Poštm n * plačana v gotovini
Maribor, torek 2. oktobra 1934
ARIBORSKI
stev. 223 Lef6 vnI' /xv;> Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2468 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Nova pota republike Poljske
Kadar se na vrhu hriba sproži kamen, ne ve nihče, kje se bo ustavil in tudi ne, kolik-o drugih bo potegnil za seboj, kajti prav lahko se zgodi, da nastane iz take malenkosti velik in nevaren plaz. Tako so bili tudi vziroki, ki so ustvarili prva nesoglasja med Poljsko in F r a n c i j o, prav za prav nenevarni in bi se bili dali zlahka odstraniti, ako bi bilo na obeh straneh dovolj dobre volje. Toda manjkala je prav ta, a bolj na francoski, kakor na poljski strani. Francozi so pri tem vsekakor napravili neodpustljivo napako, ko se niso znali rli hoteli poglobiti v poljsko psihološko razpoloženje in so nasprotno trdno mislili, da Poljska itak ne more nikamor od -Francije in se bo zato naposled le vdala. To pričakovanje je bilo pa zmotno, kakor je enako zmotno marsikaj na zahodu Evrope o srednji in vzhodni Evropi. Časi, ko so narodi tega dela našega kontinenta morali počenjati to, kar so na zahodu hoteli, so minili in danes je treba računati s tem, da hoče tudi vzhod biti enakopraven z zahodom.
V	zadnjih mesecih in tednih smo slišali več glasov, ki so govorili o poglabljanju razdora med Varšavo in Parizom in v zvezi s tem o novih velikih evropskih mednarodnih akcijah. Te glasove je Podkrepila Poljska o priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi tudi z jasnimi dejanji, kakor je bila n. pr. Beckova iz-iava glede manjšinske zaščite. Ob istem času smo pa slišali še neke druge govorice, govorice o snovanju nekega bloka vzhoda proti zahodu okoli jedra Berlin —Varšava. Te govorice še niso bile čisto razločne, toda bivši romunski minister Uregor F i 1 i p e s c u je te dni v nekem svojem članku v »E c ho de Pariš« povedal marsikaj, kair jih izpopolnjuje. Dejal je: »Bojim se, da si Evropa še ni popolnoma na jasnem glede nevarnih posledic, ki jih bo imela poljska diplomatska ofenziva zadnjih mesecev. Za zadnjimi zunanjepolitičnimi manevri poljske vlade se skrivajo jasni cilji. Zbliževanje med Poljsko in Nemčijo nikakor ni slučajno. Zdi se, da je maršal P i 1-s u d s k i to zbližanje že doligo pripravljal in nikakor ne gre le za ureditev spoja glede Pomorjanskega, ampak so v ‘Kri še drugi aduti in je dosedanje zbliževanje samo uvod v velikopotezno polj-sko-nemško ekspanzijsko politiko proti vzhodu, severu in jugovzhodu, torej glavno proti Rusiji in Češkoslovaški. Mimo tega se pa Varšava tudi trudi, da bi razbila malo antanto. Nam je n. pr. ponudila za hrbtom ČSR in Jugoslavije politično in vojaško zvezo z Madžarsko, ki bi se uresničila z njenim posredovanjem.«
Še bolj odkrite besede je pa spregovoril te dni neki poljski politik, ko je dejal v zvezi z ženevskimi dogodki: »Poljska je napravila v Ženevi veliko senzacijo in ni več daleč čas, ko bo pripravila še drugo, mnogo večjo senzacijo. Pa tudi glede skupnih meja z Madžarsko se bo še mnogo debatiralo.« Pravi pomen Pa dobe te besede prav .a prav komaj ob dejstvu, da potuje dne 9. t. m. v Varšavo madžarski ministrski predsednik J ulij O o m b o s, kjer bo sprejet vse drugače, kakor je bil zadnjič Louis B a r-th o u. Ta Gombosev obisk v Varšavi bo le korak naprej na poti, ki jo je nastopila poljska zunanja politika s podpisom znane pogodbe z Nemčijo, v J<iiteri je >11 e d drugim dejala, da jo vprašanje avstrijskega »Anschlussa« nič ue briga ter dela z njo signal za politiko »preč od Francije«. Vse to potrjuje pravilnost na-
Francoski tisk in nova politika Poljske
Ostri napadi in pametni komentarji na drugi strani — Piotovo odprto
pismo - Poljska in Avstrija
PARIZ, 2. oktobra. »L’ Oeuvre« PARIZ, 2. oktobra. Glavni urednik razpravlja o položaju na severovzho- levičarskega radikalnega lista »L’ du in vzhodu Evrope in ostro napada Oeuvre«, narodni poslanec Piot, ki
Poljsko zaradi njenega stališča do vzhodnega pakta. List gre tako daleč, da pravi, da bi bilo bolje, ako bi Francija odpovedala svojo zvezo s Poljsko, kakor pa da gradi svoje politiko na iluzije. »Ere Nouvelle«, ki razpravlja o istem vprašanju, pa pravi: Podpis pakta štirih je bila velika zabloda, ki je ozlovoljila malo antanto, obenem pa ogorčil tudi Poljsko in se prav po tem vidi, zakaj se Poljska sedaj tako odločno brani vzhodnega pakta.«
spada v ožji kreg Pau!-Bo,ncourja, objavlja v svojem listu odprto pismo poljski vladi, v katerem jo vprašuje, če zveza s Francijo sploh še obstoja ter poziva poljsko vlado, naj na to vprašanje odkrito odgovori. Piot pravi dalje doslovno:	»Poljski je zelo
dobro znano, da smo mi pri svojih prejšnjih razgovorih z Nemčijo stavili vedno kot glavni pogoj nedotakljivost poljskega ozemlja. Ako sedaj Poljska dovoljuje revizijo meja in razpravlja o razdelitvi Poljske in Češkoslovaške, se položaj popolnoma
spreminja. Potem bomo lahko tudi mi govorili z Nemčijo brez ozira na poljske meje.«
DUNAJ, 2. oktobra. Na potovanju iz Ženeve se je poljski zunanji minister Beck ustavil tudi na Dunaju, kjer se je sestal s kancelarjem Schuschnig-gom in razpravljal ž njim celo uro o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. Beck je baje obljubil Schuschniggu, da bo Poljska kljub svoji zvezi z Nemčijo podpirala avstrijske težnje in se ne bo vmešavala v avstrijsko-nemške zadeve. Obenem je izrazil željo, da bi se dosegli boljši gospodarski stiki med obema državama.
Prlpraee za isrioiijen sprejem
MUSSOLINI BO PRLD PRIHODOM BARTHOUJA GOVORIL
NA TRGU V MILANU.
FAŠISTOM
RIM, 2. oktobra. Mussolini, ki se mudi v Racco delle Camminate, je sprejel deputacijo italijanskih avtomobilistov in jim sporočil, da bo od 4. do 6. t. m. v Milanu, kjer bo na trgu pred katedralo govoril iašistom o aktualnih problemih. Mussolinija bodo v Milanu sprejeli vsi člani direktorija fašistične stranke in vsi pokrajinski tajniki iz vse države. Kakor se zatrjuje, bo razpravljal Mussolini v svojem govoru v prvi vrsti o zunanjepolitičnih vprašanjih. Ta njegov govor bo nekaka priprava za sestanek s fran-
coskim zunanjim ministrom Barthoujem. Kakor se v diplomatskih krogih zatrjuje, je italijanski poslanik v Parizu grof Pig-natti že dobil instrukcije, da pri Barthou-ju uredi vse motlalitete za njegov sprejem v Rimu. Pričakuje se, da bo še ta teden uradno objavljen dan Barthoujevega prihoda. Mussolini in Barthou se bosta «ešla v Rimu, istočasno pa se bo sešsl tam tudi odbor trojice za saarski plebiscit, kateremu predseduje italijanski delegat baron Aloisi.
Hoslrijski mir pred uiharjem
GROŽNJE KANCELARJA SCHUSCHN IGGA. - POLEG HITLER JE VCE V SE PRIPRAVLJAJO TUDI KOMUNISTI.
DUNAJ, 2. oktobra. Ob priliki otvoritve dolujeavstrifske poljedelske razstave v Zvvettlu je govoril kancelar dr. Schuschnigg o notranjeavstrijskih razmerah in dejal, da obstojajo še vedno elementi, ki se pripravljajo na nasilno spremembo položaja. Vsi ti elementi pa so plačanci, ki nimajo nič skupnega z avstrijskim narodom. Toda vsak poizki":, teh elementov bo naletel na največji odpor, in ako bo potrebno, se bo Izvedel boj do iztrebljenja. Milosti ne bo za nikogar. V zvezi s tem se zatrjuje, da se sedaj ne pripravljajo na nove akcije samo narodni socialisti, ampak tudi komunisti, ki nameravajo morda še letos izvesti državni udar. Zatrjuje se, da so komunisti vtihotapili svoje ljudi v velikem številu tudi v prostovoljne polvoja-ške formacije, da tako dobe v svoje roke orožje in razne načrte. Mir, ki vlada
sedaj v Avstriji, naj bi pomenil samo pripravljanje novega viharja. V tej zvezi so popolnoma razumljive kancelarjeve besede.
Francija se ne boji Rubben-tropa
PARIZ, 2. oktobra. Zatrjuje se, da bo Hitlerjev zaupnik Riibbentrop še pred Barthoujem obiskal Rim in poizkusil odvrniti Mussolinija od njegove frankofil-ske politike. To pa Francije ne vznemirja, ker je trdno prepričana, da je v interesu same Italije potrebno zbližanje s Francijo ter Riibbentrop ne bo uspel, tudi ako ponudi Italiji opustitev vsake nadaljnje akcije proti Avstriji in vrnitev v Društvo narodov.
šc uvodne primere s kamnom in plazom, a potrjuje tudi staro psihološko resnico, da nastane med dvema bivšima prijateljema lalvko veliko večje sovraštvo, kakor med dvema, ki sta si bila sicer tuja. Poljska in Francija sta pa bili še nedavno prijateljici in zaveznici!
S tem v zvezi pa tudi ne kaže zamolčati dejstva, da je Poljska, ki se je ob otvoritvi razorožitvene konference pred tremi leti še zavzemala za radikalno razorožitev ne le v stvarnem, materialnem, ampak tudi duhovnem oziru, sedaj sledila čisti fašistični Italiji in izdala z njo signal za politiko »preč od cilj popolna militarizacija celokupnega poljskega naroda. Poljaki se bodo poslej.
že od ranili let vzgajali za vojsko, in to ne samo moški, ampak tudi ženske. Pomožna službena obveznost bo pa veljala za vse moške od 17. do 60. leta in za ženske od 19. do 45. leta. Oproščeni bodo le duhovniki, poslanci, senatorji in težko bolni. Pomožna vojaška služba se bo nanašala na promet, telefon, brzojav, radio, obrambo pred plinskimi napadi in napadi iz zraka, bolničarstvo itd. Če dodamo k temu šc velike poljske oboroževalne načrte in deloma tudi že uresničene, vidimo čisto določno, da misli Poljska zelo resno uveljaviti svojo samostojnost velesile v zunanji politiki in v svoji vojni moči.
—r.
Demisija španske vlade
MADRID, 2. oktobra. Španska vlada je odstopila. Odstop je povzročilo dejstvo, da .ie vlada Ricarda Samperja izgubila večino v cortesu in pa to, da ie voditelj klerikalcev Gil Robles izjavi! včeraj v zbornici, da njegova stranka vlade ne more več podpirati. Položaj je zelo zapleten. Splošno se misli, da bo dobil mandat za sestavo nove vlade radikal Lerroux. Desničarji izjavljajo, da se volitev ne boje.
FRANCIJA IN POSAARJE.
LONDON, 2. oktobra. »Daily Ex-Press« poroča v senzacionalni obliki o stališču Francije glede plebiscita v Posaarju in pravi, da.je Barthou na zadnji seji vlade izjavil, da bo Francija storila vse, da se v plebiscitnem ozemlju ohranita mir in red. Ako bi Nemčija skušala plebiscit ovirati z nasiljem, bo Francija takoj odposlala v Posaarje svojo vojsko. V zvezi s tem je Francija že sedaj zbrala v bližini posaarske meje večje število vojnih čet, ki vrše sedaj vaje.
PAPEN ŠE VEDNO NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, 2. oktobra. Nemški dtinajski poslanik von Papen se mudi še vedno na posestvu poslanca Mecserja na Madžarskem in na lovu, ki je bil predvčerajšnjim prirejen v Bokonjskem gozdu, je poleg drugih politikov sodeloval tudi grof Bethlen. Po lovu je bil sestanek med madžarskimi politiki in von Papenom. Ob tej priliki je Papen več časa govoril telefonično z Berlinom. ŠVICA MORA BITI PRIPRAVLJENA;
CURIH, 2. oktobra. Ob priliki neke vojaške proslave v Les Rangiersu je imel predsednik Pilet govor, v katerem je dejal, da je glavna naloga švicarskega naroda, budno paziti na svojo obrambno moč. Ne sme se pozabiti, da je Evropa sedaj v mrzličnem razpoloženju iti je veliko vprašanje, če se rte bo ponovilo ono, kar se je zgodilo leta 1914. V tem primeru pa bi nastala velika nevarnost glede sjjoštovanja švicarske nevtralnosti. Zaradi tega je dolžnost Švice, da se pripravi za vsako eventualnost.
NOVI NEMŠKI POSLANIK V MOSKVI.
BERLIN, 2. oktobra. Nemški dopisni urad poroča iz Moskve: Danes je prispel sem novi nemški poslanik grof Stullenburg.
RAVNATELJ DOLENEC UPOKOJEN
BEOGRAD, 2. oktobra. Ravnatelj državne trgovske akademije v Mariboru prof. dr. Matija Dolenec jc upokojen.
Stran 2,
Dnevne vesti
lz državne sluibe. Za banskega svetnika je imenovati poiglavar okraja Maribor desni breg g. Leopold Ajlec.
Napredovanje v policijski službi. V
višjo položajno skupino sta napredovala komisar mariborske obmejne policije g. Stevo Krajnovič in višji policijski nadzornik pri predstojništvu mestne policije g. Anton Pavletič.
Osebna vest. Vodstvo tukajšnje reno-mirane špedicijske tvrdke Josip Jaklič je prevzel z včerajšnjim dnem g. Franc Miklavič, priznan strokovnjak v carin-sko-posiredniških in sorodnih poslih, čestitamo tvrdki k tej pridobitvi! Prepričani smo, da bo tvrdka pod novim strokovnim vodstvom dobro uspevala.
Armada aktivnih častnikov naše vojske se je zopet povečala. Pretekli ponedeljek so dovršili gojenci nižje vojaške akademije šolanje in jih je bilo 289 imenovanih za podporočnike. Najboljšemu gojencu je posebni odposlanec izrodi kraljev dar — častniško sabljo.
Smrt zaslužnega šolnika. Na Hajdini pri Ptuju je včeraj nenadoma umrl v starosti 68 let tamkajšnji upokojeni šolski upravitelj g. Alojzij Pogrujc. Pokojnik je bil rodom iz Križeve pri Ljutomeru, učiteljišče je študira! v Mariboru, vse ‘svoje sposobnosti in življenjske mo^i pa je posvetil vzgoji naše mladine. Dolgih 38 let je nepretrgoma učiteljeva! na Hajdini, kjer je vzgojil več generacij dobrih gospodarjev in gospodinj, ki so dobrega učitelja ohranili vsi v najlepšem spominu. Mnogo pa si je prizadeval tudi za napredek splošne ljudske omike in je bil ustanovitelj mnogih lepo uspevajočih podeželskih društev. Svojim stanovskim tovarišem pa je bil zvest tovariš. Pokopali ga bodo jutri v sredo ob 16. uri na mestnem pokopališču v Ptuju. Bodi blagemu šolniku ohranjen časten spomin, žalujočim preostalim pa naše najgloblje sožalje!
Kongres slovanskih lekarnarjev. Pretekli ponedeljek je bil v Beogradu otvor-jen kongres slovanskih lekarnarjev, ki mu prisostvujejo lekarnarji iz naše dr-
7. OKTOBRA 1934 gasilska veselica v gasilskem domu, Koroška 12.
Društvo »Šola in dom« ima svoj redni občni zbor 3. oktobra 19.34 ob 20. uri v dvorani kina »Apolo«. Starši, pridite, da slišite poročila odbora in da prijavite svoje želje in nasvete!
Sokol Maribor II., Pobrežje. Zaradi meddruštvene župne seje bo upravna seja v četrtek 4. oktobra ob 8. (20.) uri pri br. Renčlju na Pobrežju. — Tajnik.
Nova restavracija v Mariboru. Poročali smo že, da je znano restavracijo »Stara pivarna« v Jurčičevi ulici, ka-. tere najemnik je bil g. Halbvvidl, kupil od Unionske družbe znani slovenski re-stavrater g. Josip Povodnik. Dolga leta je bila »Stara pivarna« zbirališče Nemcev, sedaj pa je prešla končno vendarle v slovenske roke. Novi lastnik je zbrisal tudi staro firmo in prekrstil restavracijo v »Novi svet«. Vse restavracijske prostore, kakor tudi sobe za tujce, je novi lastnik popolnoma renoviral. Nova restavracija je bila otvorjena preteklo soboto.
Jubilejna dirka Avtomobilskega kluba.
Automobilski klub kraljevine Jugoslavije, centrala v Beogradu, priredi 14. oktobra 1934 na progi Beograd—Banjica— podnožje Avale—vrh Avale avtomobilsko hitrostno dirko. Dolžina proge 17 kilometrov. Pravico do udeležbe imajo vsi člani Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in tudi drugi avtomobilisti, ki niso člani kluba, če izpolnijo predpise pravil in če športni odbor njih prijave sprejme in njih sprejem pismeno potrdi. — Zadevna pravila in prijave so interesentom pri mariborski sekciji Avtomobilskega kluba (in tudi pri vseh drugih sekcijah) na razpolago. Vpisnina znaša 100 Din. Za ključni dan za prijave je 9. oktober 1934 do 18. ure pri tajništvu sekcije, Maribor. Trg Svobode 3. I. nagrada obstoji iz zlate kolajne in častnega darila, II. iz sre
brne kolajne in
iz bronaste kolajne.
Za to dirko je g. minister prometa dovolil članom Avtomobilskega kluba
«ve, Bolgarije, Češkoslovaške in Polj- Zagreba do Beograda in nazaj za event
ske.
Sadjarski kongres v Sarajevu. Na sadjarskem kongresu, ki je bil preteklo <i.?-deljo slovesno otvorjen v Sarajevu in se »a je udeležilo nad 4000 sadjarjev iz. vse države, je bil izvoljen za II. podpredsednika kongresa ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole g. dr. Priol iz Maribora.
Buličev večer bo priredilo ZDM v četrtek. dne 4. oktobra ob 8. (20.) uri v čitalnici Študijske knjižnice. O velikem pokojniku, ki je odkrival rimsko, starokrščansko in starohrvatsko preteklost našega primorja, bo govoril Buličev dolgoletni prijatelj, predsednik ZDM prelat dr. Fran Kovačič. Vsi člani ZDM vljudno vabljeni!
Zakon o pobijanju spolnih bolezni.
Včeraj je bil uveljavljen pravilnik o izvajanju novega zakona za pobijanje spolnih bolezni, ki ga je izdal minister socialne politike in narodnega zdravja. Novi pravilnik zadeva predvsem policijsko nadzorstvo nad javno prostitucijo. Včeraj so zaprli po vsej državi vse javne hiše in je bilo ukinjeno tudi policijsko nadzorstvo nad prostitutkami. *ad 5000 deklet, ki so si služile kruh s prodajanjem svojega telesa, so včeraj policijske oblasti odgonskim potem odpravi e v njihove pristojne občine. Prostitutke ne bodo odslej več pod kontro-»9, vendar pa bo morala vsaka, ki bi okužila moškega, pred sodišče.
Jesensko solnce in majski hrošči. Ko \t bil sinoči zatopljen v učenje pridni mešcanskosolski učenec Karel Pachler iz Rač, je dobil nenavaden obisk. Skozi odprto okno sta pribrenčala v njegovo sojo kar dva hrošča, ki ju je Karel prinese! danes dopoldne v spremstvu svojih dveh tovarišev v naše uredništvo.
Za nov reševalni avto so darovali: ivornica testenin Ludvik Franz in si-lovi 250 Din, špedicija Schenker & Co., “‘idlar in jermenar Fgiger ter zasebnica tVastianova po 100 Din, skladišče Bern-*orf, kartonažna tovarna »Hergo«, gostilna Balkan«, tvornica kemičnih izdelkov in tvornica brusnih kamnov S\va šy po 50 Din.
prevoz avtomobilov po železnici 75 odst. popust na tovornini
Dobre in slabe strani karambolov. Pri
karambolu z avtotaksijem na križišču Delavske in Koseskega ulice se ie prejš nji teden hudo poškodovala tudi karoserija mestnega avtobusa. Avtobus so poslali v delavnico, kjer so ga popravili ;n na novo prepleskali. Danes jč novi Fiat zopet bil izročen prometu in vzbuja precejšnjo pozornost, ker so tudi skoro vsi ostali mestni avtobusi potrebni take radikalne kure.
Muslimani zahtevajo praznik v petek. Prof. sarajevske šerijatske gimnazije so poslali prosvetnemu ministru spomenico, v kateri prosijo, naj bi se na gimnaziji praznoval petek namesto nedelje.
Izvir nafte v Bosni. V Siminhanu v Bosni iščejo izvirke nafte. Doslej so izvrtali rove že 136 111 globoko v zemljo in po vseli znakih sodeč pričakujejo, da bodo naleteli na glavno žilo nafte.
Stomilijonski kredit za pridobivanje nafte. V Slavinovičili v bližini Tuzle so že dalj casa iskali izvire nafte. Vrtali so ISO m globoko in naleteli na naravne izvire nafte. Ker so po sodbi francoskih strokoviv V.v v teh krajih bogata nahajališča nafte, .ie naša monopolna uprava odobrila za pridobivanje tega goriva stomilijonski kredit.
Nova avtomobilska cesta Novisad -Beograd. Te dni so pričeli v Bački tra-srrati novo avtomobilsko cesto, ki bo vezala Subotico preko Novega Vrbasa, Novega Sada z Beogradom. Nova avtomobilska cesta bo del kontinentalne pro metne žile Pariz - Carigrad, ki pelje preko naše zemlje. Trasa bo že letošnje jeseni izgotovljena.
Ogenj. V Pacali jc pretekli četrtek izbruhnil, ogenj pri posestniku Pavlu Au-erju. Požar jc uničil do tal stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, tako da trpi Auer okrog 50.000 Din škode. Požar je baje zanetil Aticrjev sinček Vilko, ki sc je igral v kuhinji brez nadzorstva.
Skrivnostno izginotje mladega delavca. Dalj časa je bil zaposlen v neki ma-
riborski tekstilni tvornici 3S-letni tkalec Rupert Glavič iz Stritarjeve ulice. Stanoval je pri svoji materi, ki se je že drugič poročila. Za svoje delo ie prejemal majhno mezdo in si je skušal pomagati, da bi dobil zaposlitev v kaki drugi tvornici, ki bolje plačuje svoje delavstvo. Pred kratkim sc je seznanil z nekim obratovodjem take tvornice, ki mu je obljubil, da bo zanesljivo dobil delo. Na podlagi tega je fant odpovedal službo in čakal na drugo. Ko je pred dnevi po-prašal pri omenjenem obratovodji. je pa na svoje veliko presenečenje izvedel, da tvornica odpušča delavce in da ne sprejema novih. To je fanta silno potrlo in je že več dni svoji materi tožil in pravil, da bo šel prostovoljno v smrt. Ko se ie pred približno 14 dnevi poslovil od matere, ji je dejal, da ga vidi zadnjič in naj si zaradi tega ne dela težkega srca'. Odšel je in se do danes še ni vrnil in ne javil. Zaman ga je skrbna mati iškala vsepovsod. Prepričana je. da si je njen sin sam končal življenje. Nesrečni delavec je bil srednje velike postave, okroglega obraza, pristriženih brk, oblečen pa v črn jopič in modre karirane jahalne hlače. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči predstojništvu mariborske mestne policije.
Huda nezgoda s srečnim koncem. Na cestnem prehodu na Teznem se je pripetila včeraj nekoliko minut pred 12. uro nesreča, ki jih le malo takih pozna nezgodna kronika. Čudežno naključje je rešilo strašne smrti 32-letno posestnico Ivano Lončaričevo iz Prepolj. Lončaričeva se je peljala domov na voz«, v katerega je bil vprežen konj, po I ržaški cesti proti Prepoljam. Približala se je cestnemu prehodu in ker je videla, da zapornice niso bile čisto zaprte, je pognala konja preko tira. Toda v tem kritičnem trenutku je žc privozil iz Maribora osebni vlak. Nesreča je bila neizogibna. Železniški čuvaj je vpil na vso moč nad posestnico, naj požene konja, toda v tem trenutku je lokomotiva dre-večega Osebnega vlaka »grabila zadnji del voza. Zaradi silnega sunka je Lončaričeva padla z voza. konju pa so se potrgala stremena in .ie ušel smrti. Lončaričeva je obležala hudo prestrašena v jarku ob železnici in se je na glavi in rokah na veliko srečo samo lažje po škodovala. Voz pa je železniška lokomotiva dobesedno zdrobila. Kdo je zakrivil nesrečo, ki bi bila lahko usodna za Lončaričevo, bo ugotovila komisija. Železniški čuvaj, ki opravlja tu svojo napor no službo, se zagovarja, da .ie dobil znamenje za vlak 3 minute prepozno. Vest o nesreči se je naglo raznesla po vsem Teznem, pa tudi po Mariboru se je o nesreči mnogo govorilo.
Hude posledice neprevidnega skoka z avtomobila. Včeraj popoldne se je peljal na tovornem avtu po‘Tržaški cesti 20' letni delavec Franc Kelc. Ko se je avto približal Ahtikovf gostilni, .ie skočil z vozila ter padel in si pri padcu nevarno poškodoval levo novo. Zaradi hudih bolečin je omedlel in so ga nezavestnega mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 3. t. m.: Ob 12.15: Šaljapin poje na ploščah; 12.50: poročila: 13: Čas, operne overtu-re na ploščah; 18: romunske narodne .melodije na ploščah; 18.30: Potovanje po Donavi v Romunijo; 18.50:	komorna
glasba, radio-kvintet; 19.30: Balkanski pakt; 19.50: čas, jedilni list. program za četrtek; 20: klavirski koncert; 20.45: fantje pojo na vasi; 21.20: radio-orke ster, operna glasba; 22: čas, poročila lahka glasba.
Narodno geedaiišče
REPERTOAR.
Torek, 2. oktobra ob 20. uri: »Hamlet*. Otvoritvena predstava. Izven.
Sreda, 3. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 4. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Prvič.
Petek, 5. oktobra: Zaprto.
Premiera »Hlapcev« bo v četrtek 4. t/ m. To delo spada med odrsko najbolj učinkovite Cankarjeve umetnine ter m na svežini izgubilo nrav nič, nasprotno vedno znova zgrabi s svojo aktualnostjo. Delo pojde čez oder v novi zasedbi in inscenaciji ter v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Premiera bo še posebno zanimiva, ker je prav tega dne pred 15 leti naša prva igralka Elvira Kraljeva začela svojo kariero na mariborskem odru. Odigrala je svojo prvo vlogo. Ale-no v Finžgairjevi »Verigi«, dne 4. oktobra 1919. Tekom teh petnajstih let je ustvarila premnogo umetnino, kar bo občinstvo gotovo priznalo s številnim obiskom premiere »Hlapcev«, kjer igj-a <raljeva vlogo Lojzke. Župnika igra Fu-rijan, nadučitelja Gorinšek. Jermana Na-crst. Komarja Kovič F., Hvastjo Košič, Kalandra Grom, učiteljici Sanovina in Starčeva. V ostalih vlogah: Zakrajško-va. Gorinškova, Barbičeva, Tovorniko-va. Rasberger. Blaž, Medveu. Harasto-vič, Košuta, Verdonik in Štandeker. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
Grajski kino. Od danes torka dalje krasen velefilm »1000 in druga noč« Krasen film, poln orientalskih skrivnosti, ki nam prikazuje vse tajne, veselje iu razkošje harema. Ivan Mosjuhin \ glavni vlogi.
Kino Union. Do vključno srede feno menalui veseli spored »Miki In Sili« Sledi razkošna opereta »Valček za Tebe«. Louis Graveur, Camila Horn, Heinz Riiliman, Theo Litigen iu plesalka Marija Sezarina.
Pri motnjah prebave, želodčnih bole činah, zgagi, slabosti, glavobolu, iniglja-nju oči, razdraženih živcih, uespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odpr to telo iu olajša krvni obtok.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno in skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Žalostna smrt upokojenega železničarja. V Rušah pri svojih otrocih je 74-letni upokojeni železničar France Buch-meister preživljal jesen svojega življenja. Že 12. septembra pa je neznano kam odšel od doma in so ga zaman iskali njegovi domači. Šele predvčerajšnjim ga ie našel v gostem grmovju v gozdu v bližini tvornice za dušik neki lovski čuvaj — obešenega na nizkem drevesu. Truplo je bilo že precej razpadlo in so ga takoj po odkritju spravili v mrtvašnico na ruško pokopališče. Kaj je starčka, ki se mu ni slabo godilo, pognalo v tako žalostno smrt, ni znano.
Beg od doma. Zasebnica Marija Ferkova, stanujoča v Dajnkovi ulici, je prijavila včeraj policiji, da je njen 10-letni vnuk, učenec IV. razreda osnovne šole Friderik Ferk že pred nekaj dnevi ne-znanokam pobegnil od doma. Varuhinja je na policiji izjavila, da se dečku ni godilo slabo in da si ne more tolmačiti, kaj ie gnalo fanta v svet. Domneva, da ga je pokvarila njegova družba. Deček je manjše in močnejše rasti, okroglega obličja, oblečen pa je v rjavo obleko.
Ukradeno kolo. Tesarskemu pomočnik« Josipu Cehu iz Kicarja je neznan tat odpeljal včeraj popoldne izpred neke gostilne v Vetrinjski ulici 1000 Din vredno kolo. ki ima evidenčno številko 60115.
Drobna policijska kronika. Policija je včeraj popoldne aretirala znanega »pobreškega prezidenta« Ludvika Hantiča. ker je nosil za klobukom neke izzivalne napise. Bilo pa bi dobro, če bi policija pretipala obisti tudi tistim, ki smešijo ubogega reveža. Aretiran je bil nadalje tudi neki France Brenčič, ki ima na vesti razne grehe. Prijavljeni pa so bili France V. zaradi pijanosti, Jurij J., ker jc ukradel svoji priležnici v-cčji znesek denarja, neki hlapec Anton Š., ki je neusmiljeno pretepal konje ter Marija D. in Marija V. zaradi kršitve zglaševalnih predpisov. Prijavljenih jc bilo tudi več kolesarjev, ker so kršili cestno-policijski red.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 18.3 stopinj C. minimalna temperatura je -znašala 13 stopinj C; barometer ,ic kazal pri 17.7 stopinjah 749, reduciran na ničlo 738.7; relativna vlaga S8. Vreme ie tiho in jasno.
Iz našega tužnega Korotana
Delovsn e škofa Adama Hefterja — Izključitev treh Slovencev iz Marijanišča — Pismo direktora Marijanišča g. Brunnerja skrbniku enega izmed izključencev — Ali so prav koroški Slovenci poklicani, da branijo tezo škofa Adama Hef.eria, ki se ifasi; ,.Najprej katoličanstvo, potem narodnost*1 — Poskus škofa Adama Hefterja, da se s pritiskom na uboge slovenske dijake pred sedanjim režimom opere suma, da je pristaš Hitlerjev
ni j ga članka, ki jih je zadel v živo. Da bi se maščevali, so se znesli nad tremi najbolj
Širši slovenski javnosti morda še znano, da je knezoškof krške škofije, s. (
dr. Adam Hefter, bivši član germaniza- ! nadarjenimi in narodno najbolj zavedni.
terskega Heimatdiensta«. katerega so; Nemci brez kontrole od strani Slovencev vtihotapili v času vojne zmede leca 1915. na prestol slavnih vladik krške škofije, eden najbolj zagrizenih germani zatorjev slovenskega življa na Koroškem. V teku 19 let ' svojega škofovanja tfe Koroškem je knezoškof dr. Adam Hefter dokazal, da je dostojen imena, s katerim ga je počastilo tukajšnje ponemčevalno društvo »Heimatbund«, namreč -die ba-yerische Faust« — bavarska pest. Ta nemški nacionalni nadpastir je v krogu svojih intimnih prijateljev večkrat šaljivo izjavil: »Jaz nisem toliko škof, kolikor knez, namreč da kot koroški knez dokončam delo germanizacije, da se valovi nemštva razlijejo vse do pogorja sivih Karavank!« Koroškim Slovencem je le predobro znana trda pest in jezuitska natura lega njihovega nadpastirja. Znano je, kako je g. škof sam naročal depu-taciie nemškutarjev, ki prihajajo k njemu z zahtevo po nemških pridigah in nemškem bogoslužju iz čisto slovenskih žup nij. Znano, je tudi, da ta nadpastir ne sma tra. za potrebno, da bi se bil tekom 20 let svojega delovanja na Koroškem naučil slovenskega jezika, ki ga govori najmanj 100.000 slovenskih katolikov, in to katolikov, ki so resnično katoliki, vdani rim. katoliški cerkvi in ki so prav tekom nad pastirovanja g. Hefterja z darovi bogato zalagali celovške kanonike in slavni krški knezoškofijski ordinariat. Človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal, ko vidi početje tega cerkvenega kneza, od katerega bi pričakoval, ako ne čuta za pravičnost, kakor ga narekuje krščanska vera, Pa vsaj nekaj estetike kulturnega človeka in hvaležnosti za vse prejete posvetne blagodati, katerih je bil prav g. Adam Hefter v slovenskem delu krške škofije deležen.
Kronal pa je knezoškof Adam Hefter svoje skoro 20. letno delovanje s tem, da se je pod pritiskom nemških nacionalnih krogov vrgel na najdražje, kar ima še slo venski Korotan, namreč na njegovo učečo se mladino, na liste mladeniče, ki morajo zaradi sile razmer iskati pomoči v semenišču, ki se imenuje »Marianum« in katerega so svojčas prav koroški Slovenci s svojo požrtvovalnostjo pomagali zgraditi ih zanj še dandanes vsako leto z velikansko reklamo pobirajo mile darove po vseh slovenskih župnijah na Koroškem. O, ko bi g. knezoškof vedel, koliko denarja, koliko krompirja, fižola, žita, ajde itd. naberejo organi Marijanišča vsako leto prav med dobrosrčnimi ko-rojkimi Slovenci!
V Marijanišču je bilo lansko šolsko leto izmed 300 okrog 70 gojencev slovenske narodnosti. Semenišče je razdeljeno v razrede in vsak dan odhajajo gojenci v strnjenih vrstah na celovško gimnazijo in se vračajo pod nadzorstvom takozva-nih razrednih prefektov, ki so ali bogoslovci, ali pa že duhovniki. Do vojne so imeli koroški Slovenci na Marijanišču ve dno še svojega vikarja, ki je kolikor toliko .skrbel za slovenske gojenec. Po vojni pa je knezošk. Hefter v Marijanišču po stavil najbolj trde Nemce, in že 15 let
mi slovenskimi dijaki ter so jih izključili z Marijanišča za šolsko leto 1934-35. — Eden izmed skrbnikov teh. izključenih slovenskih dijakov-trpinov je vprašal direktorja Marijanišča. po razlogih, ki so bili merodajni za . izključitev Slovencev, Prejel je od direktorja Marijanišča dr. Brunnerja odgovor, ki se glasi v prevodu:
»Velecenjeni gospod!
Pravkar sem prejel Vaše pismo in se Vam prisrčno zahvaljujem zanj. Takoj Vam povem, da se prav nič ne razburjam in da me Vaša iskrenost veseli, verujte mi, da jaz tudi drugače ne mislim. Verujte mi, da jaz nisem nikoli razlikoval in ne razlikujem med Slovenci in Nemci in vedno govorim, da v Marijanišču ni ne Slovencev in ne Nemcev, ampak so sami »Pristerstudenten (dijaki, ki bodo poslali duhovniki), s čimer še ni rečeno, da ne sme dijak ljubiti svojega naroda, on ga nja ljubi, toda najprej in predvsem mora ljubiti katoličanstvo. Kajti izraziti nacionalizem, kateremu je narod vse in potem šele vse drugo, je po besedah prevzv. j;, knezoškofa herezija (kriva vera) in za to v Marijanišču ni prostora. Ko so se med Nemci pojavile narodno nacionalistične ideje, so bili dotični dijaki brez obzirno takoj izključeni. Letos pa so se med slovenskimi dijaki uveljavljale ideje, ki s katoiičanstvoni nimajo ničesar o-praviti. Od te strani jc priobčil liberalni slovenski list »Mariborski Večemik« članek o Marijanišču, ki ga ni moči opisati in ki ga tudi Marijanišče ne more mirno prenesti. Proti temu moramo nastopiti v interesu Slovencev samih, katere moramo očistiti vseh radikalnih elementov, ki ne poznajo ničesar razen naroda in celo z Nemci govoriti nočejo. Uvideli boste, gospod, da je to v naši hiši nemogoče. Kje vzeti tedaj bratskega duha, ki naj bi prav duhovnike vezal med seboj? Mi vemo, ti mladeniči so zapeljani, toda zaradi koristi dragih je treba pokazati, kaj jc dovoljeno in kaj ni dovoljeno. Opominjali in govorili smo jim dovolj, a oni nas niso poslušali. Tu smo morali temeljito poseči vmes, morali smo pokazati, da mora ob vsej ljubezni za narod biti vendarle katoličanstvo prvo in mislim, da smo prav s tem Slovencem samim največ koristili. Gorje Slovencem, če sc pri njihovih bogoslovcih vgnezdi ta enostran ska nacionalna misel! Tri dijake smo izključili in upam, da smo s tem prav Slovencem in tem dijakom izkazali več koristi, kakor če bi jih bili pustili tukaj, kajti oni ne bi itak verjeli po tolikih brezuspešnih opominih in položaj v Marijanišču bi postal neznosen. Opomnim, da bi postopal enako tudi z vsakim Nemcem, če bi bil takšen ali če bi bil proti Slovencem samo zato, ker so Slovenci. Morda ti izključeni dijaki vendar enkrat pridejo do spoznanja in bodo morda še enkrat dobri duhovniki. Bolje je preje prerezati, kakor prepozno. S preuzvišenim g. knezo škofom sem o tej zadevi že davno govoril, jaz brez sporazuma s knezoškofom ne bi nikoli odločeval sam v tako važnih zadevah.
Prosim Vas, gospod, ne štejte mi v zlo te vrstice. Izključitev Vašega varovanca
skrbi direkcija tega zavoda kar najbolj	sc	ni izvršila nepremišljeno,	jaz smatram,
temeljito za to, da bi že iz tega zavoda	1	Ja	je bila potrebna prav v	interesu Slo-
Prišli na bogoslovne študije, če že ne po-	vencev: bila je dobro mišljena. Da Vam
nernčeni, pa vsaj narodno mlačni in ubiti;	jC	zaradi tega hudo, mi jc	resnično žal,
slovenski dijaki. G. nactpastir Hefter bo ■sam najbolje vedel, koliko duš, koliko tako ubitih duš ima na svoji vesti tekom 20 let nadpastirovanja na Koroškem. In Jo grozno in strašno to, da po vsem tein opravičuje Adam Hefter ponemčevanje slovenskih župnij s pomanjkanjem pravih slovenskih duhovnikov!
Citatelju »Mariborskega Vcčcrnika« .io si) to v o še v spominu krik iz slovenskega Korotana v obliki članka, ki ga jc prinesel o razmerah na celovškem Marijanišču. Ugodilo pa sc jc, da so gospodje germani fcatorji v Marijanišču dobili prevod tistc-
mislil sem tudi na Vas, toda verujte mi, tu moi-a biti stvar nad posamezno osebo,
»Marianum«, Celovec.«
To pismo je dokument, je dokaz, na kakšno stališče se je postavila katoliška cerkev pod vodstvom knezoškofa Adama Hefterja v boju zatirane slovenske manjšine za njena prava. Pribijemo, da se g. direktor Brunner v tem pismu direktno sklicuje na knezoškofa dr. Hefterja, ki je odobril brez predhodne preiskave izključitev slovenskih gojencev iz Marijanišča.
Pribijemo tudi in prosimo vso jugoslovansko javnost, naj bi vzela na znanje, da je g. knezoškof s to izključitvijo udaril slovensko manjšino naravnost v obraz z »bavarsko pestjo«. Izključitev je prišla kar čez noč, zaslišali niso nikogar in so hoteli s to izključitvijo doseči le to. da bi se ostali gojenci v Marijanišču prestrašili in se pokorili indirektnemu povelju gosp. knezoškofa: »V imenu katoliške cerkve ponemčite se čimprej, to ho za vas najbolje in s tem ho vaša eksistenca osigu-rana!«
Slovensko dijaštvo v Marijanišču je hotelo reagirati na to nezaslišano izzivanje na ta način, da bi kolektivno izstopili vsi slovenski gojenci iz Marijanišča in prepustili gospodu knezoškofu in njegovim prefektom na zavodu, naj hrustajo pri Slovencih naberačeni krompir to zimo sami. Stvar je še v teku in je odvisno od merodajnih faktorjev slovenske manjšine na Koroškem, kako se bo zaključila.
Javna tajnost v Celovcu in na Koroškem je, da je knezoškof Adam Hefter na tihem narodni socialist. Bila je v toku tudi akcija, da bi se sedanjemu režimu nudili eklatantni dokazi o nitih, ki so se predle svoječasno med škofijsko rezidenco v Celovcu in mednarodno-socialistič-nim prvakom Habichtom v Miinchenu, Gospod knezoškof se jc te akcije tako prestrašil, da je v zadujem času v silnih skrbeh — kajti koadjutorja so mu že postavili! — in v strahu pred kloštrom. Da bi se opravičil pred sedanjim režimom in rehabilitiral, je udaril po slovenski manjšini in eden izmed teh udarcev je izključitev slovenskih dijakov iz Marijani šča. G. knezoškofu in direktorju Marijanišča dr. Brunnerju pa stavimo za danes samo ta-le vprašanja:
1. Ali imajo ali nimajo mladi koroški Slovenci pravico, da berejo slovensko knjigo?
Opazka: Bogoslovec Unfenbach, rajhov ski Nemec, je kot prefekt nižjega razreda Marijanišča iztrgal slovenskemu dijaku iz rok slovensko knjigo, jo vrgel po tleh in zakričal: »Tu smo v nemški deželi, ti moraš brati samo nemške knjige!«
2. Ali imajo ali nimajo slovenski dijaki v Marijanišču pravico do hrane, katero pravico, da govorijo med seboj v svojem materinskem jeziku?
Opazka: Prefekt Marijanišča g. Ploner je prepovedal starejšim slovenskim dijakom občevanje v materinskem jeziku, češ da je nevarnost, da se razvijejo med njimi homoseksualni goni!
3. Ali imajo ali nimajo slovenski dijaki v MarijanišSu pravico gojiti slovensko pesem, najnedolžnejši izraz svoje narod-oosti?
Opazka: Prefekt Ploner je v lanskem šolskem letu naščuval nemške dijake, da so razgnali slovenske gojence z brahijal-uo silo, ko so bili ti zbrani pri petju.
4. Ali imajo ali nimajo slovenski dijaki v Marijaniščb pravico do hrane, katero je vodstvo Marijanišča naberačilo pri slo venskem koroškem prebivalstvu pod pretvezo, da gredo vsi ti darovi za ubo-
z.aciio. slovenskega dijaštva v Marijanišču.
6. Kaj ima opraviti katoliška veroiz-povest s slovensko narodnostjo? Zakaj bi moralo biti formelno katoličanstvo prav revnim sloven. dijakom važnejše kot njihova zatirana narodnost?
Opazka:	Nemški	gojenci	Marijanišča
imajo vse narodne dobrote že v tem, da je na zavodu vse nemško, da jim je na razpolago bogata nemška biblioteka, da imajo na gimnaziji izključno svoj materinski jezik kot učni jezik, medtem, ko se morajo slovenski gojenci nemščine šeb privaditi, da zmagujejo učni material, torej morajo izvršiti dvakratno delo da dosežejo iste uspehe kot nemški gojenci.
7. Kateri papež je proglasil narodnost za herezijo r
Opazka: Gospod knezoškof naj pokliče za to nerodnost dr. Brunnerja na od-ovornost, ali pa naj to tezo odkrito javno izpove, da jo bo slišal ves jugoslovan ski svet!
8. Kako sme dr. Brunner v gori citiranem pismu postavljati v isto pojmovno vrsto narodno-socialastični pokret s priznavanjem materinskega jezika med slovenskimi gojenci Marijanišča.
Opazka: Slovenci na Koroškem se borijo za svoj goli obstanek. Govoriti in gojiti materinski jezik še ni herezija.
9. Ali se ne boje g. knezoškof in njego vi trabanti reakcije med slovensko učečo se mladino in med širokimi sloji slovenske manjšine na Koroškem ob takem postopanju njegovih cerkvenih oblastnikov?
10. Ali moreta gospoda knezoškof Hefter in direktor Brunner dokazati, da so se izključeni slovenski dijaki v čemerkoli pregrešili zoper katolicizem?
Opazka: Saj je prav dr. Brunner v kon ou pisma trdil, da nima nič proti ljubezni za narod, samo zahteva v prvi vrsti katoličanstvo.
Gospodje cerkveni oblastniki na Koroškem! Nikoli se Vam ne bo posrečilo u-biti v srcih slovenske mladine vzbujajočo se ljubezen za narod in slovensko domovino! Nikoli se Vam ne bo posrečilo iztrebiti biljko, ki se imenuje slovenska narodnost in ki tako bujno poganja med našo mladino na Koroškem. Mi smo lojalni državljani avstrijske države, toda mrcvarjenje v narodnem oziru, ki ga doživljamo 15 let po plebiscitu, bo rodilo sa dove, katerih Vas bode, vi cerkveni in posvetni oblastniki na Koroškem, nekega dne strah in groza.
samo tako bo vsem pomagano. Poudar-! ge slovenske dijake v Marijanišču. jam še enkrat, izključitev ni naperjena I Opazka: Prefekt Ploner jc očital slo-proti Slovencem kot takim, nam sta oba	J	venskim dijakom, da »žro« nemški	krni)
naroda enako ljuba, mi tudi nismo proti	’	in da	zato morajo biti Nemci,
ljubezni za narod, toda v prvi vrsti jc |	5.	Ali	imajo	ali	nimajo	pravice	Slo-
treba biti katolik. To smo hoteli s to iz-	venci	na Koroškem do slovenskega vi-
ključitvijo jasno dokumentirati. Žailibog	1	karja	na Marijanišču? Ker ga ni,	zakaj
drugega j ste ga odpravili, gospod knezoškof?
Ooazka: Na Marijanišču je pos-tavljen
nismo imeli pri roki nobenega sredstva.
Z najlepšimi pozdravi itd.
Dr. Brunner, direktor deškega semenišča
'I]az
kot vikar najhujši renegat s slovenskim imenom, kateremu je g. knezoškof posebej zabičal, da mora skrbeti za germani-
Sokolsko
Tekme dece mariborskega desnega okrožja
V nedeljo je priredilo mariborsko okrožje tekme dece za sokolske edinice: Maribor J., Pobrežje, Tezno, Studenci in Radvanje. Ob napovedanem času so pričeli prihajati oddelki posameznih društev na telovadišče sokolskega društva Maribor I. K tekmam se je prijavilo 9 vrst po 8 tekmovalcev. 4 vrste so tekmovale v nižjem oddelku (tek z ovirami, metanje žoge v cilj in pretegovanje vrvi), 5 vrst pa je bilo v višjem oddelku (skok v daljavo, metanje krogle — 2 kg težke — in tek z ovirami). Točno ob 15. uri so se pričele tekme pod vodstvom br. Hočevarja. To je bilo vrvenje na telovadišču. Človek se je moral od srca nasmejati našim malčkom, ko je videl, s kako vnemo so posamezniki tekmovali. Tudi »navijačev« ni manjkalo; to so opravili netekmovalci, ki so prišli gledat svoje bratce. V dveh urah so bile tekme končane. Po končanih tekmah se je zbrala vsa deca na telovadišču in br. Hočevar jc imel lep nagovor na deco. Vzpodbujal jo je k sokolskemu delu in ji sporočil rezultate, ki so: V nižjem oddelku vrste: 1. Studenci 184.50 točk; 2. Maribor II. 124.25 točk; 3. Tezno 112 točk; 4. Maribor I. 102.25 točk. Med posamezniki so bili: 1. Simonič (Studenci); 2. Slane (Studenci); 3. Robnik (Tezno). V višjem oddelku vrste: Maribor I. 127.75 točk; 2. Studenci 126.75 točk; 3. Tezno 119.50 točk: 4. Radvanje 102.75 točk; 5. Maribor M. Posamezniki:	1. Brenčič
(Studenci) in Kovačič (Tezno) po 28.50 točk; 2. Klep (Maribor I.) 26 točk; 3. Mukenamer (Studenci) 25.75 točk. Štafeta 4x60 m: 1. Maribor I. 37.2 sek.; 2-Studenci 39 sek.; 3. Radvanje 39.5 sek.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
V	M a r i b o r u, dne 2. X. 1934
iiMiriiiUTT — nr — »cmm
A. K. Grin:
Bogastvo
Roman.
»Stanuje gospod Montelli v prvem nadstropju?« je vprašal.
Služkinja mu je nemo kazala stopnice, kakor da ne bi slišala njegovih besed.
»Je bila nema?« Tako se mu je vsaj zazdelo. Ko je stopal proti prvemu nadstropju, je postajal vedno bolj presenečen. Na vrhu se je ustavil. Tudi tu gori je bilo čisto temno in od nikoder ni bilo žive duše.
»Ne,« si je mislil, »v tako podjetje se ne bom spuščal.«
Namenil se je že, da se obrne in odide, ko se je nenadoma spomnil bankovca v svojem žepu.
»Zastonj mi ga gotovo niso poslali,« je pomislil ter se pričel pozorneje ozirati okoli sebe. V temini je naposled opazil četvero vrat in na slepo srečo potrkal na ena izmed njih. V sobi je zaslišal nagel šum, nato so se vrata odprla in med dvermi se je prikazala stara ženica. Ko ga je zagledala, se ji je obraz zjasnil, toda spregovorila ni nobene besede. Kakor služkinja spodaj, tako je tudi ona pokazala na neka vrata, ki naj jih odpre. Ženska je nato izginila in za seboj zaprla vrata.
»Prava pravcata pustolovščina,« je dejal slikar, toda na vrnitev ni nič več mislil.
Vstopil je v naznačeno sobo, a v njej ni opazil nič nenavadnega. Kmalu nato pa se je pojavila zopet pred njim starka ter ga odpeljala skozi druga vrata v bleščeče razsvetljeno, precej veliko sobo. Sprva ga je svetloba tako zelo mamila, da ni videl pred seboj nič drugega kakor samo ljubko pojavo odlične dame v najfinejši obleki, ki se je prav tedaj sklanjala nad gosto zastrto posteljo. Čez nekaj hipov pa se mu je oko privadilo svetlobi in je opazil, da to ni navadna postelja, temveč mrtvaški oder, na katerem leži mrtvo truplo mlade deklice. Njenega o-braza ni mogel videti. Dama se je ukvarjala z okrašenjem odra, katerega je obsipala z najlepšim in najdražjim cvetjem. Ob robu snežno-bele volnene odeje so ležale na tleh lilije in vrtnice. Odeja je padala v mehkih gubah ljubko na tla in spreminjala ves prizor v nekaj skoro pesniškega ter čarobno slikovitega. Ta aitis sta pa povečevali še dve vrsti sveč ob vzglavju in vznožju odra.
Vse to je učinkovalo na umetnika kakor lepa slika, in za hip jo je tako tudi opazoval. Tedaj pa se je dama obrnila, prekinila delo in se zazrla vanj. Visoko se je vzravnala in njene lepe temnomodre oči so se srečale z njegovimi v odkritosrčnem začudenju in pritajeni vzhičenosti. To je umetnika tako zmedlo,
da je obmolčal in se celo pozabil pokloniti, zato je dama narahlo zardela, se naglo zopet obrnila in preden je slikar mogel opaziti, je v njegovo največje začudenje neznanokam izginila.
Zdaj se je seveda ojunačil in ji hotel slediti, toda bilo je prepozno. Preden je dospel do praga, je dama že zapustila hišo in kmalu nato je kočija oddrdrala. •
»Čuden dogodek!«
Ni sicer vedel njenega imena, toda je bila ona, katere čudovito krasni obraz je zapazil nekega dne med množico in ga ni pozabil, dokler ga ni vtelesil na sliki, ki je zdaj najlepši kras njegove umetniške delavnice.
»Ali sanjam?« se je vprašal in se ozrl na starko, ki ga je privedla v sobano; upal je, da izve od nje ime dame, ki se je odstranila tako nenadoma. Med tem pa se je približal mrtvi postavi na odru in je bil po očarujoči milini mramornato-bledega obraza, ki ga je zapazil šele zdaj, tako prevzet, daje pri tem pozabil na vse drugo in kakor okamenel obstal pred njim v strmečem občudovanju.
Ako je ta, ki jo naj slika? Koliko zanosa! Mnogo mikavnih oblik in obrazov je živelo v njegovi domišljiji, toda takega obraza še ni gledal nikdar! Toliko angelskega v njegovi čistosti in vendar toliko človeškega v izrazu bolestne vdanosti. Le na slikah velikih umetnikov vidiš glave s tako čudovitimi potezami, s tako nežno oblino brade in lica. Ni žive-
la lepša ženska na zemlji, kakor je bila ta mrtva. Kar je nežni spol v njegovih očeh do tedaj obdajalo s tajinstvenim čarom neizrekljive nežnosti, vse to je ležalo pred njim utelešeno na tesnem prostoru, ožarjeno v blesku sveč. Njena glava je počivala na belosvileni blazini, obdani z neštetimi kodri. Eden izmed njih je ljubko valovil čez njene prsi, in umetnik je nehote čakal, da sc začne koderc zaradi dihanja gibati — tako malo je bila vsa prikazen podobna mrtvi podobi.
Toda bila je vsa brezgibna, kakor tudi voščeno-blede trepalnice njenih zaprtih oči. In ko se je v umetnika vselila nervozna gotovost, da je deklica v resnici mrtva, so njegovo notranjost razrivale bolečine obupa. Če je doslej njegovo oko občudovalo žensko milino in krasoto, je spoznal, da je bilo tu zadeto nje-g#vo srce. Čustvo, ljubezni podobno, se je vnelo v njem, toda plamtelo je za podobo brez življenja, za prsteni oklep brez duše.
Nad lastno nespametjo zardevajoč se je odmaknil in njegove oči so zopet iskale starko. Bila ni daleč; sedela je sključena na nizkem stolu v nasprotnem koncu sobane, skrivajoč obličje v dlani ter se je neprestano gugala, kakor da bi si hotela potolažiti nemo bolest. Ko se ji je približal, je dvignila oči, ki so bile suhe, in v njenih trdih, skoraj zlobnih potezah ni zapazil niti najmanjšega sleda bolečine.
Najboljši posamezniki so prejeli v spomin lepe knjige. Vsa zadovoljna je odhajala deca po končanih tekmah pod vodstvom svojih vodnikov domov.
Šport
Prva motociklistična dirka na Pohorju.
Motosekcija »Peruna« priredi v nedeljo 7. t. m. na 5.5 km dolgi progi Zgornje Hoče—Reka—Pohorski dom prvo motociklistično dirko na našem Pohorju. Startali bodo najboljši dirkači iz vse države. Start bo ob 15. uri.
TEKMOVANJE ZA LAHKOATLETSKO PRVENSTVO MARIBORSKIH SREDNJIH ŠOL.
Preteklo nedeljo se je prvič vršilo , Mariboru lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo srednjih šol, in sicer na igrišču SK Železničarja. Sodelovali so vsi mariborski srednješolski zavodi, in sicer trgovska akademija, realna gimnazija, klasična gimnazija in učiteljišče. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel z velikim razumevanjem ravnatelj trgovske akademije g. Dolenc. Prvenstvo se je vršilo pred okrog 500 gledalci. Prireditev je otvoril g. ravnatelj Dolenc z lepim nagovorom na zbrane atlete. Nato sta pozdravila atlete g. prof. Degen in v imenu JLAS-a g. Bergant. Organizacija prireditve je bila brezhibna, za kar gre v prvi vrsti zasluga gg. prof. Degnu, Starešini, Vahtarju in sodniškemu zboru.
Letošnje prvenstvo mariborskih srednjih šol si je priborila trgovska akademija s 78 točkami, na drugem mestu se je placirala realna gimnazija s 57 in pol, na tretjem mestu klasična gimnazija z 48 in pol in na četrtem mestu učiteljišče, ki je doseglo 21 točk.
Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji:
Tek 60 m: 1. Jenko (R) 7.6; 2. Prea-toni (T) 7.7; 3. Lešnik (T) 7.8; 4. Ober-snel (R) 7.9. Tek 100 m: 1. Preatoni (T) 12.2; 2. Lešnik (T) 12,3; 3. Jenko (R) 12.4. Tek 80 m z zaprekami; 1. Grgič (T) 13J; 2. Letner (R) 14; 3. Obersnel (R) 15.8. Tek 1500 m: 1. Kopriva (U) 4.43; 2. Drevenšek (G) 4.49; 3. Ledinek (G) 4.53. Skok v višino: 1. Grgič (T) 1.60; 2. Preatoni (T) 1.55; 3. Letner (R) 1.50. Skok v daljavo: 1. Preatoni (T) 5.78; 2. Gorjup (T) 5.72; 3. Obersnel (R) 5.65. Met krogle; 1. Grgič (T) 15.15; 2. Hlade (G) 13.95; 3. Faninger (R) 12.65. Met diska: 1. Grgič (T) 34; 2. Hlade (G) 32.50; 3. Bela (U) 31.11. Met kopja: 1. Grgič (T) 41.62; 2. Gujznik (G) 38.64; 3. Majcen (U) 35.04. Štafeta 4x100 m: 1. Realna gimnazija v času 49.5; 2. trgovska akademija; 3. gimnazija.
Zaključna kolesarska dirka »Peruna«. Preteklo nedeljo je priredil agilni kolesarski klub »Perttin« na progi Maribor— Rače—Fram—Hajdina—Maribor (46 km) kolesarsko dirko, ki se je končala z naslednjimi rezultati; 1. Anton Ilešič (Tezno) v času 1.30; 2. Andrej Kogler (Porun-Matica) 1:30.9; 3. Hinko Lozinšek (Tezno) 1.31; 4. Franc Marin (Tezno) 1:36.5.
Tuji predmeti v človeškem telesu
DVE IGLI JE NOSIL V TREBUHU.
Znan je bil primer, ko je neki petro-grajski kirurg pozabil v trebuhu operiranega bolnika očala. Takrat so delali na njegov račun razne dovtipe in Arkadij Averčenko je napisal o tem humoresko, kako je kirurg pozabil v bolniku uro, in ko so operiranca znova položili na operacijsko mizo, da bi kirurg iz njega vzel uro, je našel namesto ure samo zastavni listek.
Podoben, toda resen je primer Alfreda Vollratha, ki je vodil dolgo pravdo proti bolniški blagajni, ker sta mu bili ostali po operaciji v telesu dve operacijski igli. Vollrath je bil leta 1910. operiran na slepiču. Ko so ga odpustili iz bolnišnice, je neprestano čutil bolečine v trebušni votlini in šele čez 15 let so po rentgenizi-ranju dognali, odkod izvirajo bolečine. Zdravniki so ugotovili, da ima v trebušni votlini dve operacijski igli; ena je bila dolga 2 cm, druga pa 1 cm. Bolnik je tožil bolniško blagajno in zahteval 5000 šilingov za bolečine ter rento 150 šilingov na mesec. Zatrjeval je, da sta bili igli pozabljeni v njegovem trebuhu iz zdravnikove malomarnosti in površnosti in mu bolečine niso dovolile intenzivnega dela.
Pravda se je močno zavlekla. Prva instanca je tožbo zavrnila, druga je pa odredila, da se mora o njej razpravljati. Sodni izvedenec je pritrdil tožiteljevemu mnenju, da je zdravnikova malomarnost zakrivila njegove bolečine, ugovarjal pa je trditvi, da bi samo igli povzročali bolečine. Zato je sodišče prisodilo tožitelju samo 2500 šilingov za bolečine. Tožitel.i pa s tem ni bil zadovoljen in se je pritožil na višjo instanco.
se je zdela njena nenadna smrt tem bolj čudna. Orožniki so že predlanskim aretirali njenega ljubčka Chyleka, pa so ga kmalu izpustili iz preiskovalnega zapora, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Šele letos je Chylek nekega dne v krčmi, ko je bil malo vinjen, priznal svojemu tovarišu, kaj ima na vesti. Ko sta se čez nekaj časa zopet sestala v krčmi, mu je tovariš očital zločin krčmar je obvestil o tem orožnike.
in
Skrbna žena.
»Moja žena je skrbna, posebno zame skrbi na vso moč. Ali tudi tvoja skrbi zate?«
»Pa še kako! Saj mi celo škornje sezuva.«
»Kadar se vračaš iz krčme?«
»Ne, kadar sem namenjen v krčmo.«
Najboljše.
»Kaj boste pa zdaj igrali, gospodična?«
Filmska igralka: »Poskusila bi rada še z razredno loterijo.«
Edino Sredstvo.
»Osem let že sedim v orkestru, pa sem še vedno deseti violinist. Sam ne vem, kako bi opozoril občinstvo in kapelnika nase.«
»Igraj napačno, pa bo vse v redu.«
Pesnik.
»Vešega rokopisa ni mogoče čitati. Zakaj pa ne pišete svojih stihov na stroj, če imate tako nečitljivo pisavo?«
»Kaj mislite, da bi pisal stihe, če bi znal pisati na stroj?«
Nerodna zadeva.
Zelo debela pevka prepeva: »Ce bila ptičica, če bi imela krila ...«
Poslušalec; »Hm, to bi morala aeroplanska krila.«
bi
inu
Tako je.
»Tudi pri nas smo priredili propagandni teden za mleko in sijajno se je obnesel. »Več mleka, več zdravja!« smo propagirali in popili na zaključnem banketu deset sodčkov piva.
Razno
Ljubico opijanil In utonil.
Pred tremi leti so našli v Novem Bo-huminu na Češkoslovaškem utopljeno 25-letno Hedviko Dlohuševo. Mislili so, da gre za samomor. Šele zdaj se je orož nikom posrečilo pojasniti njeno smrt in dognati, da ni šlo za samomor temveč za umor. 33-letni kmetski sin Leo Chylek je imel z Dlohuševo ljubavno razmerje in jo je utopil. Ko so jo našli mrtvo, >e imela na sebi samo srajco in en čevelj. Njeno obleko so našli pri gospodinji, kjer jc služila. Ker je bilo dekle vesele narave In ni nikoli govorilo o samomoru,
JEDILNICA
spalnica, plišasta preproga, 214X2'm, omare, postelje, madrace, pisalna miza, fotelj. Rjiška c. 3.	4144
OFICIRSKI DOM V MARIBORU
išče s 16- oktobrom za oficirsko nienažo v kasarni Vojvode Putnika najemnika. Pogoji:	Refiektant mora biti
naš državljan, s primerno izo brazbo, kvalificiran za ta posel, dobro situiran iti zdrav. Refiektant dobi vse potrebne podatke pri blagajniku 32. a rt. polka v kasarni Vojvoda Putnika. Prošnje pravilno ko-lekovane naj se naslovijo na predsednika Oficirskega doma v Mariboru, kasarna Vojvode Putnika. Prošnje se sprejemajo do 8. oktobra t. 1.
4124______________
DIJAŠKE LEGITIMACIJE
znižane cene, Foto-Japelj, Gosposka ulica 28.	4089
Sobo odda OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Ruška cesta 6. 4113	LEPO TRISOBNO. solnčno stanovanje s kopalnico in pritiklinam! se takoj odda. Naslov v upravi Veternika«. 4135 Službo išče
ODDAM TAKOJ SOBO s prostim vhodom gospodu-Mlinska ul. 9 4142 SOBO IN KUHINJO oddam takoj v najem. Tezno, Maistrova 1. 4141	
	OŽENJEN HLAPEC išče službo, gre tudi za viničarja. Jože Vindiš. Slovenja vas, p. Ptuj, pri £. Francu Čelanu. 4139
ZRAČNO, SOLNCNO parketirano sobo z uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu oddam takoi boljšemu gospodu. Vprašati v dr. Vcr-stovškovi ulici 6-1!. vrata 19 4134 Stanovanie	DEKLICA z dežele, 17 let stara, s potrebno šolsko izobrazbo, govori slovensko in nemško, želi vstopiti v frizerski salon kot učenka. Naslov: Dušanova ul. 10. 413P Službo dobt
STANOVANJE dveh sob, s pritiklinami, oddam. Melje, Erjavčeva ulica 10. 4140	NATAKARICA servirka, dobi takoi siub'0, Maribor, Jurčičeva ulica >■ 4136
NAPIS IZ JABOLK
Sv. Peter, se proda na razstavnem prostoru v Unionu, v sredo popoldne ob 5- uri potom licitacije.
4145
Posest
HIŠA
na prodaj preti hranilnim knjižicam. Ponudbe na upravo »Večernika« nod »-300«. 41,35
V globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas jc dne 1. oktobra, ob 19. uri, previden s tolažili sv. vcie za vedno zapustil naš predobri soprog, atek, stari oče, trie, tast in svak, gospod
Aloizii Pogrirc
šolski upravitelj v pok.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 3 oktobra ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno poko pni išče v Ptuju.
PTUJ, dne 2. oktobra 1934.
Žalujoči ostali.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja if1 urednik: RA Dl VOJ REHAR
STANKO DETELA v Mariboru,
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik