s Cene lnseratom:ss Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din. 1-50 In Din. 2 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-Sine po Din. 2 50, poslana Itd. po Din. 4'—. Pri večjem naročilo popust. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po praz. nlkn ob 5. ari zjatraj. Poštnina plačana?Mlini. Posamezna številka stane 1 Din. 151 v Milani v sredo m 18. joffla 1923. Naročnina w za dr2avo SHSi do preklica: •) po pošti mesečno Dia 1< dostavljena na dom mesečno ...... „ U za inozemstvo i nesečno .,<<«.. Din 23 ^ Sobotna Izdaja: 5 v Jugoslaviji ..... Din 20 t inozemstva ..... „ 40 MIT- Oredniitvo je * Kopitarjevi alloi Stev. 8/in. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma sa na sprejemalo. Uredn. telet St*. 50, upravn. «v. 328. P olitičen list za slovenski narod ■ Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. l]abl)anBke št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, sagreh 39,011, sara|ev.7563, praške In dnnai. 24.797. Kdo je kriv? Ljudje v Sloveniji so nezadovoljni. Eni zato, drugi zato. Ampak nezadovoljni w> vsi in to je glavno. Prvo vprašanje: Zakaj so ljudje nezadovoljni? Eni pravijo zato, drugi zato. — Vzrokov je mnogo. Ampak ljudje so nezadovoljni. Drugo vprašanje: Kdo je kriv splošnega nezadovoljstva? Splošen odgovor: >Klerikalcik Kriva je SLS! Tak »splošen odgovor« nam doni nasproti dan za dnem iz staro-liberalnih in mlado-liberalnih vrst. Na eni strani pravi neuradno, v resnici pa glavno trobilo vladajoče radikalske stranke v Sloveniji »Slovenski Narod«: »Klerikalci« so krivil Z druge strani bobnajo mladoliberalci ali »demokratje« — lucus a non lucendo —: »Klerikalci« so krivi! Zakaj? Oni, namreč staro- in mladoliberalci, pravijo: Če bi vi »klerikalci« ne bili podpisali zagrebškega sporazuma, bi ne imeli danes v Jugoslaviji samoradikal-ske vlade. To vlado ste omogočili vi, »klerikalci«, zato pa je tako, kakor je. Mi pa pravimo: In če ne bi bilo samo-radikalske vlade? Kaj bi bilo potem? Imeli bi radikalsko-demokratsko vlado, imeli bi koalicijo. Ta koalicija bi bila še stokrat hujša kot samoradikal-ska vlada! Namesto enega bi nas drla dva! Takšen je položaj. Pa pustimo to stvar v miru in poglejmo zadevo od druge strani. Volitve so pokazale, da imajo večino v Srbiji radikali, na Hrvatskem Radie in v Sloveniji SLS. To so bila in so dejstva. Kaj govore ta dejstva? Nič drugega kakor to: Da se Hrvatje in Slovenci ne dajo več terorizirati od »zastopnikov srbskega plemena«, kakor se radikali radi nazivajo, kar pa v resnici tudi niso, ker so le zastopniki ene srbske kaste, ne pa zastopniki srbskega naroda. Kdor pozna način volivnega boja v Srbiji, nam bo v tem pritrdil. In kaj je logična posledica tega stanja? Posledica je, da se je treba sporazumeti o tem, kako naj bo država urejena, da bo vsak državljan vedel, d a je državljan in ne »sujet«, da je državljan in ne »podložnik«. Ne podložnik cesarjev, in ne podložnik vladajoče kaste, kar je končno vseeno. Namen in pomen zagrebške konference pred toliko in toliko meseci je bil, da se to vprašanje uredi. Dokler namreč ni to vprašanje urejeno, ne moremo trditi, da imamo b v o j o državo, ampak smo samo konglomerat raznih ljudskih skupin, ki jih drži skupaj bajonet. Stara Avstrija! Namen zagrebške konference je bil napraviti tekom časa iz konglomerata državo, homogeno državo, kakoršne so zapadno-evropske demokratije. Ta namen pa se ni posrečil in sicer vsled verolomnosti radikalov. Svojo verolomnost pa so opirali radikali lahko pred vsem na demokrate, ker so bili sigurni, da jim bo takoj priskočil na pomoč uskok Pribičevič, kakor hitro bi jim delal federalistični blok kakšne zadrege! Kaj so torej krivi »klerikalci«? Hrvatska republikanska stranka in ž njo združene stranke SLS in JMO so šle v boj po evropsko, z odkritim vizirjsm, brez zahrbtnosti. Oni so rekli: Tu smo, toliko nas je. Zahtevamo to in to. Velesrbski radikali pa so rekli: Tu fimo, toliko in toliko nas je. Pomagajte nam do zmage in mi bomo besedo držali, ce pridemo do moči. Niso pa javno povedali, da imajo skrito za hrbtom še celo demokratsko rezervo, ki je vedno bila pripravljena skočiti opoziciji za vrat, da ji zada smrtni udarec v odločilnem trenotku. Če bi ne bilo demokratske tihe rezerve, bi se bili radikali sporazuma držali. Ker so pa vedeli, da imajo pripravljenih za hrbtom opozicije še cele polke demokratskih zavratnih mačk — evo opozicija, tu imaš figo. In »sporazum« je šel po vodi. Zagrebški predsporazum bi bil danes resnica in dejstvo in bi bil danes pod- Razprava o vojnem zakonu. Belgrad, 17. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja parlamenta, na kateri je pred prehodom na dnevni red finančni minister predložil nov predlog zakona o taksah. Predlog je bil izročen finančnemu odboru. Nato se je nadaljevala specialna debata o vojnem zakonu. Poslanca Krem-žar in Škulj sta zahtevala izpremembe v smislu oddvojenega mišljenja Jugoslovanskega kluba. Začela se je razprava o vojni mornarici. K besedi se je oglasil poslanec Ž e -b o t, ki je odločno zahteval, da se da vojni mornarici v vsakem oziru avtonomija in da se vsi posli mornarice, ki stoje še danes pod vrhovnim vodstvom vojnega ministrstva, izločijo in da se vsi tozadevni posli izroče ali avtonomni mornariški sekciji ali pa ustanovi posebno ministrstvo za mornarico. Poslanec Žebot je dalje zahteval, da se določi od celokupnega proračuna za vojno ministrstvo ena tretjina samo mornarico. Moštvo mornarice naj sestoji iz dobrovoljcev in rekrutiranih mornarjev. Slržba naj traja 18 mesecev. Država naj poskrbi, da z ureditvijo plač tehničnega osobja prepreči odhod tehničnih moči iz mornarice. Ustanovijo naj se modenlo urejene mornariške delavnice, katerih delavci bi bili dovoljno preskrbljeni tudi za slučaj bolezni in nezgod potom modernega zavarovanja. Poslanec Žebot je nadalje grajal, da je za častnike armade na kopnem določenih 15 činov, za mornariške častnike pa samo 10. Za mornariški naraščaj naj skrbe posebne strokovne šole in šolanje v inozemstvu. Belgrad, 17. julija. (Izv.) Prvi del mornariškega zakona je parlament sprejel z večino glasov. Uradniške plače, Belgrad, 17. julija. (Izv.) Nocoj ob pol 6, se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri se je razpravljalo o uradniških plačah. Poslanec Reisner je predlagal, naj se temeljne plače povišajo, in sicer na sledeči način: Za I. kategorijo 1. skupino 48 tisoč dinarjev na leto, 2. skupino 42.000, 3, skupino 35.000, 4. skupino 18.000, 5. skupino 12.000, 6. skupino 9500, 7. skup. 7200, 8. skupino 5400, 9. skupino 4200 dinarjev. Za. II. kategorijo: 1. skupino 9600 Din, 2. skup. 7200, 3. skup. 5400 Din, 4. skup. 4200, 5 skup. 3000 Din. Za III, kategorijo: 1. skup. 5400, 2, 4500 Din, 3. skup. 3000, 4. skup. 2100 Din. Sorazmerno je govornik predlagal Eovišanje temeljnih plač tudi za ostale ategorije državnih uslužbencev. Predloge posl. Reisnerja je podpiral tudi poslanec dr. Hohnjec. Ker pa finančnega ministra ni bilo na seji, opozicija pod vodstvom poslancev dr. Hohnjeca, Reisnerja in Pribičeviča je pa na svojih predlogih vztrajala, je bilo sklepanje o teh predlogih odloženo za prihodnjo sejo. Zakon o železničarjih. Belgrad, 17. julija. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora za proučevanje zakona o železničarjih je danes nadaljevala svoje delo, Poslanec Žebot je ugovarjal določbi, da je vsak železničar osebno odgovoren za škodo, povzročeno ali državi ali privatnikom in je zahteval, naj ta določba velja le za slučaj, če je proti prizadetemu železničarju uvedena sodnijska preiskava. — V nadaljnji razpravi je minister J a n k o v i č bil za to, da se pravo na brezplačno vožnjo železničarjev v splošnem ukine. Poslanec Žebot je ugovarjal, češ, da bi to bila krivica. Rezultat razprave je bil sklep, da režijske karte ostanejo. laga za bodoči pravi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, ako ne bi bilo d e -mokratskih zahrbtnežev. Ti, in nihče drugi, so krivi neuspehov, ker so se radikalom prodali za skledo vladne leče. Belgrad, 17. julija. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora za proučavanje zakona o srednjih šolah je imela danes svojo sejo. Razprava se je sukala v glavnem okoli potrebe ali nepotrebe in vrednosti humanistične izobrazbe. Za potrebo humanistične izobrazbe zlasti v današnji materialistični dobi se je toplo zavzemal poslanec Jugoslovanskega kluba prof. Sušnik. Razprava še ni končana in se bo sklepalo o dotičnih določbah še-le prihodnje dni. Sklepi Jugoslov, muslimanske organizacije, Belgrad, 17. julija. (Izv.) Danes so se vrnili iz Sarajeva v Belgrad poslanci muslimanskega kluba, ki so te dni zborovali v Sarajevu in na svoji skupščini sklenili približno to, kar je sklenilo vodstvo SLS v Celju. sSVT TRAŽE PARE«. Belgrad, 17. julija. (Izv.) Semkaj so prišli dr. Novačan, bivši komunistični poslanec K 1 e m e n č i č in bivši pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar. Dr. Novačan govori radikalcem nekaj o potrebi novega lista iu za nov list »traži pare«. — Bivši komunistični poslanec Kle-menčič baje tudi »frazi pare«. — Bivši pokrajinski namestnik Hribar baje tudi >frazi pare«. — Skratka »svi traže pere«. Bivjaštvo italijanskih fašistov. Florenca, 17. julija. (Izv.) Fašisti so porušili devet hiš, čijih lastniki so izraziti katoličani in pristaši ljudske stranke. Nadalje so razbili fašisti tiskarne opozicio-nalnih strank. Ministrski predsednik Mussolini je poslal ostro brzojavko, v kateri napoveduje izsleditev in strogo kaznovanje zločincev. V brzojavki pravi Mussolini med drugim: «Fašisfi globoko spoštujejo katoliško prepričanje in ne bodo trpeli takih dejanj.« ITALIJANSKI VOLIVNI ZAKON IN NARODNE MANJŠINE. Rim, 17, julija. (Izv.) Na zadnji seji poslanske zbornice je nemški poslanec dr. Walter izjavil, da pomenja novi volivni zakon smrt narodnih manjšin, ker bodo oropane svojega pravega narodnega zastopstva, čeprav je prestolni govor slovesno zajamčil narodnim manjšinam kulturno, politično in gospodarsko življenje. V ČAST MUSSOLINI,IU. Rim, 17. julija. (Izv.) Neki krater, ki je nastal vsled zadnjega izbruha Etne med vrhovoma Monte Ferro in Monte Neve, bo dobil ime po ministrskem predsedniku Mussoliniju. Sporazum s Turčijo dosežen. Lausanne, 17. julija. (Izv.) Na sinočnji seji se je med zavezniki in turškimi delegati dosegel sporazum v vseh doslej še spornih vprašanjih. Lausanne, 17. julija. (Izv.) Švicarska brzojavna agentura poroča o sporazumu na konferenci, da se bodo morale medzavez-niške pomorske in obrežne sile umakniti 6 tednov po ratifikaciji mirovne pogodbe od strani angorske vlade. IZ PORUHRJA. Lunburg, 17. julija. (Izv.) Francozi so zasedli podružnico državne banke in zaplenili 375 milijonov mark. Bančnega ravnatelja in uradnike stražijo Marokanci, Berlin, 17. julija. (Izv.) Iz industrijskih krajev Essen, Bochum, Dortmund, Duis-burg se poroča, da se je položaj poostril. NESREČA V RUDNIKU- Madrid, 17. julija. (Izv.) Vsled eksplozije v rudniku Baltasara je bilo ubitih 13 rudariev« Možnost vpostave odnošajev i Rusijo. Riga, 17. julija. (Izv.) Krasin je sovjetski vladi predložil poročilo o zadnjem razgovoru z lordom Curzonom. V tem poročilu pravi Krasin med drugim: Edino sredstvo, da se doseže vpostava odnošajev med sovjetsko Rusijo in drugimi državami ter priznanje sovjetske republike, obstoji v tem, da sovjetska vlada prizna prevzete obveznosti prejšnje vlade. Nadalje se mora Rusom in inozemccm, ki delajo na vpo-stavi ruske industrije, priznati pravica zasebne lasti. Krasin pripominja, da bi an-gleško-ruska konferenca mogla služiti kot začetek reševanja odnošajev med sovjetsko Rusijo in evropskimi državami. REPUBLIKA KRETA? Atene, 17. julija. (Izv.) Polkovnik Pla-stiras je došel na Kreto, kjer je že nekaj časa zasidran del grškega brodovja. Tukaj vlada veliko razburjenje, ker se čuje, da nameravajo na Kreti proglasiti republiko. FRANCOSKO-ITALIJANSKI SPOR. Rim, 17. julija. (Izv.) Med italijansko in francosko vlado vlada zadnji čas neka napetost zaradi Tunisa. V tej zadevi se je vršil včeraj razgovor med italijanskim poslanikom v Parizu in g. Poincarejem. Fašisti smatrajo to zadevo za bolj važno nego reparacijsko vprašanje. ANGLEŠKO - ČEŠKOSLOVAŠKA TRGO« VINSKA POGODBA PODPISANA. London, 17. julija. (Izv.) Lord Curzon in dr, Beneš sta podpisala trgovinsko pogodbo med Angleško in Češkoslovaško. ARETACIJE MONARHISTOV V NEMČIJI. Berlin, 17. julija. (Izv.) Državne oblasti so zaprle v Leipzigu več uradnikov kaznilnice, ker se je dognalo, da je znani monarhistični pučist Ekhardt pobegnil z njihovo pomočjo. Državni pravdnik je dal aretirati v tej zadevi tudi princesinjo Ho-henlohe-Ohringen skupaj z njenim advokatom. Bodočnost naše vojne mornarice. Z zakonom o u s trojstvu naše vojna mornarice, ki je prišel z zakonom o ustroj-stvu vojske sploh sedaj na dnevni red narodne skupščine, se bo postavil pni temeljni kamen za dograditev naše vojne mornarice. Od odobrenja tega zakona zavisi njena bodočnost. Do sedaj se v naši javnost i o tem še nt dosti razpravljalo, čemur se ni čuditi, ker, nismo dozdaj nikdar imeli svoje lastne narodne mornarice, drugič pa je naše zanimanje bilo obrnjeno na druge za prvi hip nujnejše stvari. Naša država meji s svojo 600 kilometrov dolgo obalo na Italijo. Ta sosed pa še vedno smatra obe obali jadranskega morja za svoji. To nam nalaga neobhodno dolžnost, da se zavarujemo proti kakšnemu posegu na našo last. Naša obal pa je popolnoma nezavarovana. Nikjer ni modemih utrdb, nobenih umetnih naprav, ki bi branile komu vstop v deželo. Samo junaštvo kopnih sil bi nas spričo učinkovitosti modernih ladij, topov in bomb iz hidroavi-jouov ne moglo rešiti katastrofe. Morali bi se umakniti in prepustiti vse ua milost in nemilost, ker bi bilo brezmiselno, žrtvovati na stotisoče ljudi za stvar, ki bi bila tudi pri največjem junaštvu izgubljena. Za obrambo obale našega morja je vsled tega nujno zgraditi malo, ali za efektivno obrambo sposobno vojno mornarico. Njene križarke, rušilci, torpedovke, pod-inorke in podmorske mine itd., so najboljše obrambno sredstvo tudi napram številno močnejšemu brodovju velikih jedinic. — Zgraditev take četudi male mornarice, bo zahtevala še mnogo časa in mnogo napora. Preteklo bo še par let, da se bodo pokazali vidni uspehi. A tudi tu ne smejo graditi samo posamezniki, nego cel narod mora pri zgraditvi pomagati s takim interesom, da SLOVENKI!, »»S 18. JnlTfa TO23. »tran 2. ho postala res narodna ustanova, ki bo pro-žeh pravega duha. Za sedaj naša mornarica še ni faktor, ki bi moge! imponirati in tako zasigurati varnost in mir, potreben za naš notranji politični, kulturni in gospodarski razvoj. To kar »o nam milostno prepustili naši veliki zavezniki ni besede vredno; vsak, ki pride v Tivat, se lahko na lastne oči prepriča, kako naklonjeni so nam bili. To podrtijo popravljati se pač ne izplača, ker še počenega groša ni vredna. To naj se postavi v kak muzej, da bo našim potomcem v svarilo, da se ne bodo panašali na pomoč in naklonjenost še tako velikih zaveznikov. Naša mornarica je danes še prav maj-nna. Večjih jedinic sploh nima. Nekaj mi-nonoscev, ki smo jih prav po ceni kupili od Nemčije (za enega smo plačali s prevozom iz Nemčije v Tivat 1 in četrt milj. Din, kar danes predstavlja vrednost do 10 milj. dinarjev) in pa nekaj torpedovk starejšega tipa, to je vse, kar nosi ponosno ime »ak-tivne jedinice«. No tudi te izpolnjujejo svojo dolžnost, n. pr. ravno sedaj, ko opravljajo zaradi štrajka pomorščakov celo poštno in prevozno službo na naši obali ter z najskrom-nejsimi sredstvi pomagajo izobrazbi oficirjem in mornarjev vojne mornarice. Razven tega ima še nekaj šol, ki izobražujejo naraščaj (do 70 odštet. Slovencev) vojne mornarice v različnih strokah vojnopomorske službe. Velikanske važnosti *a našo mlado slovensko industrijo pa je strojniška šola vojne mornarice, kjer se naraščaj feobrazuje v vseh vrstah strojništva. V zadnjem času se opaža velik napredek in skoraj bo prišel trenotek, Vo l/o prva naša bojna ladja odplula čez »veliko vodo«, da tam našim sinovom, ki so odšli s trebuhom za kruhom, prinese pozdrave rodne grude. Kolika uteha za naše izseljence, koliki moralični občutek ob pogledu na našo trobojnico tam v tujini, a pri nas ponosna zavest, da smo toliko pridnih rok ohranili domovini in jih povrnili nazaj v naročje domovine. Ž odobrenjem zakona o ustrojstvu mornarice bo njena bodočnost korakala po začrtani poti, a narod bo moral posvetiti njenemu razvitku največjo pozornost. Samo na ta način je bodočnost mornarice zasigurana a s tem tudi uspešno izvrševanje nalog, katere smo ji naložili. — Pomorščak. \i mmm politike. * Komuniste v Bolgariji je nova vlada odpočetka protežirala, ker niso Stambolij-skemu pomagali, nato pa jih začeli pritiskati, ko so.iz Moskve dobili navodilo, da morajo nastopiti proti buržujskemu režimu. Ker pa so komunisti v Bolgariji precej močni, jih je vlada vnovič sklenila pustiti pri miru in jim dovolila, da si osnujejo centralo. Vlada se predvsem boji kak-Bne kooperacije komunistov s pristaši Stambolijskega. * V Gradišču (Bnrgenland) je bil izvoljen za deželnega glavarja profesor dr. Wahlheim od Kmetske zveze. Politične vesti. + Kaj «Slovenski Narod« vse pozdravila. Mussolini je nataknil vsemu časopisju nagobčnik. Njegova najnovejša naredba proti svobodi tiska je taka, da prefekt brez vsakega sodnika lahko ustavi vsak neljub opozicionalni list, kadarkoli hoče. Najprej ima prefekt list dvakrat posvariti, Posvarilo si list lahko zasluži z noticami o težkih razmerah v državi, o nedostatkih v državni upravi, o krivičnih odredbah raznih oblasti, o surovem postopanju drž. uradnikov in drugih državnih organov itd. Ti dve posvarili zadostujeta, da se list ustavi, ako sc le-ta prefektu ne ukloni. Kakor slovenskim in hrvatskim listom je Edgar Allan Poe; Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) Zdaj je Augustus predlagal, da naj Peters pod kakršnokoli pretvezo odstrani železne verige z lopute, nakar bi nepričakovano napadli iz podladja; po kratkem premisleku pa smo morali priznati, da bi napad onemogočalo ladjino guganje in topotanje. Prišla mi je »rečna miseL Vplivati je Kjer je vlada in moč, tam je >Narod«! Ta udarec ga hudo skeli, ker smo zbudili njegovo slabo vest. »Narod< se izgovarja s tem, kako se je nekdaj boril za narod proti vladi. Ampak za to ga nihče ni napadel, kaj je nekdaj delal, dasi bi sc hidi o tem dalo veliko govoriti, ampak zato, kar dela sedaj. Sedaj pa ne dela nič drugega nego da se prilizuje vladi, krivi svoj hrbet ter zagovarja policajrežim. '4-1 Zanimivosti i* radikalnega tabora, ("'lan načelstva JDS, gospod Bajželj iz Ši-ške, obenem zastopnik »Zagrebške pivovarne^ je prestopil v radikalno stranko ter svoj prestop javno oznanil v ».Jutranjih Novostih«. Značilna in velekomična je njegova motivacija, ker odkrito piše, da je la svoj »korak storil v globokem prepričanju in prevdarku osebnih koristi!« — Umevno je, da »Jutro« na to reagira in pravi, da je Bajželj bil pred dobrim tednom moralično vržen iz JDS. 0 vzrokih nam »Jutro« žalibog nič določenega no pove, ampak samo namiguje, da je šlo za nekakšne sorodnike in za — pivo. Demokratom torej za gospodom Bajželom ni treba preveč žalovati, radikalom pa na taki pridobitvi ni mogoče preveč častitati. Gospod novi radikalei; grozi, da bo objavil razne zanimivosti iz načlestva JDS, >Jutro« pa p;a spominja na znani izrek, da, kdc- ima masla na glavi, naj ne hodi na solnce. Tako imamo v pasjih dneh vsaj eno novo afe-rico. Dnevne novice, — Sprejemi pri velikem županu. Pokrajinska uprava objavlja: Občinstvo se opozarja, da sprejema gospod veliki župan dr. Lukan do 15. septembra t. 1. stranke le vsak torek, sredo in petek, in sicer od 10. do 13. ure. Nadalje se stranke opozarjajo, da gospod veliki župan absolutno in principielno brez izjeme odklanja vsako intervencijo v stanovanjskih zadevah, ker je za to pristojno edinole stanovanjsko sodišče, na katero nima pokrajinska uprava, odnosno gospod veliki župan prav nika-kega vpliva. — Promocija. Dne 11. t. m. je na Gregorijanskem vseučilišču v Rimu pro-moviral za doktorja bogoslovja č. g. Jože T u r k. Čestitamo! — Največji reveži vseh državnih tla-čanov so poštni odpravniki. Niti tistih borih draginjskih doklad, katere so dobili vsi ostali državni nameščenci že trikrat, poštni odpravniki niso bili do današnjega dne deležni. Žive ob beraški državni miloščini 500 dinarjev na mesec. Naša kratkovidna državna uprava prakticira z nameščenci kakor tisti Ribničan, ki je učil svoje kljuse toliko časa prenašati strad in glad, da mu je končno od lakote poginilo. Kaj čuda, da zaostaja dandanes vestnost in marljivost odpravnikov in odpravnic daleč daleč za svoječasnim vzornim poslovanjem, ki jc bilo v toliko korist in prid trgovini, industriji ter državi sami, — Guštanj (Mežiška dolina). Dne 6. maja 1919 je padel poročnik Franc M a 1 -gaj, osvoboditelj Mežiške doline tik pred trgom Guštanj. Prihodnje leto bo preteklo 5 let, ko je nehalo biti to blago in nese- ko rga še nisem videl. Trebuh je bil brezoblično napihnjen, kot pri utopljencu, ki je ležal v vodi. Enako so bile napihnjene roke in noge, obraz je bil zguban in apneno bled. Imel pa je dve rdeči lisi na licu, podobne šenu; ena se je vlekla preko celega lica in pokrivala oko kot s škrlatnim trakom. Strahotnega mrliča so opoldne prinesli iz kajite, da bi ga vrgli v vodo. Ko ga je pa pomagač zagledal, je zapovedal, da naj zašijejo mrliča v plahto in ga pokopljejo z običajnimi ceremonijami. Ne vem, jeli ga je grizla vest ali ga je prestrašil pogled. Ko je tako odredil, je odšel, kot da bi se hotel izogniti pogledu na mrliča. Skušali so izvesti povelje; veter pa je začel besno bu-čati in morali so opustiti pokopavanje. Mrlič je ostal sam; voda ga je naplavila na levo ladjino stran, kjer se je zdaj gugal po lndjinih sunkih. Ko smo se zedinili o načrtu, smo ga tudi takoj izvršili. Peters je odšel na krov. Allen ga je takoj nagovoril; bil je pač le za straženje kabine postavljen. Usoda lopova je bila hitro odločena. Poten? se mu je malomarno približal, ga zagrabil za vrat in ga treščil v vodo, preden je zamogel kričati. Nato naju ie Dokli- bično srce. Hvaležni Slovenci mefiSke doline mu ob priliki petletnice njegove smrti odkrijejo na naravni skali v bližini, kjer se je boril in padel za pravdo domovine, spominsko ploščo. Slavnost se vrši pod pokroviteljstvom gospoda generala Maistra dne 5. maja 1924. — Nova »najdba veliko (gospodarske vfed-noati. Patentni urad v Belgrada je islal Slorntn g. Rado Nipiču, obrtniku v Mariboru, patent na njegov kam »Toplodar<, ki Je velike gospodarske važnosti ln ga je slasti seda] ob velikem pomanjkanja ta draginji kurjave posebno pozdraviti. Aparat ima to prednost, da so napelje od Štedilnika skoti zid v sosedno sobo, katero aparat sam popolnoma segreje, ne da M ae porabilo pri tem sploh kaj kuriva. Topli plini gredo fe Štedilnika po cevi v »»parat, ki potom oddaja ohlajeni dim v dimnik. Štedilnik sam prištedi s tem polovieo kurjave, ker ogenj in toplota ne gresta naravnost v dimnik, sosedna soba pa se prijetno in popolnoma zadostno razgreje. Tudi se »Toplodar« lahko namesti v vsaki sobi s tem, da sc priklopi k pofi sosedne sobe, tako da ena peč potom tega aparata popolnoma razgrejr obe sobi. Veliki saloni, šolske sobe ali dvorano, kavarne, restavracije, pisarne, čakalnice, katerih z eno pečjo ni mogoče razgreti, priklopijo k peči še aparat »To-plodar< ter dosežejo z manjšo uporabo kuriva dvojno toploto. Aparat ne zavzema velikega prosto-r? tor se montira na steno, je higijenična naprava, ki se z lahkoto čisti in je za zimske mesce prava dobrota, ker priStedi ogromno denarja. V poletnih mesccih se aparat enostavno zapre, in je v okras VBaki sobi. Zanimivo je, da je v Mariboru, kjer je razstavil in demonstriral g. Nipič, naročenih in postavljenih že nad 90 aparatov, kojib lastniki se zelo pohvalno izražajo o vrednosti te iznajdbe, ki se bo vsled praktičnosti razširil« gotovo po vsej državi. — Dobrotnica Jugoslovanske Matice. Odlična rodoljubkinja gospa Ivka Šestan-Mihelič iz Sevnice je darovala Jugoslovenslu Matku znatno vsoto v znesku 2500 Din. Bodi izrečena požrtvovalni pa-triotki iskrena zahvala. Naj bi našla dosti posne-malcov, kajti potrebe tam preko rastejo dnevno. — hirart rodoljubkinje. V Krškem je preminula posestnica Amalija Jugovič. Bila je odlična slovenska rodoljubkinja, ki je imela vedno sočustvujoče srce in odprte roke za naše neodrešene brate. Bila je delavna odbornica podružnice Jugo-slovenske Matice v Krškem, katere se je spomnila tudi v svoji oporoki ha ji volila 1500 Din. Slava njenemu spominu! — Zastrupljeni« ■ fosforjem. V ljubljanski splošni bolnišnici je umrla 30 letna Berta Dolinžek, služkinja pri Viktorju Schleglu v Kamniku. Pri raztelesenju so dognali, da je umrla vsled zastrup-Ijenja s fosforjem. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je imel Viktor Schlegl fosfor za zaitrup-ljevanje vran. Ta fosfor je pa Schlegel uporabljal tudi proU podganam in ga je v ta namen zmešal med polento, katero je v jedilni shrambi nastavljal podganam. To zmes »o pa podgane raznašale po jedilih, vsled česar so se zastrupili trije Schleglovi otroci in služkinja Dolinšek, ki je vsled tega umrla. — Beg is Italije. Italija je vedno dajala ogromen odstotni postavek izseljencev. Mussolini z vsemi svojimi fašističnimi čarovnijami gospodarskega položaja ni niti za las izboljšal in ogromne množice tišče proti izhodu na onkraj morja. Do 5. julija tega leta je bilo vloženih prošenj za potno dovoljenje v Ameriko 452.000, torej skoraj pol milijona! Kvota pa znaša za italijanske izseljence komaj 40.000. Zato bo zlasti malokaterega Slovenca zadela »sreča«, da bi mogel v Ameriko. — Poštna zveza žužomberk—Stična. Dne 16. julija se je zopet vpostavila dnevna poštna zveza med Stično (kolodvor) in Žužemberkom. Z redno poštno zvezo, ki so jo ljudje, posebno pa trgovci in obrtniki živo pogrešali, je ustregla poštna uprava vsem med Stično in Žužemberkom ležečim krajem, zlasti pa Žužemberku, Zagradcu, Krki, Am-brusu, Hinjam, Dvoru in Muljavi. Upanje je, da bo poštna zveza posihmal dnevna ostala. Cas bi Že bil. — Da se je redna poštna zveza otvorila, je vsekako zasluga poslanca Škulja, ki se je zavzel za omenjeno zvezo pri poštnem ministru, za kar mu bodo zadevne občine vedele veliko hvalo. — Otvoritev poštne nabiralnice Zaplana. Dne 1. avgusla 1923 se otvori v Zaplani (občina Stara Vrhnika) poštna nabiralnica z uradnim nazivom cal. Najprvo smo iskali kaj orožju podobnega. Treba je bilo velike opreznosti, kajti bilo je nemogoče trdno stati na krovu tudi lo trenutek; morali smo se držati ograje in močni vali so vdrli na krov pri vsakem lad-jinem potapljanju. Treba je bilo tudi hiteti, kajti pričakovali smo vsak čas pomagačevo povelje, iti k sesalkam; ladja je namreč vedno več vode zajemala. Nismo našli nič pripravnejšega od sesalkinih ročajev; Augustus in jaz sva vzela vsak po enega. Nato smo mrliču slekli srajco in ga vrgli v morje Peters in jaz sva odšla doli, Augustus pa je ostal na Allenovem mestu na krovu, s hrbtom proti kajitinem vhodu, tako da bi ga vsakdo smatral kot pravo stražo. Kakor hitro sem bil doli, sem se preoblekel v Rogersovega duha. Srajca je bila zelo pripravna. Bila je nekakšna ženska srajca posebnega kroja in oblike; mrtvec jo je bil nosil čez vso obleko. Napravljena je bila iz modre volne s širokimi belimi progami. Nadel sem jo in se opremil z velikim trebuhom, da bi bolje posnemal strašno napihnjenega mrliča. Natlačil sem se z rjuhami; oblekel sem bele volnene rokavice, nagačno z raznimi cunjami. Peters me je našminkal: najprvo mi je lica drgnil »Zaplana« (Vrhnika). Nabiralnica spada v okraj poštnega urada Vrhnika, kateremu je tudi podre, jena. Zvezo bo imela ob torkih, četrtkih in sobo. tah po slu pošte Vrhnika s pošto v Vrhniki. V oktv liš nabiralnice spadajo sledeči kraji: Zaplana, Miren dol, Tržkov hrib, Zlovšov hrib in od popisnega kraja Petkovec, hišne Stev. 18, 19, 20, 27, 34, «1 in 50 krajevnega dola Travni vrh; dostavlja se sj. mo v Zaplani. — Vlomi in tatvine. Posestnikoma Smoletu in Bambiču na Kremci je bilo ukradeno 10.900 R denarja, zlata ženska verižica in 2 prstana. — ln. kreta na Pristavi so odoeeli tatovi več perila m 7000 K denarja. — Na železniški postaji Jarše jo bil ukraden kovJeg. Škode je 2400 K. — Poskusite in prepričali se boste, da m »PBKATETEc najboljše in ker se aelo nakuhaja, tudi najoenejše testenine. V. Kafol. shod v IJufilJani KRAJEVNIM PRIPRAVLJALNIM ODBOROM! Telovadcem, ki nastopijo pri javnem nastopu v »Stadiona«, izda izkaznice brez. plačno s posebnim žigom Orlovske podzve-xe ob priliki tehnične revizije, ki se bo vsakemu odseku posebej javila v dopisu. Krajevni pripravljalni odbori naj torej takim telovadcem ne prodajajo izkaznic. Obenem prosimo, da pripravljalni odbori začnejo takoj z razprodajo izkaznic in spominskih podobic, kakor hitro jih dobe z okrožnico in izvidnico te dni po župnijskih uradih. Vsa naročila je treba izvršiti po naznače-l nfh naslovih v Ljubljani. Pripravljalni odbor. Primorske novice. p Slovensko sirotišče v Gorici je v ni nolem šolskem letu vzgajalo in prehranjevalo v svojem zavodu 72 gojencev in gojenk. Od teh jc dovršilo šolsko leto dv« tretjini z odliko, trije so napravili izpit za prvi gimnazijski razred. Zavod je odvisen zgolj od milih darov. p Slovenski srednješolski naraščaj 1 Gorici. V prvi razred italijanske gimnazije v Gorici se je letos vpisalo 30 slovenskit dečkov. Koliko bi jih še-le bilo, ako bi bih gimnazija slovenska! p Fašistovski poslanec Albancse, Id zasfnp) v rimskem parlamentu Istro ln Id je znan po svojem ostrem nastopu proti sedanjemu režimu, ki osmih zvečer v Rogaški Slatini, četrti pr v nedeljo, dne 22. julija ob petih popoldne v Laškem. š Preureditev sol6ke poštne službe pri pošti Sv. Jurij ob j. i. S 1. avgustom 1923 se preuredi dostava v selskih okrajih pri pošti Sv. Jurij ob j. i takole: V I. okraj bodo spadali sledeči kraji: Bo-tričnica, Kameno, Sv. Primož, Brezje (Sv. Primož), Trnovec, Dole, Goričica (vzh. del), Zgornje Lok;ir je, Spodnje Lokarje, v II. okraj: Pešenca, Podgrad Hrušovec (sev. del), Vrbno, Gornjnvas, Dolnja vas ------— .... ■ —---------- = z apnom; nato se je vrezal v prst in mi ' krvjo narisal lise na obrazu. Tudi traki preko oči nisva pozabila; bilo je grozotrK pogledati. Osmo poglavje. Pogledal sem se v košček zrcala ol medlem bliščavkinem svitu in bilo me j< groza ob misli, kako strašen moram biti 7i druge. Začel sem se tresti; komaj sem s< odločil, igrati vlogo do konca. Toda treba j' bilo odločnosti; odšla sva na krov. Vse je bilo mirno; držali smo se ogra je in se plazili proti kajitinem vhodu. Vra ta so bila priprta; leseni koli so bili polo ženi na najvišji stopnici, da so vrata ni* zapirala. Ni bilo težko pogledati v kajititt notranjost. Sreča je bila, da jih nismo pre senetili: bili so očividno pripravljeni. D eden je spal ravno pod stopnjicami; ime je mušketo pri sebi. Ostali so sedeli m žimnicah, ki so jih bili privlekli z ležišč ii zmetali na tla. Pogovarjali so se resnobtt in niso bili tako pijani, kot po navadi, das sta ležala dva prazna vrča in nekaj cinastil kozarcev na tleh. Vsi so bili oboroženi noži, ta in oni tudi s pištolami, polno me škelirk pa je ležalo bilzu na ležišču« 1 ' Dalie sledi.V Stev. 159. BUTVENEU.m« TB. jttHJ« im BftBB 8. Sv. Rozalija, Bobovno, Ogorenc, Brezje (Ogorenc), Proseniško, Kristan vrh, Cerovec, Blagovna, Go-riCica (zah. del), Repno, Sele; v III. okraj: Hru-šovec (juž. del). Kladje, KranjSica, Sibenek (sap. i del), Podgorje, Zidenica, Novavas, Črnolica se?, j rop. del), Brezovje, Dolee, Dolska gorca, Razkože, v IV. okraj: Pole. Sibenek (vzh. del), Sv. Jakob, Planinca, Vodruš, Ravne, Sečja vas, Osredek, Pod-lesje, Kalobje, Tezno, Vezovje, Crnoiiea (jug. vzh. del). — Šolski IlstonoSa bo dostavljal v I. in III. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. in IV. okrajn pa vsak torek, četrtek in soboto. IZ PTUJA. Umrl je dne 12. julija umirovljeni kapetan Jo-BefUrbanja, ki se je rodil 1. 1888 v Moravčah. Zadnja leta je preživel v ptujski hiralnici, kjer so slabotnega starčka dobro preskrbeli. Služboval je še na Italijanskem v Lombardiji in se je udeležil avstrijsko-italijanakih vojsk. Pogreb se je vršil dne 'j 14. julija na mestno pokopališče v Ptuju. Na zadnji poti ga je spremljal častniški zbor ptujske garnizi-je in četa vojaštva, ki je oddala na pokopališču častno salvo. Lepo je, da naša vojska spremlja take stare vojake, ki so sicer službovali v Avstriji, a kot oficirji gotovo tudi storili svojo dolžnost, na 7-adnji poti. I Ogenj. V noffl od nedelje na pondeljek je ob j getrt na dve začelo goreti v Rogozniri pri Ptuju na prostoru, kjer Ima lesni industrijalec Writxl svojo parno žago. Najprej je bil konjski hlev v plamenu. Ker so poslopja lesena, se je ogenj hitro razširil ter upepelil blizu stoječe lesene stavbe. Ker ni bilo vetra, so ogenj hitro omejili, tako da so ostala parna žaga in druga poslopja nepoškodovana. Preden ie došlo vojaštvo in požarna bramba, je g. okrajni komisar Kartin skušal organizirati rešilno delo. Vojaštvo in požarna bramba sta ogenj hitro udn-Sila. Če bi se bil požar razširil, bi bila nastala velikanska škoda, ker je na prostoru naloženega v skladih veliko raznovrstnega lesa in drv. Tako pa je ostal glavni del zgradb nepoškodovan. Občinski upravi! Ob nedeljah je v dravskem kopališču veliko več ljudi kakor ob delavnikih. Vsled tega tudi ni takega reda kot djrugekrati. Spominjamo se, da je bil za dravsko kopališče veljaven poseben red. Kje je sedaj? Zadnjo nedeljo so nekateri privlekli svoje pse v kopališče ter jih tam kopali. To je skrajna breztaktnost — povrh imamo Se pasji zapor. Pse seboj jemati je bilo nekdaj strogo prepovedano in je bila v kopališču nabita tabla s to prepovedjo. Kje je sedaj? Prostor na pesku nad stopnicami je namenjen za solnčenje in igranje otrok. Sedaj je postal telovadišče, na katerem se produdrajo telovadci in telovadkinje. Več discipline in več nadzorstva, gospod župan, je potrebno. Uverjeni smo, da bo občinska uprava odstranila te nedostatke. Gospodarstvo. g Industrijsko-obrtna norima iilotba v Mari- Aorn, združena c vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Reklama na razstavi. Razstavni odbor odrta več reklamnih tabel in prostorov za reklamo v šolskem poslopju, kjer se vrši razstava. Opozarjamo vse interesente na to ugodno priliko za uspešno reklamo. Vsa pojasnila se dobe v pisarni razstavnega odbora, Cankarjeva ulica 5, telefon int, Stev. 325. — Prijave za udeležbo na razstavi se sprejemajo še do 20. julija. Po tem roku radi tehničnih ovir ni več mogoče sprejemati prijave. Opozarjamo na to vse, ki se še niso prijavili, da ho vsakomur, ki bi se razstave ne udeležil, pozneje žal. Zato naj se vsakdo pravočasno prijavi. — Nekaj povsem novega na gradbenem polju bo »Industrijsko-obrtna vzorčna izložba« nudila v posebnem gradbenem oddelku, kjer bo razstavljeno vse, kar nudi današnja moderna gradbena tehnika. Jugoslovanski gradbeniki in gradbena podjetja, katerim leži na tem, da uspešno konkurirajo na gradbenem polju ter da pokažejo kaj zmorejo, so že vposlali svoje prijave za soudeležbo. — Kdor želi razstaviti, naj svojo prijavo nemudoma vpošlje, ker se bodo vpoštevale iste le v toliko, kolikor bo imela uprava na razpolago prostora. Razstava se vrši od 15. do 26. avgusta 1923. Pojasnila daje mariborska gradbena akcija in uprava industrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru. Organizirajte obisk razstave! Vsem obrtnim društvom, zadrugam itd., 1-akor tudi drugim korporacijam priporočamo, da organizirajo obisk razstave. Pri tej priliki si lahko ogledajo mesto in okolico, pri čemur se lahko poslužijo vseh ugodnosti obiskovalcev razstave, polovična vožnja, preskrba prenočišč itd. Priporočljivo je, da se vsak korporativen obisk prijavi razstavnemu odboru, da preskrbi za vse potrebno in dodeli voditelje po razstavi in mestu. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi lotirajo žitu sledeče cene: pšenica 400 Din. ječmen 285 Din, oves 320 Din, koruza 300—305 Din, pšenična moka št. 0 650 Din,, šl 2 587.50—600 Din, «t- 5 565 Din, Št. 6 470 Din, št. 7 415 Din, mekinje 160 Din. — Tendenca nespremenjena. g Odobreni krediti jrn graditev žokznir. Na *pji finančnega odbora so bili odobreni krediti iz odstot. inveslicijskega posojila za zgradbo tunelov na Ivan Planini: 15 milijonov Din, za proge Parnčin—Stalač dva milijona Din in za progo Titel -Gruž—Zclenika tri in pol milijona dinarjev. g Povečana carina na tobak. Upnvni odbor "intiopolske uprave je povišal uvozno carino na ^ak od 400 Din pri 100 kg na 700 DIk. g Seznam sejmov in razstav. Mednarodna Ir-SovRka zbornica v Parizu je sestavila seznam vele-•cjmov in razstav, ki se bodo vršili v drugem pol-Mju 1028 v raznih meslih sveta. Seznam je inte-f^entom v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled. g Seznam importnih in eksportnih Irrdk iz »krnia treovake in obrtniške zbornice v Ljubljani, kateri obsega vso Slovenijo z delom Prekmurju, bo izšel za časa III. Ljubljanskega velesejma. Oblika, mu bo pribižno 12/20 cm. Ta seznam bo dobrodošel vsemu trgovskemu svetu in bo mriHrJen ne le po Sloveniji in po drugih delih naše države, marveč tndl v inozemstvu. Razposlan bo konzulatom vseh tuj iti držav ter trgovinskim agencijam kraljevine SHS v inozemstvo, kakor tudi drugim korporacijam in gospodarskim organizacijam v naši kraljevini. Zato je inseriranje v njem priporočljivo ln bo za tvrdke najboljše reklamno sredstvo, zlasti ie za špedicijske tvrdke in za banke. Naročila inseratov — v obliki najmanj pol strani — se sprejemajo med uradnimi urami v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani do 81. Julija 1923. g Mednarodni vzorčni semenj v Nrapeljn bo vrši od 16. do 30. septembra. BORZA. Zagreb', 17. folija. PeSta 1.06—1.10, Berlin 0.04 —0.0415, Italija 4.04—406, London 435-436, New-york 93.75—94, Pariz 5.47«— 5.52«, Praga 283« —284«, Dunaj 0.1317«—0.1327«, Curih 16.36— 16.40. — Dolar 92.50—93. Curih, 17. julija. Devize: PeSta 0.0650, Berlin 0.0024, Italija 24.60, London 26,37, Newyork 575, Pariz 33.40, Praga 17.20, Dunaj 0.0081, Sofija 5.20, Belgrad 620, VarSava 0.0047. — N. a. K 0,0081«. Dana), 17. julija. Devize: PeSta 6.70, Berlin 0.27, Italija 3009, London 325.000, Newyork 70.935, Pariz 4112, Praga 2123, Curih 12.295, Sofija 623, Belgrad 752, VarSava 0.59, lj Shod somišljenikov SLS kolodvorskega okraja sc je vršil 16. julija v Roko-delskem domu. Vodil ga je predsednik okr. organizacije Vrtovec. Ljubljanski podžupan dr. Stanovnikje poročal o zadnjih sklepih vodstva SLS v Celju in o ljubljanski komunalni politiki. O delu kluba obč. svetovalcev SLS v Ljubljani je poročal obč, svetovalec M o š k e r c. Zborovalci so se pritoževali, ker se nove električne napeljave silno počasi vpeljavajo. Če vodstvo elektrarne nima dovolj ljudi, naj jih vzame v službo ali pa prepusti nove naprave obrtnikom elektrotehnikom, Poudarjalo se je tudi, da obstoja nujna potreba odpraviti škandal, da mestna elektrarna ne more zadovoljiti interesentov, ko je vendar električni tok v Ljubljani občina monopolizirala in bi se z nabavo še enega stroja, eventuelno parne turbine, ki jo je mogoče naročiti in montirati v najslabšem slučaju v treh mesecih, za nekaj let odpravile zdaj naravnost vaške razmere glede na preskrbo električnega toka Ljubljančanom. Medvodski projekt je sicer silno lep, toda če se bo tudi izpeljal, kar se še danes ne more z vso gotovostjo trditi, bo njegova izvrSttev trajala več let in bo za vsak slučaj morala poslovati tudi sedanja elektrarna kot rezerva, ki pa taka, kakor je zdaj, tudi kot rezerva nc bo kos svoji nalogi in se bo morala povečati. Zbor je izrekel zaupnico načelniku SLS poslancu dr. Korošcu, klubu ljubljanskih občinskih svetovalcev SLS in podžupanu dr. Ivanu Stanovniku. Ij Želesnišarji! V četrtek, dne 19. julija ob 7. zvečer je v Rokodelskem domu sestanek uradnih slug južne in državne železnice. Vabljeni so tudi vsi železniški vratarji ter sluge državnih uradov. Poročala bosta dr. Stanovnik in rač. svetnik Pire. — Odbor. lj Dobrovoljci! V četrtek, 19. julija ob 20. se vrči v pisarni saveza mesečni sestanek, na katerem poroča predsednik prof. L. Vagaja o konferenci v Belgradu. Radi važnosti sestanka je udeležbn v Ljubljani bivajočih članov obvezna. — Odbor. lj Klub trgovskih akademikov v Ljubljani sporoča svojim članom, da se nameravana poučna ekskurzija v Srbijo vrši začetkom avgusta. Člani (ce), ki sc nameravajo potovanja udeležiti, posebno oni, ki so pripravljeni sprejeti v to svrho izdane nabiralne pole, naj se takoj javijo. Prijave sprejema in daje eveut. pojusnila Franjo Zala r, Resljeva cesta 25-11. lj Društvo sejmarjev ta Slovenijo priredi v nedeljo, dne 22. julija ob štirih popoldne na vrtu restavracije >Novi svete na Gosposvetski cesti Di-nmant-., vredno 5000 K. — Na državnem kolodvoru Je bil ukraden 25 kg težek zavoj pralnega praška v vrednosti 900 K. Prosveta. pr Socialna Misel izide ob priliki V. katoliškega shoda v znatno povečani obliki, to je na 56 straneh, in bo prinesla same članke, tičoče se problemov katolištva, iz peresa najodličnejših predstaviteljev naše misli. Razdeljena bo sledeče: Uvod (en članek), Odnos katolištva do politike (dva članka), Cerkev in državljansko občestvo (trije članki), Katoličaastvo in pra-voslavje (cn članek), Katoličani in šola (en članek), Katolištvo in umetnost (trije članki) ter Prcčlcd do katoliškem svetu. kjer bodo objavljena originalna poročila iz vseh večjih držav Evrope, kjer je živo katoliško politično in kulturno gibanje. — Številka izide po možnosti prvi teden v avgustu. Ker bo sama zase celota, se lahko posebič naroči. Vse naše somišljenike vabimo, da jo že zdaj naroče, in sicer pri: Upravi Socialne Misli, Jugoslov. tiskarna, Kolportažni oddelek, Poljanski nasip. pr IV. Umetnostna razstava «Klnba Mladih« «e nahaja v Akademskem domu, Miklošičeva cesta štev. 5 poleg hotela Union. Odprta je dnevno od 9. do 12. in od 3. do 6. Priporočamo jo številnemu oblaku. pr Notarjev nos. Humoreske. Francoski spisat Edmont About, preložil Janko Tavzes. Cen* 10 Din. Naroča »e pod naslovom: Janko Tavzes, poštni kontrolor, Ljubljana. Dijaški vestnik. KAMNIŠKA PODRUŽNICA S. D. Z. V kratkem praznuje počitniška organizacija katol. dijaštva za kamniški okraj desetletnico obstoja. Že danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo dejstvo, da to ni bila mrtva organizacija, kajti v tej desetletni dobi, ko se je šcie razvijala, že lahko pokažemo lepo število iger, predavanj in drugih prireditev, pokažemo lepo število mož, ki so izšli iz te šole in danes že uspešno delujejo med narodom. Majhno je bilo število ustanoviteljev, danes nas je precej več; v težkih razmerah so pričeli in nadaljevali, danes imamo že v marsičem ugodnejše stališče. Zato smo hvaležni ustanoviteljem in vsem, ki so pripomogli našemu pokretu. Pričakujemo pa od katol. akad. starešinstva in vsega občinstva naklonjenosti in podpore tudi vnaprej, da se moremo res temeljito pripraviti za delo, ki nas čaka. — Z Bogom za narodi Orlovski vestnik. Člani vseh ljubljanskih odsekovnih in srenj-sklh odborov, okrožnega in podzvezinega odbora ter vseh podzvezinih pododborov imajo danes točno ob šestih sestanek na Stadionu. Naj nihče ne zamudil Orel pri Sv. Heleni (žel. postaja Laze) priredi v nedeljo 22. julija ob pol 4. uri popoldne javno telovadbo na vrtu g. Zupančiča. Nastopi}«! domači člani, članice m naraščaj. Za okrepčila in razvedrilo bo preskrbljeno. Prijatelji Orlov vljudno vabljeni! * Polhov Gradec. Horfulska orlovska srenja priredi svojo prireditev dne 22. Julija v Polhovem. Gradcu. Spored: a) ob pol 2. uri sprejem pred' vasjo; b) litanljc v župni cerkvi; e) javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Pri prireditvi sodeluje celotna mengeška godba. Bratski odseki se vabite, da nsl obiščete ta dan v Polhovem Gradcu, pridružite se jim vai prijatelji orlovsko organizacije. Bog živil Turistika in šport. Srbsko planinske društvo, ki se je začelo nad* nje leto prav krepko razvijati, namerava prirediti koncem tega mesca za svoje člene izlet v Kamniške planine. Ce ne bo kakih vremenskih težkoč, prispejo naši južni planinci dne 22. julija v Celje, odkoder nastopijo turo po Savinjski dolini skozi Robanov kot, na Ojstrico, Kamniško sedlo, Okrešelj, Skuto, Grintovec v Kokrško dolino. Kranjska podrušnica SPD otvori v nedeljo, dne 22. julija 1928 novo zgrajene prostore v Val-vazorjevi koči. Ob 11. dopoldne sv. maša; nato blagoslovljenje novih prostorov. Popoldne: prosta pl»-j uinska zabava. Za jedi in pijače je kar najbolje preskrbljeno, vendar prosi odbor p. n. poeetnike, naj prineso po 1 kozarec seboj. — Odbor kr. podr. Slov. plan. društva. SK. Primorje res. : SK. Olimplja, Karlov«* 8:6 (0:4). V nedeljo ,dne 15. t m. Je goetovals rezerva ljubljanskega Primorja, ojačena po treh igralcih is L moštva, v ftarlovcu ter nezaaluženo podlegla tamošnji Olimpiji. Dolga vožnja in huda vročina Je mlade igralce Izmučila, klub temu Je bilo Primorje v absolutni premoči. Proti Primorja je sodnik diktiral 8 enajstmetrovke. Olimpija, ojačena z nekaterimi mažnrskimi igrači, ki služijo pri. vojakih v Karlovcu, ter aa 1 upustu se nahajaj očih dijakov iz Zagreba, je vrlo ambicijozno moštva Igra skoz in skoz fair; sodnik nekoliko pristranski SK. Ilirija haseaa : SK. Olimpiia kasen* 4 :8 (2 : 3). Istočasno s rezervnim moštvom Primorja, je gostovala v Karlovcu tudi hazena Ilirije, ki je po ostrem zmagala hazeno Olimpije. SK. Ilirija II. : SK. Primorje n. 5 :8. Hv«K-na igra, igrana na igrišču Primorja. SK. Primorje naraščaj : SK. Diana 5 :8. Lep* igra mladih moštev. Mali Primorjani so pokazali lepo kombinacijo. Socialni vestnik. Joško Lindič: Nekaj misli k stanovanjskemu problemu. Dobiti stanovanje v kakem mestu ali večjem kraju je postalo danes za navadnega človeka nedosegljiv ideal. Zastonj se trudi in leta od urada do urada, od sobe do sobe, se odkriva in klanja: vse zastonj. Pomanjkanje stanovanj je postalo socialno zlo, ki glasno kliče po rešitvi. Skoro vsi to čutimo in vendar delamo, kakor bi tega ne videli. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno izpregovoriti o tem važnem vprašanju nekaj besed. Poglejmo, kje tiče vzroki lega pojava in skušajmo ga odstraniti. Med vojno smo večkrat čuli, da se bo v tej strašni svetovni moriji občutno zmanjšalo število ljudstva. Zal jih res veliko krije bojna poljana. Med vojno so se ljudje tolažili, da bo po vojni postalo tudi v tem oziru boljše, ko se ukinejo številni vojni uradi. A prišlo je drugače. Stanovanjska beda se je so zvišala. Kakor gobe po dežju so nastale po vojni mnoge družbe in razua podjetja, ki so zasedla zasebna stanovanja in tako odvzela revnemu sloju možnost do primernih stanovanj. Neusmiljeno je posegel vmes velekapital. Z zlatom obložen osel — bi rekli — dobi vstop v najlepša stanovanja. Drug vzrok je luksus. Luksus in brezsrčno6t. Kakor črne sence sta ostala ta dva in bujno sta se razpasla v povojnem ozračju. So gospodje, ki imajo dvojna, da, trojna stanovanja po tri in še več sob. In vendar se vzdigne vihar ogorčenja, če jim kdo hoče vzeti kako sobico. To so neusmiljeni sesalci ljudstva, ki ne zaslužijo imena človek, ker nimajo niti toliko srca, da bi vsaj od tega, kar no potrebujejo, prepustili sočloveku za denar. Hujši so kakor živali. Te se stisnejo v hudi sili skupaj: le-ti bi se pa z avlomobilom, mehko postlanim, hladnokrvno peljali čez umirajoča človeška srca in čez zevajoče človeške lobanje. To je baš tudi en znak nove moderne kulture, ki jo tako radi povdarjamo nasproti temnemu srednjeveškemu veku. Ljubezen do bližnjega gineva in incsto nje stopa vedno drz-neje na plan sebičnost, ta neusmiljena hčerka modernega poganstva! Se nekaj ne smemo prezreti. Dotok prebivalstva iz dežele v mesta je postal po vojni večji. Vkljub temu, da so meščani s svojimi krušnimi kartami med vojno blagrovali in zavidali kmečko ljudstvo s svojo hrano, je postalo hrepenenje po mestu nekaj, kar je v nekaterih krajih istovetno r besedo Miobel«. Seveda ne smemo šteti tega ljudstvu v posebno zlo, kajti po mestih in večjih krajih so nastale nove tovarne in podjetja ln naravno se tam zbira večje število uradni':ov in delavcev. Pa tudi ne morejo ostali vsi >na gruntu«, če jih jc5 ali več v hiši. Kdo ima nnlogo izboljšati položaj? Na prvem mestu država. Ce ta noče ali ne moro pomagati, je pač žalostno. Njrj plačujemo davke, direktne in indirektne In naknadne itd. itd. Njej posvečajo naši fantje svoja mlada leta, njej mor.t ' iti največ nn lem ležeče, da bomo rioslnli zdrav nsrod. Država naj x zgledom Dokaže, kako nai nodjetin skušajo odpraviti stanovanjsko bodo. Za vse držor-ne urade naj se zida lastna poslopja. Za vse državne nameščence naj postavi skupne domave. Če sama tega ne stori, b pač težko zahtevala od drugih. Država, ki kupuje r:izne zasebne hiše za svoje urade, država, ki ne zidati lastnih uradov, nima umevanja za te potrebe. Glasno je treba zaklicali, da je zadnji čas, da vendar enkrat izme I političnega vrveža otme vsaj toliko čuta za ubogo ljudstvo, da začno državotvorno politiko v blagor državi in državljanom, in n ev blagor izkoriščevalcem, ki' slučajno tvorijo >vlado<. Vedno zahteva nove kredite, za to pa država j nema pare«. Mesto, da bi pomagala, navija pa razne davke tako visoko, da bo lastnik raje pustil poslopje razpasti, kakor plačati zahtevane oderuške davke in vsakdo izgubi up, da si prihrani vsaj toliko da st pridobi človeku vredno stanovanje. Država naj se pri odmeri teh davkov poslužuje kršdanskega ali vsaj splošno-evropojskega načina. še nekaj omenjam, kar se sicer v sedanjih časih pri nas čudno sliši, namreč brezobrestno posojilo. Toda vlada, ki polroši za zaupne posle ali špijonažo na milijone (pri zadnjih nakne luih kreditih je zahteval notranji minister zopet 9 milijonov dinarjev!), ta vlada bi pri dobri volji gotovo tudi na?ia vire za izdr';: e, ozir. za posojila, ki so golovo vsaj loliko potrebni, kakor špijonaža. V zadnjem času se je bil v parlamentu hmf boj nr I mililaristi in n -d pacilisti. C" ,' že res bilo nemogoče, da se skrajša vojaška doba na 6 mesecev, potem naj sluzi ta doba vsaj nekoliko v zboljšanje splošnegn položaja. Mesto, da bi vojake gonili po cele noči po a/nih manevrih, bi lahko njihovo energijo porabili za vse boljše. Skušnja kaže, da se vsak normalen vojak priuči v dveh mesecih vsega, kar je zanj potrebno. Vse drugo je nepotrebno pohajkovanje ali pa brezobzirno izrabljanje človeške potrpežljivosti, ki nikakor ne doseže pravega smotra. Ali bi ne bilo mogoče, da bi po rekrutni vežbi porabili vojaštvo, posebno profesi-joniste za taka potrebna dela? Ne bojte se, da bi država pri tem trpela! Najboljša in najtrdnejša obramba — močnejša kot bajoneti In topovi — je zadovoljnost ljudstva. Ljudstvo pa ne bo postalo zadovoljno prisiljeno. Večkrat slišimo razns predavanja in rauji'« vrstno nasvete, »kako si ohranimo ljubo zdravje«. Vodno trašijo z bacili, koliko milijonov in bilijone glivic se nahaja v slabem zraku. Redkokdaj p« slišimo, kako bi mogli slab zrak odstraniti, oziroma, kar je še bolj važno, slaba stanovanja odstraniti. Ministrstvo za socialno politiko bombarrtlr« razne centrale in pomož. urade z odloki, toda prave pomoči ni od nikoder. Zato je nekako protislovje in neka ironija, če država na eni strani oskrbuje razna predavanja za zdravje, na drugi strani (civilna in vojaška stanovanja) pa splošno priznanim zdravstvenim zakonom v zssmeh ravna, kakor d« smo kje v globoki Afriki. Držav torej nima nobenega nmevanja za M vprašanje: nima denarjn, nima umevanjs. Tako je n. pr. dobrodelno loterijo Gradbene akcije v Mariboru odklonila, Češ, da bi škodovala drl. raxredni loteriji. Žalostno, če mora držati tako sredstvo drR. t loterijo oo konci I Večje ume vanje za rešitev tega vprašanja (lajdemo pri občinah. Te vsaj skušajo od pomoči stanovanjski bedi, tako je n. pr. Zagrebški občinski svet — kakor smo čitali — razdelil poleg nove plinarne 120 stavbenih parcel v velikosti 120—130 kvadratnih sežnjev, delavcem, ki se obvežejo, da bodo tekom 5. let na zemljiščih zgradili lastne hišice. Tudi ljubljanski občinski svet se je že ponovno bavil s stanovanjskim vprašanjem in namerava za svoje uslužbence in svoje urade postaviti lastna poslopja. Žal, da imajo občine zelo težko delo, ker nimajo na razpolago potrebnega kapitala Še nekaj naj omenim .Treba bi bilo podaljšati cestne železnice in tako dati možnost, da se vsakdo v par minutah iz predmestij, oziroma iz bližnje okolice lahko pripelje v mesto. Zal je občinski svet tudi pri tem naletel na velike težkoče, ker ni — umevanja in — denarja. Delokrog občine je manjši in zato tudi možnost za korupcijo manjša. Strog nepristranski zastopnik občine skup-• no z zastopnikom društva hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov naj bi pregledal vsa stanovanja. Vse, kar ni v neobhodni rabi, naj se odstopi.. Z drakoničnimi zakoni je treba temeljite re-anedure. Dalje čaka velika naloga vsa večja podjetja Jn tvrdke. Večja podjetja, povdarjam izrecno večja podjetja, naj si preskrbe lastne poslovne prostore. Za svoje uslužbence naj si večja podjetja postavijo lastne stanovanjske hiše. Tu je mogoča dvojna pot: ali postavijo skupna stanovanja, katero poslopje oetane last dotičnega podjetja in kjer stanujejo njegovi nastavljenci proti primerni najemnini, ali pa, kar je še bolj želeti — najlažje je to v manjših mestih ali na deželi, kjer niso stavbišča predraga — naj postavijo enodružinske hišice, ki bi jih uslužbenci in delavci ▼ obrokih odplačevali in polagoma odkupili. Podjetja, ki ne bi hotela zidati (plačilna možnost bi se lahko dognala!) naj se obdavčijo s primerno visokim davkom, ki naj gre v fond za zgradbo prepotrebnih stanovanj. Že slišim glas, da je to nemogoče. Trdim pa, da se da tudi to pri dobri volji izvesti. Dokaz temu je zgodovina. Leta 1853. se je na iniciativo >Millhauser in-dustriellen Gesellschaft« osnovala neka družba za zgradbo delavskih stanovanj. Cesar Napoleon je to družbo znatno podpiral. V 20 letih je zgradila okoli 1000 hiš. Srednja cena teh stavb je bila 3500 frankov Delavec je takoj v začetku vplačal 250 —350 frankov in se zavezal, da bo v mesečnih obrokih redno odplačeval 20—30 frankov. Tako je postal v 14 letih lastnik doma z udobnim stanovanjem, vodovodom, majhnim vrtom in kopališčem. Vsota, ki jo je odplačeval mesečno, ni bila veliko večja, kakor najemnina, ki bi jo moral sicer plačevati za kakšne podzemske brloge. (Primerjaj Die Deutsche Grenzmark Elsass-Lotringen, H. T. Luks, Metz 1875. str. 115-117.) Tudi v Londonu so se že davno bavili s problemom delavskih stanovanj. Princ Albert je postavil tako hišico in mnogo pripomogel, da je država pomagala najbednejšim. Sestavili so razne konstrukcije, ki bi bile najbolj primerne za taka stanovanja (Primerjaj »The dwelings of the la-bouring classes«.) Tudi druga mesta, kakor Lille, Rouen, Roubaix, Kolmar in Gebweiler so pokazala umevanja za to nalogo. Problem teh >Citčs ouvri&res« — dati »les logements salubres, confortables et h bon marche aux nombreux travaiieursc kaže jasno, kje je treba začeti. Tako si more tudi ubogi delavec osnova- ti glavnico. Zelja tn hrepenenje ustanoviti si lastni dom, pomaga človeku preko vseh težav in tndi preko strasti. Ne bo hodil v gostilno, ne bo po nepotrebnem zapravljal denarja če bo videl, da se njegova želja lahko izpolni. NI res, d® *o ljudje zapravljivi, da Jim ni nič na tem kje žive. Hrepenenje po lastnem domu, po lastni sreči čuti vsak človek. VI vsi, ki to tajite, dajte delavcu priliko, da to pokaželKako morete zahtevati, da bo nosil svoj krvavo prisluženi denar v banke, ko vidi, da ravno njegov denar te banke zlorabljajo, da ga morejo še bolj izkoriščati? Koliko jih je, ki se trudijo, da si, četudi morda šele svojim otrokom, v potu svojega obraza z zadnjo kapljo krvi, postavijo svoj lastni dom. Še nekaj ne smemo prezreti. Omenim samo z eno besedo, ker to itak slišimo dan. za dnem: Plače se niso dvignile sorazmerno z naraslo draginjo. Tudi to je ena velika ovira, ki jo bo treba odstraniti. Kriv ni delavec V predvojnih časih je bilo mogoče kaj prihraniti, a sedaj je vsakdo zadovoljen, da. ne leze dolg v njegovo hišo. Stanovanjsko vprašanje je glasen svarilni klic človeštva po krščanskih načelih, ki jih je treba uveljaviti v družabnem življenju, v ustroju države, po načelih, ki jih je oznanjal edinozveličavni evangelij Jezusov in ne kakor jih oznanjajo razni krivi preroki. To je problem, ki čaka rešitve, težak je, toda rešitev je nujno potrebna in važna. Res je, treba bo velikih žrtev. Žrtev od vseh prizadetih. Toda pomislimo: ropar zahteva od svoje žrtve denar ali življenje, slabo stanovanje pa zahteva v mnogih slučajih denar in življenje. s Vi vsi, ki imate krasno opremljena stanovanja, vi vsi, vi Vam je na srcu blagor našejga naro- da, strnite se in pomagajte! Oe ljubezen do bli& njega na svetu še nI izumrla — ln pravijo, da še ni — bomo z združenimi močmi (država, občina, de. lodajalci in delavci) dosegli, da bo vsakdo tudi sleherni izmed najbednejših imel kraj, kamor lahko položi k počitku trudno glava Poizvedovanja. Zamenjan klobuk. Gospod, ki je dne 17. t. m. v restavraciji pri Slonu v Ljubljani zamenjal nov klobuk, se pozivlje, da ga izroči plačilnemu na. takarju istotam, kjer dobi svojega. Izgubila se je v soboto zvečer na peronu južne železnice črna damska površna jopica. Naj, ditelj se naproša, da jo prinese v naše upravništvo, Izgubil se je zvezek z napisom