „sestre.u Sedaj pa natančneje, kaj je namen teh družeb. Navadno se imenujejo „Sick and funeral Societies" (zgovarjaj sik end fjuneral s o saj et is, to je, bolniške in pogrebške družbe) ali „benefit, ali friendly societies" (izgovarjaj benefit, frendli so-sajetis, to je, dobrotne ali prijatelske družbe). Glavni namen vseh je potrebnim svojim družbenikom pomagati. Vsaka loža ima pravila, koliko mora vsaki ud na teden, na 14 dni ali na mesec plačevati , in koliko potem v potrebi iz ložne denarnice dobiva. Navadno je tako, da vsaki ud, ki zboli ali po nesreči delati ne more, na teden po 5 gold. (10 šilingov) v podporo dobiva; pa navadno pristopijo boljši delavci v več klubov, tako , da po 10 do 15 gold. na teden dobivajo; in poleg tega ima vsaka loža tudi svojega zdravnika. Kadar kteri ud umrje, se plača iz lo-žine kaše po 100 gold. več; ako je pa umrli bil ud več klubov, dobi po 200 ali 300 gld. S tem denarjem plača se pogrebščina in zapuščenim pomaga. Ako se kte-remu udu in njegovi rodbini prigodi velika nesreča, ktere si ni sam kriv, in mu sama loža, ktere je ud, ne more pomagati z denarji po potrebi, se obrne ta loža do distrikta ali glavnega opravilstva in tako se navadno lep znesek potrebnim v pomoč nabere. V obče se gleda pri opravilstvu na veliko varčnost in na to, da udje redno plačujejo. (Dal. prih.) ---- 160 ---- Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) _ Poleg teh klubov se sedaj še mnogo druzih nahaja, ki imajo malo drug namen, rekel bi, prav svobodo ----- 161 ----- delavskega stanu. V te se zapisujejo le obrtniki ene vrste in v vsakega posebej. To zimo se je vedno po časnikih čitalo, da so te in une vrste obrtniki ali delavci napravili „strikes" Ogovarjaj: strajks), to je, da so se vsi delu odpovedali in mojstrom ali fabrikantom rekli na kratko: »dokler nam plačila ne zboljšate, ne delamo." — Klubi te vrste so namreč zato, da delavce med tem, ko se delu odpovedo, z denarji redno podpirajo, tako pa mojstre in fabrikante primorajo, da jim plačilo zboljšajo. Opravniki teh klubov pa udom dela, ki so ga zgubili na enem mestu, drugej preskrbe. Vred-jeni so ti klubi ravno tako kakor drugi; stolico imajo v kakem glavnem mestu; ako v kterem distriktu ali mestu delavci lahko s plačilom ne izhajajo, pišejo ti aajpred glavnemu opravilstvu po tem, ko so se v ložah pogovorili, da se stvar preišče in presodi, ali je pritožba pravična in se nikomur krivica ne godi; potem se le ima distrikt pravico, delu se odpovedati, in delavci, dokler so brez dela, iz klubove kaše po zmožnosti njeni denarne podpore dobivajo. — Tudi mojstri in fabrikantje na Angležkem so hoteli navado vpeljati, da bi vsak delavec od prejšnjega mojstra ali fabrikanta, kjer je delal, spričevalo imel; al to se ni dalo vpeljati: delavci «o se odpovedali delu in tako spodbili ono namero ter si svobodo obvarovali. Na Angležkem ne potrebuje tedaj noben delavec mojstru drugega spričevala ali „wanderbuch-a" prinesti, kakor zdrave in izurjene roke. — Da je takosno klubsko življenje velike koristi in hvale vredno, mi mora vsakdo pritrditi; kdor ne verjame, naj pride na Angležko in prepričal se bode sam. Ne rečem, da bi na Angležkem bilo vse bogato; videl sem po mestih strašno revščino, kakoršne še nikjer poprej; al vendar reči moram, da dobri delavci živijo tukaj v obče prav kakor gospoda, in mnogo jih je obogatelo, da so sedaj milijonarji. Delavski ali obrtnijski in trgovski stan je jedro ljudstva angležkega, — je jedro demokratične svobode, ki se vsakemu despotizmu drzno ustavlja. Kakor ti klubi ljudstvu v materijalnem obziru mnogo pomagajo, tako ga urijo in navdušujejo za ustavno (konštitucijno) državno življenje. V klubovih ali ložnih zborih je mnogo prilike uriti se v govorništvu, in kar še največ veljd, prav djansko učiti se politične ekonomije. Sila potrebno je, rekel bi, vsakemu človeku, da o politični ekonomii nekoliko znanja ima, — al koliko — vprašam — se ta vednost uči na naših realkah, in na gimnazijah je še skoro ime neznano? Zato pa tudi toliko nepraktičnih ljudi, kadar šole zapustijo! Po praktičnih vajah so tukajšnji prosti obrtniki prav vesti o teh zadevah, in res Čudil sem se večkrat, ko sem slišal večkrat proste rokodelce in obrtnike mojstersko govoriti. *) Da le ene same prilike omenim. Bil sem mnogokrat pričujoč pri javnem razlaganji o politični ekonomii prav veštega profesorja; vsakrat, ko je končal svoj nauk, je rekel obrtnikom, naj ga vsak popraša, ako ktere stvari ni dobro razumel, da mu jo še bolje razloži. To se je res zgodilo; vstal je nek prost oskrbnik, in še v skoro izvrst-nejšem govoru, kakor je bil profesorjev, mnogo stvari veliko bolj razjasnuje in mnogo profesorjevih misli cel6 zavrže ter tako profesorja samega v kozji rog vžene. Želeti bi bilo, da bi se tudi pri nas takošno druž-bino življenje prktelo, kajti gotovo je, da bi bilo ljud- *) Ta popis , kakošno veljavo ima obrtnijski in rokodelski stan na Angležkem, priporočamo tistim našim prismodam, ki po „Preaah", „Triesterci" in enacih listih zaničljivo pisarijo, ako izvedeni možaki obrtniškega stanu zaupanje imajo in se volijo v zbor mestni ali zbornice trgovske itd., namesti njihovih kandidatov. Vred. stvu v veliki napredek tako v materijalnem kakor v duševnem obziru. Slovenec ima bistro glavo in svobo-doljubje mu je po preddedih njegovih prirojeno; naj bi veča mesta postala središča ali stolice takošnega obrtniškega življenja, se ve, da zmiraj v mejah družbine postave.*) (Dal. prih.) *) Ako bi domoljubi slovenski hoteli osnovati takosna društva po angležkem načinu in bi želeli tudi poznati statute, kterega angležkega kluba, rad jim jih pošljem! Pis.