PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /'i A I* Abb. postale I gruppo - LiCIia 4U lir Leto XX. Št. 152 (5835) TRST, sreda 1. julija 1964 PREDSEDNIK REPUBLIKE NADALJUJE POSVETOVANJA ZA REŠITEV VLADNE KRIZE Včeraj pri Segniju: Terracini, Ruini, Parri, Leone, Pella, Fanfani in Scelba Danes bo Segni sprejel še predstavnike parlamentarnih skupin - Leone, Pella, Fanfani in Scelba niso hoteli dati novinarjem nobene izjave, Parri pa je dejal, da je levi center neizbežen - Vodstva parlamentarcev KD in PSDI za novo vlado s predsednikom Morom RIM, 30. — Predsednik republike Segni je danes nadaljeval posvetovanja za rešitev vladne krize in sprejel zapovrstjo: bivšega predsednika ustavodajne skupščine senatorja Terracinija, senatorja Ruinija, bivšega predsednika poslanske zbornice Leone j a in bivše predsednike vlade Parrija, Pello, Fanfanija in Scel-bo; jutri pa bo sprejel že Togliattija in Terracinija za parlamentarce KPI, Zaccagninija in Gavo za parlamentarce KD, Ro- bertija in Nencionija za parlamentarce MSI, Malagodija in Bergamasca za parlamentarce PLI, Bertinellija in Lami Starnu-tija za parlamentarce PSDI, Fer-rija in Mariottija ža parlamentarce PSI, Luzzatta in Sčhiavet-tija za parlamentarce PSIUP, Covellija za parlamentarce PDI UM, La Malfo za parlamentarce PRI in Mitterdorferja za mešano skupino poslancev. S tem bo predsednik republike zaključil posvetovanja, nato pa določil o-sebo, ki ji bo poveril mandat za sestavo nove vlade. Pella, Leone, Fanfani in Scelba niso hoteli dati novinarjem po razgovoru s predsednikom vlade nobene izjave, medtem ko je Terracini dejal med drugim, da se nova vlada »ne more in ne srne sestaviti niti z možmi stranke, za katero je glasovanje v parlamentu dokazalo, da je nihče ne mara, niti s programom, ki ga je Moro obrazložil na večer pred krizo«. Ruini pa je izjavil: «V sedanjem položaju imam za potrebno, da se sestavi vlada, ki bo zmožna spopasti se z gospodarsko krizo, ki se začenja in ki utegne prizadeti našo deželo. Ker v Italiji ni možna vlada ene stranke, je potrebna vlada strank in tendenc, ki naj določijo bistvene točke, odložijo pa naj nebistvene in nenujne točke ter nesoglasja«. Senator Parri pa je prečital novinarjem dolgo izjavo, v kateri je poudaril med drugim, da je sedanja kriza zaostrila razdaljo med skrajnima pozicijama levega centra, in da je zato težko uskladiti različna stališča; vendar pa da je levi center neizbežen; druge rešitve ni, ker bi po njegovem mnenju vse druge rešitve imele začasen značaj, bile bi neke vrste predsoba za anttcipirane politične volitve, ki bi v sedanjem položaju pomenile nesrečo za Italijo. Najdlje se je Segni zadržal v razgovoru s Fanfanijem (50 minut), naimanj s Scelbo (35 minut), Rui- Predsednlk republike Segni bo tudi danes nadaljeval posvetovanja za rešitev vladne krize in sprejel načelnike posameznih parlamentarnih skupin senata in poslanske zbornice. Hruščov je na Norveškem včeraj med svojim uradnim obiskom med drugim izjavil, da je zadovoljen s svojim obiskom iz naslednjih razlogov: «Na Norveškem ni atomskega orožja; norveška vlada noče sodelovati pri večstranski jedrski sili NATO; na Norveškem ni tujih čet; norveška vlada ne misli dati na razpolago oporišč ameriškim podmornicam, poremljenim z raketami Polaris.« V posebnem predavanju pa je Hruščov v zavodu za notranje zadeve pozval Norveško in Dansko, naj zapustita NATO ter naj skupno s Švedsko in Finsko ustanovita nevtralno področje, ki bi ga jamčile velike države, kar bi bila najboljša oblika za zavarovanje pred atomsko vojno, ker bi okrepilo mir na svetu in bi bilo vsekakor koristno za skandinavsko ljudstvo. V Varšavi so člani jugoslovanske delegacije med Titovim obiskom sklenili novo pogodbo za industrijsko sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko. V teku pa so še nadaljnja pogajanja, zlasti za povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. Danes bo Tito imel v Varšavi tradicio-nalni pogovor z meščani glavnega mesta Poljske. Na ženevski razorožitvpni konferenci so včeraj razpravljali predvsem o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi proučila vprašanje uničenja raketnih izstrelkov. Toda istočasno je včeraj ameriška komisija za atomsko energijo sporočila, da so v ZDA napravili nov podzemeljski poskus v okviru programa, «ki je posvečen miroljubni uporabi atomske energije.« Po razgovoru s predsednikom grške vlade Papandreujem se bo general de Gaulle ^sestal danes s predsednikom turške vlade Ino-nujem, ki prihaja z razgovorov v Londonu. Papandreu, ki je še vedno v Parizu, je izjavil, da odločno nasprotuje sestanku z Ind-nujem, ker sta grško in turško stališče glede Cipra se tako daleč, da ni mogoče najti podlage za sporazum; P° sv°.lem razgovoru z Johnsonom in de (črnilom je Papandreu še bolj prepričan, da mora na uipru vladati grška večina, turška manjšina pa mora dobiti mednarodna jamstva. Včeraj so v Sovjetski zvezi uradno rchubilitiral1 Mihaila Bo-rodina, ki je bil osebni Stalinov odposlanec Pr‘ nuomintangu med obema svetovnima vojnama, toda Stalin ga Je “al zapreti leta 1949, dve let* "ato pa je umrl. Sovjetska vlad* .ie **°roclina po-slala na Kitajskej *e leta 192» kot glavnega političnega svetovalca pri Sun -J3* ”enu* ustanovitelju Kuomin tanga. ni jem (30 minut) in Parrijem (okrog pol ure); z vsemi drugimi pa se je zadržal od 40 do 45 minut. Vodstvi demokristjanskih poslancev in senatorjev sta potrdili veljavnost politike levega centra in ponovno sestavo koalicijske vlade med KD, PSI, PSDI in PRI ter potrdili kandidaturo Mora za predsednika nove vlade levega centra; le pristaši Fanfanija so izrazili mnenje, naj bi predlagali vse bivše predsednike vlade, v bistvu pa Mora in Fanfanija, ker Pella in Leone ne prideta v poštev. Prav tako je potrdilo kandidaturo Mora tudi vodstvo parlamentarcev PSDI, vendar pa PSDI dopušča, da novo vlado levega centra sestavljajo nove osebnosti. Le Ariosto (levica PSDI) dopušča, da bi vlado sestavljala le KD in PSDI, toda le v primeru, da bi to zahteval PSI; tudi desnica PSDI (Righet- Obširnejše informacije glede atomskih tajnosti ti, Averardi, Pellioeni) je mnenja, da pogajanja za sestavo nove vla- de levega centra ne smejo izključiti možnosti drugačne rešitve, da ne bi, zaradi naglice, kompromitirali politike levega centra: po petih, šestih mesecih pa bi PSI ponovno sodeloval v vladi. Preti je za ponovno vlado Mora z istim programom; v razgovoru z novinarji je pripomnil, da morebitna zunanja podpora socialistov ne bi bila v nasprotju z ohranitvijo sedanje vladne večine. Glasilo PRI «La Voce repubblica-na» objavlja danes uvodnik, ki ga pripisujejo La Malfi, in v katerem se poudarja med drugim, da obstaja «resen in 'obsežen manever« proti politiki levega centra: skuša se izsiljevati PSI in »naprednejše demokratične sile«, da bi dosegli levi center, brez vsakršne reformatorske zmožnosti; če pa bi ta poskus propadel, bi skušali usmeriti javno mnenje k temu, da bi privolilo v tako imenovano »izjemno vlado«. Giasiio pripominja, da za nekaj podobnega ni moč računati niti s PSI niti s PSDI ali PRI in dodaja, da se ta manever povezuje z golizmom in nemško desnico (ki koketirata s Francom in Salazarjem); na koncu poudarja, da Italija ne potrebuje izjemne vlade, ampak da ji je potrebno predvsem to, da se «KD ne loči od naprednejših laičnih sil; da se ne ostvari prepad, ki bi vrgel demokristjane v desničarsko pustolovščino, republikance, socialdemokrate in socialiste pa v pustolovščino skrajne levice«. Glasilo PRI zaključuje: ((Gospodarska konjunktura je težavna, toda premagati jo je moč s potrpežljivostjo; če pa bi se neugodni konjunkturi pridružita še nepopravljiva politična kriza, bodo gospodarski in politični vodilni razredi, ki so zagrešili v nedavni preteklosti toliko usodnih napak, storili zadnje neodgovorno deianje«. Vodstvo PSIUP je izdalo sporoči- tiiiiiiiimiiiimiiifimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimim SPORAZUM ZDA Z ZAVEZNIKI NATO Delo razorožitvene konference v Ženevi WASHIN.GTON, 30. — Predsednik Johnson pa je poslal danes kongresu besedilo novega sporazuma, ki določa povečanje izmenjave informacij o jedrskem orožju med ZDA in drugimi državami NATO. Sporazum so p,odpisali 18. junija in spopolnjuje podoben sporazum, ki je bil podpisan leta 1955. Predsednik pravi v poslanici kongresu, da bo novi sporazum zagotovil zaveznikom «večjo udeležbo pri skupni jedrski obrambi« in da je bil potreben tako z vojaškega kakor s političnega vidika. Sporazum določa samo izmenjavo informacij in prepoveduje izročitev atomskega orožja ali delov atomskega orožja zaveznikom. Predsednik pravi dalje, da bo sporazum imel dva važna učinka: 1. Razširi se področje informacij, ki si jih ZDA lahko izmenjaja s svojimi zavezniki, in omogoča zahodnim zaveznikom, da uporabljajo sisteme vozil za atomsko orožje, ki jim jih bodo dobavile ZDA. 2. Sporazum omogoča državam NATO, da individualno dobijo informacije, ki so jih na podlagi sporazuma iz leta 1955 ZDA mogle dajati samo organizaciji. Ustanovitev delovne skupine, ki naj bi proučila vprašanje uničenja raketnih izstrelkov, je bila glavna je razorožitvene točka današnje sejt konference v Ženevi. Prvi govornik je bil indijski predstavnik Nehru. Kakor je znano, je Indija svoj čas predlagala, naj proučijo Gromikov predlog o ((jedrskem dežniku«, s tem da prizadete države prej šprej-. mejo načelo tega dežnika. Nehru je poudaril, da ima vprašanje uničenja vozil za jedrsko orožje pred- rest na področju razorožitve, kakor priznava tudi ameriška delegacija. Dodal je, da obstaja načelen sporazum glede nujnosti, da se kolikor mogoče kmalu zmanjša sedanji raketni potencial, in to ob upoštevanju mednarodne realnosti in praktičnih težav. Pri tem je o-menil položaj v Indiji in obstoj napadalnih držav. Ameriški predstavnik Foster in britanski predstavnik Thomas sta priznala koristnost študijskega odbora. Pripomnila pa sta da mora delo tega odbora ostati v okviru splošnosti, ne da bi prej sprejeli Gromikov načrt ali pa zahodne predloge, kot edino podlago dela. Odbor bi moral proučiti vprašanje v celoti ob upoštevanju načel, o katerih bi se prej sporazumeli in ki bi bila podlaga za razorožitev, in sicer nadzorstvo, ravnotežje itd.. Tako bi moralo priti do konkretnega načrta za znižanje jedrskega orožja do višine, ki je nujno potrebna za obrambo. Sovjetski predstavnik Zorin pa je poudaril, da bi moral odbor dobiti jasna navodila, da se izognejo nevarnosti, da bi se obnovila splošna diskusija. Dodal je, da so bile besede ameriškega in angleškega delegata preveč nejasne, ker je treba že prej vedeti, ali se sprejme ali ne načelo, da se mora atomsko orožje zmanjšati do minimalne višine. V Washingtonu je ameriška komisija za atomsko energijo javila, da so izvršili nov podzemeljski jedrski poskus v okviru programa, ki je posvečen miroljubni uporabi atomske energije. lo, v katerem zatrjuje med drugim, da ostavka Moro-/? vlade «uradno potrjuje popom pjiom formule levega centra«, in dodaja, da krize ni moč rešiti v okviru te formule; po mnenju vodstva PSIUP se mora sedanja kriza končati «ali s sestavo vlade, ki bo zmožna, v povezanosti borbami in enotno voljo množic, začeti odločno s potrebnimi reformami, ali s ponovno vzpostavitvijo opozicije, ki naj zajame vso italijansko levico in torej tudi PSI«. Sporočilo se zaključuje s pozivom vsem članom stranke, naj prispevajo k temu, da se v deželi ostvari »močno enotno gibanje za zmagovito borbo delavcev«. Raketa je padla v morje nekaj sto milj zahodno od Kapverdskih otokov. Castrova sestra pribežala v Mehiko Poročilo U Tanta o Kongu LEOFOLDVILLE, 30. — Danes se je zaključil odhod čet OZN iz Konga. Danes je četrta obletnica neodvisnosti Konga. V državi bo ostalo še ,400 nigerijskih vojakov s policijskimi nalogami in 50 pakistanskih vojakov, ki so dodeljeni nekemu skladišču in bodo vključeni v sile za civilne operacije OZN v Kongu. Tajnik OZN U Tant je ob tej priložnostni poslal Varnostnemu svetu poročilo, v katerem pravi, da čeprav se je položaj v Kongu zelo izboljšal v primerjavi z letom 1960. vendar pa .niso bližnje perspektive obetajoče. U Tant piše, da obstajajo še resna in velika vprašanja, ki potrebujejo nastop modrih, aktivnih, močnih in pogumnih voditeljev, za kar je potrebna učinkovita vlada, ki bi jo podpiralo prebivalstvo. Ce ne bodo ta vprašanja rešena, bo nedvomna prišlo do razkroja in pogube. Kungoška vlada se bo še vedno posluževala civilne operacije tehnične pomoči OZN. U Tant pravi, da so resolucije Varnostnega sveta o Kongu še vedno izvedljive, ker zanje ni določena zapadlost. Na koncu poudarja nujnost- i-zvetbanja in TetrfgitiH zacije kongoške vojske in ponovne sprave med raznimi političnimi voditelji. Predsednik kongoške vlade Adu-la je ob poteku zakonodajnega roka sporočil predsedniku Kasavubu-ju ostavko svoje vlade. Vlada bo ostala na oblasti', da izvršuje tekoče posle. Kasavubu je po radiu izjavil, da bo imenoval osebnost, ki bc začela posvetovanja za eventual. no sestavo nove vlade. Sporočil je razpust parlamenta in obrazložil naloge nove vlade: vzpostaviti mir. pripraviti nove volitve, ozdraviti gospodarstvo in finance, pomiriti deželo. Predsednik je tudi sporo- čil, da prevzema poveljstvo nad oboroženimi silami sporazumno z vrhovnim poveljnikom ter je na koncu pozval na mir in disciplino. Neuspela izstrelitev rakete «Atlas-Centaur» CAPE KENNEDY, 30. — Danes so izstrelili raketo «Atlas-Centaur», n< težko štiri tone in pol. Poskus pa ni popolnoma uspel, ker je motor druge stopnje rakete ugasnil dve minuti pred določenim časom, tako da ni mogla raketa doseči določenega tira, po katerem bi krožila okoli Zemlje. Motorji delujejo na tekoči vodik. Zaradi današnjega neuspeha bi se utegnila znova zakasniti priprava rakete, s katero nameravajo prihodnje leto poslati na Luno vesoljsko kabino brez človeške posadke. Današnji poskus z raketo »Atlas-Centaur« je bil ze tretji. Za tehnike je bil velike važnosti prav poskus delovanja motorjev na tekoči vodik. lllllllllllllllllllllllllllllllllimilllMIIIIIIIII>IIIIIIIIIIITTllllllllllllllllllllllllll|ll|llllllllflllMlllllllllltlllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lllll ZDA ponudile pri naporih za Tuomioji sodelovanje rešitev spora o Cipru V In namen bi z njim sodeloval uradni predstavnik ameriške vlade - Papandreu odklanja razgovore na visoki ravni WASHINGTON, 30. — Ameriški državni departma javlja, da je ameriška vlada ponudila posredovalcu OZN Tuomioji pomoč pri njegovih naporih, da bi našli rešitev ciprske krize. Ta pomoč bi bila v tem, da bi ameriški uradni predstavnik sodeloval pri morebitnih pogajanjih med Grčijo in Turčijo. Tajnik OZN U Tant, ki je dobil to ponudbo, je izjavil, da mora O . 1 m Pnl.JGzl V ■ IU .---’ J J “ » i,, uu 11 Tuomioja sam določiti način daljnjih pogajanj s prizadetimi vladami. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bi bila oblika podpore, ki jo ponujajo ZDA, odvisna od tega, kar bi želel posredovalec Tuomioja. Kakor piše ameriški tisk, bi ZDA predlagale posredovalcu OZN, da mu dajo na razpolago posebnega predstavnika, ki bi eventualno bil bivši državni tajnik Acheson ali pa bivši poveljnik sil NATO v Evropi general Norstad. Predstavnik državnega departmaja je omenil, da je b:lo sta,išče ameriške vlade glede Cipra obrazloženo v sporočilih, ki so ju objavili po razgovorih predsednika Johnsona s predsednikoma turške m grške vlade. Ti poročili poudarjata še posebno napore OZN. da s« na Ciper povrneta mir in va«- n°Zvedelo se je, da bo posredova- lec OZN prispel 4. julija v Ženevo, kjer bo nadaljeval poskuse za sporazum V Ankari je predstavnik tuiškega zunanjega ministrstva izjavil da se bodo razgovor: med grškimi in turškimi predstavniki verjetno začeli 10. julija v Ženevi. Dodal je. d« se bosta verjetno sestala grški in turški poslanik in da Grčija nasprotuje razgovorom na višji ravni. Pri razgovorih ho navzoč tudi posredovalec OZN Tun. mioja. Turški ministrski predsednik Ino-nu pa je prišel danes z letalom iz Londona v Pariz. Takoj po prihodu je imel prvi razgovor s predsednikom francoske vlade. Predsednik grške vlade Papandreu bo ostal v Parizu do jutri zvečer. Časnikarjem je Papandreu L.javil, da odločno nasprotuje sestanku z Inonujem. Inonuja bo jutri sprejel general de Gaulle Ker pa vztrajata Grčija in Turčija vsaka pri svojem sta. lišču in ni na vidiku možnost se- stanka med grškim in turškim dr-žavnikom, ugotavljajo politični t>-pazovalci, da razgovori v Londonu in Parizu niso prinesli nič konkretnega. Papandreu je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da za sedaj nasprotuje »grško-turškemu vrhu o ciprskem vprašanju«. Dodal je, da temu nasprotuje, ker sta grško m turško stališče glede tega še tako daleč, da ni moč najti podlage za sporazum. Dalje je dejal, da se je po razgovoru s predsednikom Johnsonom l.t z generalom de Gaullom še boi) prepričal, da mora na Cipru vladali grška večina, turška manjšina pa mora dobiti mednarodna jamstva. Dalje jo Papandreu izjavil, da bi razdelitev otoka pripeljala »do kronične vojne med obema skupnostima, ki bi trajala skozi več generacij.« Ciprski levičarski list «Teleftea ora« piše, da se pripravlja angle-škoameriška zarota za odstranitev Makariosa, in to prihodnji mesec, ko bo Makarios v Londonu na konferenci Commonivealtha. List dodaja, da je sovjetski poslanik na Cipru odložil svoj nameravani odhod v Moskvo zaradi nevarnosti državnega udara na Cipru. MEKSIKO, 30. — V mehiško prestolnico je prispela sestra Fi-dela Castra Juana Castro Ruz. Zaprosila je politično zatočišče in izjavlja, da je prekinila vse vezi s svojima bratoma Fidelom in Rau-lom. V Mehiko je prispela pred petimi dnevi. Danes pa je organizirala tiskovno konferenco, na kateri je dolgo obtoževala sedanji režim na Kubi in ponovila vse že znane ameriške argumente proti temu režimu. Na koncu je izjavila, da se ne bo vrnila na Kubo, «dokler ne bo otok popolnoma svoboden«. VARŠAVA, 30. — Ameriški pravosodni minister Robert Kennedy je odšel danes zjutraj v Cestoho-vo, kjer je imel v samostanu Jasna gora daljši razgovor s kardinalom Višinskim. Pozneje sta Ken-nedy in Višinski skupno kosila v samostanu. Pri kosilu so bili tudi Kennedyjeva žena in njegovi otroci. PO RAZGOVORIH NA MAZURSKIH JEZERIH Tito zopet v Varšavi Sporazum o industr. sodelovanju Danes razgovor z meščani Varšave VARŠAVA, 30. — Tito je preživel današnji dan z Gomulko, Jožefom Cyrankiewiszem, Pjotrom Jaroševičem, Rapackim s svojimi sodelavci in z drugimi visokimi osebnostmi Poljske v lovskem rezervatu na področju Mazurskih jezer. Jutri se ho s svojimi sodelavci vrnil v Varšavo, kjer se bo popoldne v kongresni dvorani v palači kulture in znanosti sestal z meščani Var- šave. To je običajni sestanek, ki se prireja pri vsakem obisku držav- nih poglavarjev. V govoru na velikem zborovanju v ladjedelnici v Gdansku je maršal Tito včeraj med drugim poudaril, da se Jugoslavija dosledno zavzema za načela miroljubne in aktivne koeksistence za mir. V zvezi s tem je izrazil obžalovanje, da so se v vrstah mednarodnega delavskega gibanja našli ljudje, t, j. voditelji Kitajske, ki trdijo, da se lahko samo z vojno uniči kapitalizem, za katerega sicer pravijo, da je samo papirnat tiger, Tito je poudaril, da bi vojna v današnjih pogojih uničila v prvi vrsti delavski razred, žene in otroke, in to je več sto milijonov delovnih ljudi samo zaradi nekaj deset tisoč kapitalistov. »Oni trdijo, je poudaril maršal Tito, da se je središče mednarodnega delavskega gibanja danes preselilo na Kitajsko in da morajo biti oni nosilci razvoja. To bi pomenilo ohraniti dogmatizem v mednarodnem delavskem gibanju, t. j. metode, ki jih je uporabljal Stalin v Sovjetski zvezi in v mednarodnem delavskem gibanju. Mi take metode nočemo, je poudaril maršal Tito ob burnem odobravanju delavcev Gdanska. Mi želimo enakopravne odnose med partijami, med malimi m velikimi državami in komunističnimi partijami, ker je v tem sila nadaljnjega razvoja socializma na svetu.« Maršal Tito se je pridružil besedam predsednika vlade Cyrankiewicza glede nevarnosti, ki jo predstavlja re-vanšistična politika v Zahodni Nemčiji, dejal pa je, da narodi socialističnih držav lahko mimo gradijo svojo boljšo bodočnost, ker je danes 90 odstotkov ljudi na svetu proti vojni. Medtem ko je Tito s svojimi najbližnjimi sodelavci obiskoval razne kraje Poljske, so gospodarski strokovnjaki Jugoslavije in Poljske v Varšavi nadaljevali razgovore o gospodarskem sodelova-njm ki so se končali s podpisom novega sporazuma o industrijskem sodelovanju med obema državama. Po določilih sporazuma bosta Jugoslavija in Poljska nadalje razvijali industrijsko sodelovanje v strojegradnji, električni in elektronski industriji, industriji transportnih sredstev, črni in pisani metalurgiji, kemični industriji in drugih industrijskih panogah. Razširitev sodelovanja na področju industrije bo omogočilo razširitev trgovinske izmenjave, ki se že za letos predvideva v znesku 100 milijonov dolarjev v obeh smereh. Ta znesek bo pa verjetno z dodatnim sporazumom povečan na 112 milijonov dolarjev. Trenutno so v Varšavi tudi pogajanja za sklenitev več tehnično komercialnih sporazumov, ki naj bi omogočili razširitev sodelovanja v industriji in povečanje trgovinske izmenjave. Delovne skupine za industrijsko sodelovanje so že pripravile ustrezen program sodelovanja do leta 1970, kar bo osnova bodočemu sporazumu o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko. Izseljenci pri Rankovicu ................................................................................iHiiiiMMUiiiiiiiiimiiii«w»imiiiiii!iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiill»iiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiii Hruščov poziva severne države naj ustanovijo nevtralno področje Včeraj uradni razgovori med sovjetsko in norveško delegacijo - Pogajanja za povečanje trgovinske izmenjave OSLO, 30. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov in predsednik norveške vlade Gerhardsen sta skupno z ostalimi člani obeh delegacij začela davi v vladni palači politične razgovore. Po razgovorih so bili Hruščov in člani njegovega spremstva na banketu v nekem velikem hotelu v Oslu. Med banketom je Hruščov v kratkem govoru izjavil, da je zadovoljen s svojim obiskom na Norveškem, in to iz naslednjih razlogov: Na Norveškem ni a-tomskega orožja; norveška vlada noče sodelovati pri večstranski jedrski sili NATO; na Norveškem ni tujih čet; norveška vlada ne misli dati na razpolago oporišč ameriškim podmornicam, opremljenim z raketami «Polaris». Gerhadsen je v svojem odgovoru izjavil, da je obisk Hruščova obetajoč začetek za stalno boljša-nje odnosov med obema državama. Jutranji razgovori so trajali približno tri ure. Zunanji minister Lange je časnikarjem izjavil, da so potekali v prijateljskem ozračju. Govorili so o mednarodnih zadevah, zatem pa o zadevah, ki se v c.ii, zaiciu pa u zaui v aii, rw ac še posebej tičejo Sovjetske zveze in Norveške. Kar se tiče zunanje politike, je Lange izjavil: ((Nikogar ne bom presenetil, če poudarim, da se stališča, ki sta jih obrazložili obe strani, niso vedno ujemala.« Danes so govorili o razorožitvi, o Nemčiji, o nalogah OZN na svetu in o številnih drugih zadevah. Niso govorili o določitvi brezatom-skega področja v severni Evropi. Lange je izjavil, da je Hruščov glede Nemčije ponovil svoje stališče in vztrajal, da mora zahodni Berlin postati avtonomna politična enota. Norveški predstavniki pa so poudarili, da se po njihovem mnenju nemško vprašanje lahko reši sam,o s priznanjem pravice nemškemu ljudstvu do samoodločbe. Glede NATO sta obe strani ugotovili, da pripadata različnemu zavezništvu. »Samo čas bo lahko rešil to vprašanje,« je pripomnil Lange. Kar se tiče odnosov med Sovjetsko zvezo in Norveško, je Lange izjavil, da so govorili o možnosti razvoja gospodarskega sodelovanja, zlasti glede ribolova in pomorske dejavnosti na splošno. Namen teh razgovorov je, pripraviti ugodna tla za trgovinska pogajanja, ki se bodo začela pred koncem leta in ki se bodo nanašala na obnovitev sedanjega sporazuma. Novi sporazum bi moral trajati tri leta kakor sedanji. Govorili so tudi o kon-servni industriji. Končno so govoril; o možnosti razvoja kulturne izmenjave. Na vprašanje glede koristnosti sovjetsko-norveških razgovorov je Lange izjavil; «Kar se tiče dvostranskih odnosov, so prav gotovo koristni, ker so nam omogočili ugotovitev naših dobrih sosedskih odnosov in so olajšali poznejšo sklenitev trgovinskega sporazuma. V mednarodnem merilu ne bi hotel pretiravati njihove važnosti, toda mislim, da so prispevali k popustitvi napetosti in k boljšemu vzajemnemu razumevanju med Zahodom in Vzhodom.« Lange je izjavil, da je bil d«; našnj; politični razgovor edini, ki je uradno v programu. Vendar pa se bosta obe delegaciji ponovno se. stali neuradno. Popoldne je Hruščov obiskal občinsko palačo, kjer mu je župan izročil darila. Tu se je Hruščov sestal s številnimi diplomati in časnikarji. Hruščov je nocoj predaval v zavodu za notranje zadeve v Oslu. Pozval ie Norveško in Dansko, naj zapustita atlantski pakt ter nai skupno s Švedsko in Finsko ustanovita nevtralno norimi« ki b ca jamčile velike države, kar bi bila najboljša oblika za zavarovanje pred atomsko vojno ter bi okrepilo mir na svetu in bi vsekakor bilo koristno za skandinavsko ljudstvo. Glede Nemčije je Hruščov ponovil, da je obstoj dveh Nemčij dejstvo, na katero je treba realistično gledati. »Ce se ne bo vodila *aka politika, bi utegnilo nemško vprašanje ustvariti nepopravljive komplikacije.« Poudaril je, da bi morali mirovno pogodbo skleniti z obema nemškima državama, če se hoče doseči trajna evropska varnost ter splošna razorožitev. Canterburyjski nadškof o kopalnih oblekah LONDON, 30. — Canterburyjskega nadškofa Ramseyja so vprašali, ali kristjan, ki ga žali nova ženska enodelna kopalna obleka, lahko izrazi svojo zoprnost. F.amsey je odgovoril, da kristjan »mora izraziti svojo zoprnost proti vsak' stvari, ki žali njegov čut dostojnosti, toda ne sme izraziti pretiranega neodobravanja«. «Treha je sprejeti dejstvo, je dodal nadškof, da se mladi izražajo na nov način in se oblačijo na nov način, t.j. na način, ki se lahko zdi čuden starejšim ljudem. Sprejeti moramo njihov način obnašanja in skušati razumeti jih Cerkev se mora kolikor mogoče brigati za idejo in mnenja drugih. Nadškof, ki je govoril na kratki tiskovni konferenci, je na koncu izjavil, da je najslabše stališče, ki ga ljudje cerkve lahko zavzamejo, stališče ((zaprepadenih oseb«. Afriški vrh ADIS ABEBA, 30. — Predstavnik Organizacije afriške enotnosti je izjavil, da bosta na dnevnem redu nove konfe( j ace afriških državnih poglavarjev ki bo od 17. do 21. julija v Kairu, dekolonizacija in politika apartheida v Južni Afriki Dalje bodo razpravljali o raznih piedlogih za vedno tesnejše sodelovanje med afriškimi državami ter o možnosti ustanovitve afriškega skupnega tržišča. Poleg tega bodo imenovali izvršilnega tajnika organizacije in določili Adis Abebo za stalni sedež. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je sprejel danes skupino 250 izseljencev, ki sc iz ZDA, Avstralije, Nove Zelandije, Čila, Argentine, Urugvaja, Paragvaja, Švedske, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije prišli na obisk v rojstne kraje v «stari domovini«. Skupno z izseljenci so podpredsednika obiskali tudi mnogi, ki so se po večletni emigraciji ponovno za stalno vrnili v domovino. Na sprejemu so bili številni visoki jugoslovanski državni in politični funkcionarji in zastopniki sveta za izseljeniška vprašanja in funkcionarji republiških izseljeniških matic. Predsednik Izseljeniške Matice Hrvaške Večeslav Holjevac je v svojem govoru, ko je predstavljal podpredsedniku Rankovicu izseljence, poudaril, da so jugoslovanski izseljenci v novi domovini zelo aktivni in da je večina njih tako v prvi kot tudi v drugi svetovni vojni in po vojni moralno in materialno pomagala narodom Jugoslavije. Na tople pozdravne besede zastopnikov izseljencev, ki so poudarili svojo povezanost s staro domovino in izrazili občudovanje za napredek, ki ga je dosegla Jugoslavija, je Rankovič poudaril, da narodi Jugoslavije ne bodo nikdar pozabili pomoči in patriotskih čustev izseljencev posebno v drugi svetovni vojni v borbi proti fašizmu. Rankovič je ugotovil, da so se razne težave v prvih povojnih letih izkoristile za tendenciozna obrekovanja nove Jugoslavije, toda vse te neobjektivne informacije so pobili rezultati in napredek, ki ga je dosegla Jugoslavija z lastnimi silami na raznih področjih. Tudi oh tej priložnosti je bil glas izseljencev velikega pomena, ker so s svojo aktivno borbo za prodor resnice o novi Jugoslaviji uspešno pobijali iaži, ki so se prenašale, in s tem tudi podprli uresničenje politike sodelovanja in razvoja medsebojnih odnosov med njihovo staro in novo domovino. Podpredsednik Rankovič je izjavil, da se Jugoslavija trudi, da nudi čim večje olajšave in pomoč vsem, ki se želijo vrniti Ko je v kratkih besedah obrazlo.il glavne uspehe narodov Jugoslavije na raznih področjih in osnovna načela jugoslovanske zunanje politike, ki temelji na doslednem .zvajanju načela miroljubne koeksistence, borbe za mir in enakopravnih odnosov med narodi, je Rankovič zaprosil zastopnike izseljencev, naj svojim družinam, prijateljem in ostalim Jugoslovanom v tujini sporočijo tople pozdrave vseh jugoslovanskih narodov in jih seznanijo s svojimi vtisi z obiska v Jugoslaviji. BEOGRAD, 30 - Tajnik CK ZKJ Aleksander Rankovič je sprejel danes opoldne delegacijo KP Avstrije, ki si je pod vodstvom generalnega tajnika Puehremberga po kratkem potovanju po Jugoslaviji vrnila v Beograd Sprejema se je udeležil tudi predsednik komisije za mednarodne stike CK ZKJ Bo-ko Siljegovič. 111111M11111111111*1111111111M111111■ 111M■ 1111111111)1111111M1111tl11111111111111111111111111f 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111M ||111111111111111111U| SODNA RAZPRAVA PROTI cATOMSKEMU DIKTATORJU* Ferretti: «Ippolitu je šlo le za njegovo osebno kariero* Stalni konflikti med obrambo in lavnim tožilcem RIM, 30. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu so danes nadaljevali z zasliševanjem obremenilne priče bivšega člana upravne komisije CNEN prof. Bruna Ferrettjija, univerzitetnegga profesorja, ki so ga začeli zasliševati že v soboto. Na vprašanje, ali ima še kaj dodati k temu, kar je izjavil v soboto, je Ferretti sicer to potrdil, vendar pa je izrazil bojazen, da ni zmožen ločiti tega, kar ima zvezo z obtožbami, od vsega drugega. Potrdil je spomenico, ki jo je izročil prof. Ippolitu, da bi jo dostavil ministru Colombu. S to spomenico je povezano tudi pismo, s katerim je podal ostavko na svoj položaj člana upravne komisije CNEN. V tem pismu je Ferretti poudaril potrebo po »energičnem in odločilnem pose-gu» in zaključil, da ne more prikrili svoje zaskrbljenosti, da bo CNEN izgubil ((dragoceno delo glavnega tajnika prof. Ippolitan, ker je bil Ippolito imenovan /a člana upravnega odbor,- ENEL. V nadaljevanju zasliševanja Je Ferretti potrdil, da je večkrat stavil svoje pripombe glede stroškov, ki jih je CNEN imel v zvezi z razstavami, zborovanji in potovanji. Tudi sam ni protestiral, ker so mu bili ob priliki potovanja v London na neko zborovanje rezervirali sobo v luksuznem hotelu, za katero je plačal 5.300 lir na dan. (Obramba je na to pripomnila, da hotel «Normandie» .spada v drugo kategorijo). Ker je glavni tožilec zastavljal priči vprašanja na način, da bi mogel dobiti nanje zaželen odgovor, Ju obramba protestirala in zahtevala, naj javni tožilec zastavlja točna vprašanja. Na nekatera izvajanja vanje upravne komisije, nameščanja osebja itd., je večkrat posegel vmes tudi Ippolito, vendar po mu predsednik sodišča ni pustil do besede, češ da je že govoril. Spričo tega le Ippolito prizadeto izjavil, da bo zapustil sodno dvorano, če se ne more braniti. Kar zadeva prisotnost članov nadzornega odbora na sejah upravne komisije, je Ferretti potrdil, da je upravna komisija izključila njihovo udeležbo. Na vprašanje, ali je po njegovem mnenju upravna komisija bila zmožna upravljati ustanovo, ko pa se je sestala v treh letih komaj osemkrat, pa ni odgovoril, ker se je temu vprašanju javnega tožilca uprla obramba. Ferretti je povedal, da se je upravna komisija sestajala enkrat na mesec, ko je bil predsednik CNEN minister Togni, enkrat r,a teden pa, ko je bil predsednik minister Medici; dodal je, da so navadno odložili seje u-pravne komisije, ker je bil predsednik Colombo pogosto zadržan, ni pa poskrbel, da bi ga na teh sejah zastopal podpredsednik, kot je to nekajkrat storil minister Medici. Na ustrezna vprašanja Javnega tožilca, Je Ferretti potrdil, da je vedel za milijardne vloge CNEN pri Banca Nazionale del Lavoro, ni pa vedel za enake vloge v Banco di priče, predvsem kar zadevo poslu- Napoli; ni vedel da je Ippolito pre- Borodin rehabilitiran jel 40 milijonov odpravnine; da mu niso nikoli predlagali, naj postane družabnik «Archimedes» kot izvedenec. Na koncu so prečitali pismo, ki ga je Ferretti pisal profesorju Pup-piju v Ženevo in v katerem je na podlagi nekaterih okoliščin prišel do zaključka, da se Ippolito nikakor ni zanimal za resnična vprašanja jedrskega raziskovanja v Italiji in da mu je šlo pri vnem tem le za njegovo osebno kariero. Razprava se bo nadaljevala Jutri. MOSKVA, 30 — Trinajst let po smrti je bil danes uradno rehabilitiran Mihail Borodin, ki je bil osebni Stalinov odposlanec pri Kuomintangu med obema svetovnima vojnama in ki je umrl v koncentracijskem taborišču kot žrtev Stalinove čistke. Stalin ga je dal zapreti leta 1949 in umrl je dve leti potem. Borodin je pred rusko revolucijo leta 1917 živel enajst let not izseljenec v ZDA. Ko se je vrnil v Sovjetsko zvezo, ga je sovjetska vlada leta 1923 poslala na Kitajsko kot glavnega političnega svetovalca prt ustanovitelju Kuomintanga Sun Jat Senu. Ko je. Kuomintang pod Cankaj-škom prekinil zvezo s komunisti, so je Borodin vrnil v domovino in je nato dobil še druga diplomatska odposlanstva v tujini, dokler ni bil aretiran pod obtožbo « kozmopolitizma«. 1. julija 1964 Vreme včeraj; najvišja temperatura 27,5, najnižja 18,6, ob 19, uri 24,2, vlaga 30 odst., zračni tlaik 10135 stalen, veter 16 lan severovzhodnik nebo 1/10 pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje Tržaški nevnik Danes, SHEDA, 1. julija Bogoslav Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 23.52 in zatone ob 10.30. Jutri, ČETRTEK, 2. julija Marija S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sprejet sklep o jamstvu občine za posojilo letališču v Ronkah Sklep so z večino glasov odobrile samo stranke levega centra • Predlog za prireditev razstave risb otrok iz Terezina Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega sveta. V začetku je župan dr. Franzil prečital pismo, ki ga je poslal svetovalcu dr. Pincher-leju (PS1UP), v katerem ga poziva, naj pismeno dokaže obtožbe, ki jih je izrekel na prejšnji seji proti nekaterim občinskim uradom v zvezi z dekretom ministra za javna dela, ki vključuje v občinski načrt za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj področje vrtov pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami. Svetovalec dr. Pincherle je hotel takoj odgovoriti na županovo pismo, nakar mu je župan to zabranil in ga zaprosil, naj mu odgovori pismeno. Nato je socialdemokratski svetovalec Lovero naslovil na župana vprašanje, s katerim ga je opozoril na okrog 60 žensk, ki so že 19 let zaposlene pri pripravljanju in razdeljevanju toplih obrokov hrane šolskim otrokom. Svetovalec pravi, da so te ženske, ki so v glavnem vdove in glavarji družine, vsako leto od konca maja do 1. novembra brez službe in da se do sedaj nihče ni spomnil, da bi jih v tolikih letih zaposlil v kaki drugi občinski službi, kjer bi imele zagotovljen zaslužek skozi vse leto. čeprav pripravljanje in razdeljevanje hrane ni neposredno občinska naloga, ker občinska uprava samo opravlja to službo na račun prefekture, svetovalec meni, da je kljub temu krivično, da se s temi ženskami po toliko letih dela ravna kot z manjvrednimi uslužbenci. Zato je zaprosil župana, naj kaj ukrene za te ženske, da se napravi konec tej socialni krivici. Odgovoril mu je odbornik za proračun Rocco, ki je dejal, da občina opravlja to službo po naročilu prefekture in da namerava v prihodnjem šolskem letu izročiti pripravljanje in razdeljevanje tople hrane šolarjem šolskemu patronatu. Kot torej vidimo, se odbornik ni izrekel glede boljše zaposlitve omenjenih žensk in je samo omenil, da se bo baje s prihodnjo jesenjo občinska uprava otresla te službe in s tem seveda tudi omenjenih zaposlenih žensk. Svetovalec dr. Pincherle je vprašal župana, ali se mu ne zdi primemo, da bi v okviru programa praznovanja letošnje 20. obletnice odporniškega gibanja priredili tudi v Trstu, pod okriljem občinske u-prave, «Razstavo risb otrok iz Terezina«, razstavo, ki jo je vzorno organizirala CSSR in ki jo sedaj pri- rejajo po raznih italijanskih mestih. Risbe so našli v nacističnem taborišču Terezin in so jih napravili otroci v najtežjih dnevih svojega življenja. Svetovalec je tudi omenil, da je Kulturno-umetniški krožek pripravljen dati na razpolago svojo veliko dvorano in bi se zato stroški nanašali skoraj izključno na prevoz grad-va v Trst. župan je izjavil, da bodo vprašanje proučili na seji odbora, ki mora o tem sklepati. Komunistični svetovalec Tonel pa je predložil v odobritev resolucijo, v kateri se ugotavlja, da je župan izdal odredbo, s katero je privolil na povišanje tarif zasebnih avtobusnih prevozov, da je to prispevalo k povišanju, življenjskih stroškov, ter da je potrebno, da se glede tega važnega vprašanja izjavijo vse skupine v občinskem svetu. Zato resolucija poziva občinski odbor, naj to vprašanje v celoti predloži v razpravo in na glasovanje občinskemu svetu. V obrazložitvi svoje resolucije pa je svetovalec poudaril, da je omenjena županova odredba protizakonita, ker zakon določa, da se mora o tem vprašanju ukvarjati občinski svet. Odgovorili so mu, da bo resolucijo proučil odbor, ki mora odločiti, ali jo vpišejo ali ne na dnevni red. Liberalec odv. Jona je vprašal odbornika za urbanistiko prof. Cum-bata, ali so še veljavni načrti za gradnjo prehoda za pešce med Ul. Ccroneo in Ul. sv. Frančiška, kjer so sedaj podrli neko staro hišo, kot je bilo to svoj čas sklenjeno. Za ta prehod so bili že izdelani in odobreni zadevni načrti. Odbornik je dejal, da mu bo glede tega vprašanja odgovoril na eni prihodnjih sej. Zatem je občinski svet začel razpravljati o dnevnem redu. Svetovalci so potrdili vrsto sklepov, ki jih je odobril odbor, med katerimi tudi sklep, s katerim občinska uprava jamči posojilo 106.776.000 lir, ki ga mora najeti konzorcij za julijsko letališče, da iahko izvede nekatera nujna dela na letališču v Ronkah. Poleg tega pa ie bilo tudi obrazloženo, da občinska uprava prispeva za stroške konzorcija 10 milijonov lir letno za 20 let, začenši od leta 1962. Komunisti ini svetovalec Muslin je predlagal, naj se glasovanje odloži, dokler ne bo pristojni odbornik podal v občinskem svetu poročilo o delovanju omenjenega konzorcija in o vzrokih, ki utemeljujejo, da je občinska uprava član konzorcija. Temu predlogu so se pridružili tudi liberalci. Za odložitev glasovanja so glasovali poleg komunistov in liberalcev tudi socialisti, svetovalca dr. Pincherle in Marchesich ter misovci. Kljub temu pa je bil predlog zavrnjen, ker so imeli svetovalci KD, PSDI in PRI več glasov. Nato je bil sklep odobren z glasovi vseh štirih strank ievega centra, ker so socialisti pojasnili, da jim zadostuje zagotovilo župana, da bodo v najkrajšem času podali svetovalcem obširno poročilo o delovanju konzorcija za julijsko letališče. PRIPRAVE ZA SEJO DEŽELNEGA SVETA Danes bo seja deželnega odbora Sestanek pokrajinskega izvršnega odbora PSI Včeraj se je sestal ožji odbor komisije deželnega sveta za potrditev volitev. Nadaljeval je s proučevanjem prizivov proti rezultatom deželnih voljtev. Danes ob 10. uri pa se sestane v dvorani tržaškega občinskega sveta deželni odbor, ki mu bo predsedoval dr. Berzanti. Ob 16. uri pa se bodo sestali načelniki skupin deželnih svetovalcev. Najbrž se bodo domenili tudi o dnevu sklicanja prihodnje seje deželnega sveta. Danes se sestane izvršni odbor tržaške federacije PSI, ki bo proučil politični položaj v državi, deželi in v Trstu. Razpravljal bo tudi o pozivu Krščanske demokracije socialistom, naj bi neposredno sodelovali v občinskem odboru, ki ga sedaj podpirajo od zunaj. Tudi socialdemokrati se zavzemajo za to, da bi socialisti prevzeli neposredno odgovornost pri vodenju krajevnih uprav. Seveda to ne bi prišlo za sedaj v poštev za pokrajino, ker bodo volili nov pokrajinski odbor že v jeseni. Zborovanja KPI Danes priredi KPI, naslednji zborovanji o temi: «Nova politika in nova večina«: ob 19. uri pred športnim igriščem v naselju San Sergio, kjer bo govoril sen. Vitto-rio Vidali, in ob 19. uri, na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu, kjer bo govoril občinski svetovalec Anto-nino Cuffaro. ZAČETEK ZRELOSTNIH IZPITOV NA SLOV. ŠOLAH Včeraj naloge iz italijanščine danes pa iz slovenščine Teme včerajšnjih nalog na klasičnem in znan-stvenem liceju, na učiteljišču in trg. akademiji UVEDBA NOVIH TARIF TELVE Od danes naprej bomo šteli vsak tele fonski poklic Za navaden simplex bo treba odslej plačati stalno trimesečno kvoto 3200 lir s pravico do 145 poklicev v treh mesecih, vsak nadaljnji poklic bo stal 15 lir Kakor je bilo napovedano, začnejo z današnjim dnem veljati nove telefonske tarife. Namesto dosedanjega načina «forfait«, se uvede način obračunavanja po števcu. Naročnina je znatno znižana, znižano pa je seveda tudi število telefonskih razgovorov brez doplačila. Kdor bo presegel določeno število razgovorov v tromesečju, bo moral plačati za vsak nadaljnji razgovor 15 lir. Pri tem moramo pripomniti, da bo števec pri telefonski centrali registriral razgovor, le ko oo poklicana številka odgovorila. Ce bo poklicana številka zasedena, ali če poklicani ne bo dvignil slušalke, števec ne bo registriral poklica. Nove tarife so uvedli tudi v Trstu, ker je tu več kot 50.000 naročnikov. Tržaško telefonsko omrežje ima namreč zdaj 67.418 telefonskih številk in 81.512 telefonskih aparatov. Nova ureditev je prinesla tudi dve iiiiiiiiiiiiiiiiiHmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii PO POSREDOVANJU ŽUPANA FRANZILA V četrtek bo sestanek predstavnikov sindikatov in vodstva Javnih skladišč Po protestu sindikatov nic novega o 250 odpustih v ladjedelnici Felszegy Po dveh dneh in pol se je včeraj zjutraj zopet pričelo delo v pristanišču. Uslužbenci Javnih skladišč namreč niso opravljali nadurnega in prazniškega dela od sobote ob 13 uri, pristaniški delavci pa so bili z njimi solidarni. Zato so morale čakati ladje na nakladanje in razkladanje do včeraj zjutraj. Sedaj pa se bo morda končno kaj premaknilo, čeprav se ni hotel;) ravnateljstvo Javnih skladišč doslej pogajati s predstavniki uslužbencev in je trdilo, da SDloh ne zmore novih bremen. Toda tudi škoda, ki nastaja v pristanišču zaradi trme vodstva Javnih skladišč je težko breme. Sindikalni predstavniki so namreč prosili župana dr. Franzila, naj posreduje za rešitev spora, s čimer so dokazali svoj čut odgovornosti, ki jim ga vodilni gospodarski krogi odrekajo. Včeraj je župan poklical k sebi sindikalne predstavnike ter jim sporočil rezultat dosedanjega posredovanja. Dejal jim je, da je vodstvo Javnih skladišč pristalo na skupni sestanek s sindikati u-službencev Javnih skladišč v četrtek na županstvu, kjer bo imel župan vlogo posrednika. Morda pomeni to, da se je vodstvo Javnih skladišč vendarle spametovalo in da je končno pripravljeno na pogajanja, kar bi lahko storilo že od vsega začetka, s čimer bi prihranilo mnogo škode v pristanišču pa tudi uslužbencem, ki so prisiljeni uresničiti svoje zahteve s stavkami. • • • Kot smo že včeraj na kratko poročali, namerava ravnateljstvo ladjedelnice F elszegy odpustiti 250 delavcev z izgovorom, da je večina naročenih ladij dograjenih ter da ni novih naročil. Sindikati so takoj protestirali proti tej nameri ter zahtevali, naj se o odpustih razpravlja na pristojnem mestu. Doslej pa jih še niso sklicali na sestanek. ____________ Poostreno nadzorstvo tudi na Krasu Po posredovanju odbornika za mestno policijo Je poveljstvo mestnih stražnikov v pričakovanju otvoritve sektomih sedežev na Opčinah, v Bazovici, na Padricah mi v Križu poskrbelo od danes na prej za primemo letečo nadzorno službo z motorizirano patruljo v funkciji cestne policije ter za nadzorno službo nad trgovinami, stoj-ničarji, javnimi služnostmi, avto prevozi itd. Poleg tega bodo kmetijski stražniki uporabljeni kot kmetijski in gozdni policisti. ECA izdala v maju 75 milijonov za pomoč Upravni svet Občinske podporne ustanove (ECA) je določil izklicne cene za dražbo za dodelitev gradnje dveh novih vzgojevališč. V ta namen si je zagotovil 270 milijonov Ur posojila S>d Tržaške poso- jilnice. Vzgojevališči bodo zgradili na vogalu ulic Conti in Gambini. V maju je izdala Občinska podporna ustanova za svoje podpirance 75 milijonov lir. Predavanje o Piju XII. Danes ob 19. uri bo v dvorani na Trgu San Giovanni 1/1, predavanje prof. Fausta Monfalcona o Piju XII. in nacističnem režimu. Predavanju, ki ga prireja kulturni krožek «Rodolfo Morandi«, bo sledila razprava. Nesreči delavcev v pristanišču 2rtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 49-letni delavec Lui-gi Mucchiut iz Istrske ulice 12. d’Aosta na premogovnem pomolu nakladal premog na neko tovorno ladjo, ko se je nerodno oprijel z levo roko za jekleno žico, ki jo je v tistem trenutku povlekel žerjav. Pri tem se je Mucchiut ranil na kazalcu in si verjetno poškodoval kite. Z avtom RK so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli s prognozo okrevanja od 8 do 20 dni 45-letnega delavca Angela Pe-tronija iz Ul. Pescheria 12 zaradi verjetnega zloma desnega gležnja. Tudi Petroni se je ponesrečil malo prej v pristanišču Duca d’Aosta, kjer je zaposlen, ker je nerodno skočil z nekega tovornika na tla. Ponesrečenca so v bolniš- Tromesečna tarifa Število razgovorov stara nova v tromesečju mesečno 1. kateg. 2. » 3. » 4. 4. 5. simplex duplex 22.500 14.600 11.100 7.600 4.900 6.000 9.100 6.000 4.500 3.200 1.900 1.800 330 220 170 145 145 110 74 58 približno 50 50 » drugi novosti. Ob praznikih in v nočnih urah (od 23. do 7. ure) bo namreč od danes naprej znižana tarifa na polovico za telefonske razgovore v omrežju telesekcije. Razen tega bo od danes naprej telefonsko o-mrežje Nabrežina - Sesljan - Devin vključeno v telesekcijo in bo tako popolnoma izenačeno s Trstom. Zaradi tega bodo tarife za medkrajevne razgovore enake kot za Trst, novi naročniki pa bodo za namestitev telefona in priključitev plačali približno 26.000 lir manj kot do sedaj. Objavljamo tabelo z navedbo stare in nove'tarife za’nekatere kategorije. Poleg tarif je označeno tudi število telefonskih pogovorov brez doplačila. Največ telefonskih naročnikov spada v 4. kategorijo. Kdor ima telefonski aparat sim-plex, je do sedaj plačeval 7.600 lir za tri mesece. Od danes naprej bo plačeval 3.200 lir in bo imel pravico do 145 razgovorov v treh mesecih, to je približno 50 na mesec. Plačeval bo 4.400 lir manj kot do sedaj. S to vsoto bo lahko plačal še 293,3 razgovorov v treh mesecih. Tako bo za dosedanjo tarifo imel lahko skupno približno 433 razgovorov v treh mesecih, ali 4,8, to je skoraj 5 razgovorov na dan. Kdor ima duplex bo zdaj plačeval 1.900 lir in bo imel lahko prav tako 145 razgovorov v treh mesecih brez doplačila. Razlika je 3.000 lir, kar pomeni 200 razgovorov z doplačilom. Z dosedanjo tarifo bo torej lahko imel skupno 345 razgovorov v treh mesecih, ali 3,8 na dan. Omeniti moramo še, da bodo podvrženi doplačilu 15 lir tudi poklici za posebne storitve Telve, in sicer štev. 16 (točna ura), za katero je le 1 poziv v treh mesecih brez doplačila, štev 12 (informacije glede telefonskih naročnikov — dva poklica brezplačno v tromesečju), štev. 110 (tajništvo — 4 poklici), štev. 18 — informacije glede tarife za medkrajevni telefonski razgovor (3 poklici), 119 (zadnje vesti — 2 poklica), štev. različno po skupinah 19 (telefonske okvare) je brez doplačila. Prav tako štev. 10 za naročilo medkrajevnih razgovorov. Mucchiut je v pristanišču Duca nico prepeljali z avtom RK. Na deželnem skrbništvu javnih del vladnega komisariata je bila 25. junija dražba za zgraditev dveh dvigal za postelje v splošni bolnišnici za skupni znesek 26.113.755 lir. Delo so dodelili podjetju Romano Fegitz v Trstu. S pismeno nalogo iz italijanščine so se včeraj pričeli zrelostni izpiti na znanstvenem in klasičnem liceju, učiteljišču in trgovski akademiji. Danes bodo maturanti pisali nalogo iz slovenščine. Zrelostni izpiti na italijanskih šolah pa se začnejo danes z nalogo iz italijanščine. Zrelostni izpiti na slovenskih šolah se začnejo en dan prej kot na italijanskih, ker imajo kandidati na slovenskih šolah eno pismeno nalogo več kot na italijanski, in sicer iz slovenščine. Objavljamo naslove včerajšnjih nalog za zrelostne izpite. Kot običajno, so imeli kandidati na izbiro tri - naslove. KLASIČNI LICEJ I. II pensiero e l’arte di Dante in qualche episodio della Divina Com-media che vi sembri piu rappre-sentativo. II. Attraverso quali vicende e qua-li crisi si riusci a salvare la pace europea dal 1870 al 1915. HI. Interpretacija poezije: «11 bel pensiero« (Umberto Saba). ZNANSTVENI LICEJ I. Dica liberamente il candidato, indicandone le ragioni, se maggio-ri risonanze e piu schietta simpa-tia abbia nel suo animo la lettura dej nostri classici o degli serittori dei nostro tempo. II. Problemi politici e problemi eco-nomici nel primo decennio dell’u-nita aTtalia. III. Interpretacija odlomka: »Michelangelo e Galilei«. II Cinquecento fu per noi Italia-ni 1’ultimo chiarore di un lume che sta per ispegnersi; ma, quan-do nel gran Michelangelo si ter-mino il campo delTarte, nasceva, per legge di Provvidenza, quegli che doveva gettare la vera pietra fondamentale delTedificio dell’in-telletto, voglio dire il Galileo.« (G. Giusti). UČITELJIŠČE I. La fanciullezza nelTevocazione di uno o piu poeti del secblo XIX che avete studiato. II. Il valore educativo della poesia e delle arti belle. III. Interpretacija poezije: «Distesa estate, stagione dei densi climi dei grandi mattini... (V. Cardarelli) TRGOVSKA AKADEMIJA I. Il problema dell’uomo e del suo dolore nei poeti delFOttocento da voi studiati. II. Premesse aleune considerazioni sullo sviluppo e sulFimportanza degli studi tecnici nella societš moderna, il candidato esponga i motivi particolari che lo hanno indirizzato e sorretto nella sua carriera scolastica. III. Dica il candidato quali sono, a suo giudizio, i problem; fondamen-tali relativi alFunita economica e politica delFEuropa. Dobitki na velesejmu Včeraj so bili na velesejmu izžrebani naslednji dobitki: 1. zlata ura z avtomatičnim koledarjem — Venera DelFAntonia, Ul. Cologna 35; 2. likalnik Philips — Lucio Reggente, Ul. Petronio 31; 3. torba z raznimi živili — ariella Benedetti, Ul. Mat-teotti 28; 4. publikacija «Venezia Giulia e Priuli« — Viviana Corsi, Ul. Porta 28; 5. zDirka peres — Bian-ca Lucatello, Ul. Cologna 2; 6 20 kg riža — Margherita Rampino, Ul. D’Annunzio 27. nitiiiiiimniniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiimiHiniMimimiiiiiiiiiHniiiiiiiiniiii ZADNJI DNEVI TRŽAŠKEGA VELESEJMA Danes dan Kameruna v okviru stikov z afriškimi državami Včeraj si je velesejem ogledal sen. Trabucchi kot predsednik veronskega velesejma-Uspešen nastop pevca Gaberja V nedeljo 28. t.m. se je v okviru velesejma začel ciklus poslovnih stikov med predstavniki afriškega gospodarstva ter krajevnimi, državnimi in inozemskimi gospodarstveniki Namen velesejma je namreč tudi pospeševati stike med gospodarskimi predstavniki mladih afriških držav ter italijanskimi in tujimi operaterji, ki so uradno zastopani na velesejmu. Trst je dejansko tudi poklican za ta namen, saj ima tako zaradi tranzitne funkcije pristanišča kot zaradi trgovskega prometa sploh, odlične stike predvsem s severno Afriko od Maroka do libijsko-egip-tovske meje, s področjem Gvinejskega zaliva in z vzhodno Afriko. Srečanjem, ki so bila v teh dneh zbornični dvorani velesejma pod Delo enotnega tajništva za dodeljevanje stanovanj Po enem mesecu delovanja je enotno tajništvo za dodeljevanje ljudskih stanovanj že pregledalo 6.000 od 12.000 prošenj za ljudska in cenena stanovanja. Vsak dan prihaja v urade okrog 80 ljudi. Tajništvo pripravlja seznam tržaških družin, ki potrebujejo stanovanje. število prošenj je tako visoko tudi zato, ker so razne družine vložile prošnje hkrati na več komisij. Na opeke je padel Na nekem gradbišču v Žavljah, kjer je zaposlen za gradbeno podjetje Parovel, Pierini in Trebbi iz Ul. sv. Frančiška 9, se je včeraj popoldne ponesrečil 36-letni delavec Angelo Gardina iz Ul. Costalunga 236. Ko je Gardina s pomočjo posebnega nosila prenašal oneke vrste «rex>\ se je nerodno spotaknil in padel na opeke. Pri tem si ie zlomil levo zapestje. Ponesrečenega delavca so z delodajalčevim avtom prcneljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu. Jiimtta Poskusno zapiranje pekarn ob nedeljah S svojim dekretom je prefekt Maz-za odredil nedeljsko zaporo pekarn in prodajaln s kruhom v Trstu in v podeželskih občinah na Tržaškem od 5. julija naprej. Ukrep ima za sedaj začasni in poskusni značaj ter odgovarja zahtevam pekovskih delavcev in prodajalcev glede tedenskega počitka. Združenje pekov je obljubilo, da bo pri svojih članih posredovalo, naj bi upoštevali potrebe potrošnikov in pripravili tip domačega kruha, ki bi se laže ohranil. Ta kruh bi spekli v soboto popoldne, kakor delajo že v nekaterih italijanskih mestih, kjer že velja nedeljska zapora pekarn. ŠOLSKE VESTI Šolska razstava učencev I. razreda državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio, 4 bo odprta od 1. do 4. julija 1964 od 9. do 12. ure dopoldne. Danes- v MIRAMARU predstava «jLufci in zvoki«. Ob 21. uri v nemščini «Der Kalsertraium von Mira-mare«. Ob 22.15 v italijanščini »Maksimi liano e Carloua«. * * • Nazionale 16.00 «14 mistero del tem-pi0 indiano«. Teehnicolor. Peter Breck, Gene Evans. Arcobaleno 16-00 «14 messaggio del rinnegato«. Glenn Ford, Rhonda Fleming. Excelsior 16.30 «Lord Brummel«. Ste-vvart Granger. Teehnicolor. Fenice 16.00 «3 morti per Glulio«. Jean Paul Drally. Grattacielo 16.00 «1 dlsperati della gloria«. Kurd Jurgens, Folco Lulli. Alabarda 16.30 «FBI, sess0 e violen-za». Georges Riviere. Filodrammatico 16.30 «Non sparare, baciami«. Teehnicolor. Doris Day, Howard Keel. Aurora 16.30 «La guerra dei mondi«. Cristallo 16.30 «L’invasione dei mo-stri verdi«. Teehnicolor. Capitol 16.30 «Una lacrima sul viso«. Bobby Solo. Garibaldi Danes zaprto. Impero 16.30 «Monsieur Cognac«. Moderno 16.30 «Tom e Yerr-V aU’ul-timo baffo«. Barvne slikanice. Astra Danes zaprto. Vittorio Veneto 16.15 «La smania ad-dosso«. Gerard Blain, Annette Stroyberg. Prepovedano mladini. Astoria 17.00 «Licantropus». Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «Una manciata d’o-diio«. Rod Cameron. Ideale 16.30 «Sexy». Teehnicolor. Pre. povedano mladini. Marccni 16.30 «Gli avamposti della gloria«. Viotor Frenoh. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «Gli avamposti della gloria«. Vietor Frenoh. Paradiso 20.15 »MAGNIFICA OSSES. SIONE«. Teehnicolor. Rock Hudson, Jane Wyman. Arena Diana (Ulica Revoltella, fil. št. 11). 20.30 Krasen barvni film: «1 Norrranm«. cameron Mitchell in G. Gradi. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA 26 let zapora in 3 milijone globe obtožencem iz združenih bolnišnic Sodniki so izrekli razsodbo po sedmih urah posvetovanja ■ Obsojencem so odpustili s pomilostitvijo skupno nad polovico kazni Po sedmih urah posvetovanja v posvetovalnici porotnega sodišča so sodniki tržaškega kazenskega sodišča izrekli dolgo pričakovano razsodbo glede obtožencev, ki so bili zapleteni v znani škandal v združenih bolnišnicah. Sodniki so spoznali za krive 11 obtožencev, medtem ko so ostalih pet oprostili bodisi zato, ker prekrškov niso zagrešili, bodisi, ker inkriminirana dejanja niso kazniva, ali pa končno zaradi pomanjkanja dokazov. Razsodba Je najteže prizadela glavne obtožence, se pravi bivšega generalnega tajnika dr. Stena, bivšega šefa tehničnega urada Inž. Ci-silina in industrijskega izvedenca Cergola. Sodniki so spoznali dr. Stena za krivega ponarejevanja javnih listin, izkoriščanja položaja javnega funkcionarja v svojo korist ter goljufije z obtežilnimi okoliščinami. Pripomniti je treba, da je sodišče oprostilo obtoženca glede nekaterih obtožb, ker dejanj ni zagrešil, ali pa ker ta niso kazniva, toda končni obračun je za dr. Stena precej težak: 5 let zapora in 300.000 lir globe. Bivši generalni tajnik združenih bolnišnic pa ne bo odsedel vse te zaporne kazni, kajti vsega skupaj so mu pomilostili dve leti in 5 mesecev zapora ter 100.000 lir globe. Zabra-nili pa so mu, cla bi tri leta po prestani kazni opravljal javne službe. Cisilinova usoda Je še trša: pet let in 4 mesece zapora ter 710.000 lir zapora Kljub temu pa Je Čistilna doletela sreča v nesreči, ker so mu sodniki pomilostili dve leti in tri mesece zaporne kazni ter vso denarno kazen. Tudi njemu so prepovedali vsakršno javno službo za dve leti po prestani kazni. Tudi tretji obtoženec v priporu, se pravi industrijski izvedenec Cergol, ni našel pri sodnikih milosti. Obsodili so ga na 3 leta zapora in 310 tisoč lir globe. Ker so mu pomilo stili 1 leto zapora in celotno globo, bo Cergol prišel na svobodo, prej kot bo minilo leto dni. Tako se razsodbe vrstijo druga za drugo v pogledu raznih obtožencev. Vivan 1 leto in 4 mesece zapora ter 140.000 lir globe (celotna kazen je pomiloščena), Rancan 1 leto in 5 mesecev zapora ter 140.000 lir globe (celotna kazen je pomiloščena), Grani Marisa 2 leti in 1 mesec zapora ter 310.000 lir globe (pomilostili 'o ji 1 leto zapora ter celotno denarno kazen), Canton 1 leto, 4 mesecev in 15 dni zapora ter 80.000 lir globe (pomilostili so mu 1 leto zaporne kazni ter celotno denarno kazen), Negrisin Egone 2 leti in 15 dni zapora ter 380.000 lir globe (celotna kazen je pomiloščena), Negrisin Giovanni 2 leti in 4 mesece zapora ter 750.000 lir globe (pomilostili so mu 1 leto in devet mesecev zaporne kazni ter celotno denarno kazen), Caputo 9 mesecev zapora ter 140.000 lir globe (kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list) In končno Coderin 1 leto in 4 mesece zapora ter 40.000 lir globe Za Coderina je razsodba zelo huda, ker so mu prepovedali izvrševan ie javnih služb za 1 leto. Pripomniti je treba namreč, da je Coderin ohranil svoj položaj uslužbenca v združenih bolnišnicah do včeraj. Glede ostalih petih obtožencev, in sicer odv. Presce, Maretta, Malossi-ja, Qualinija in Štolfe pa so sodniki menili, da niso zagrešili inkriminiranih dejanj, ali pa da dejanja, za katere so jih obtožili, niso kazniva. V enem primeru so izrekli oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Skupno so sodniki obsodili 11 obtožencev na 26 let zapora ter 3 milijone in 300.000 lir globe. Pomilostitve zapornih kazni znašajo skupaj 13 let, 9 mesecev in 15 dni zapora. Včerajšnja zadnja razprava (sto prva od preteklega novembra, ko se je proces začel) se je začela točno ob 9,15. Predsednik Boschini je vprašal zastopnika zasebne stranke dr. Cuccagno in javnega tožilca, če želita dati kako pripombo k izvajanjem zagovornikov. Ker niti prvi niti drugi ni smatral za potrebno ponovno poseči v debato, je predsednik vprašal obtožence, če bi hoteli povedati kaj v svoj zagovor Spregovorili so dr. Steno, inž. Ci silin in Cergol Vsi trije so izjavili, da pričakujejo razsodbo z zaupanjem, ker so prepričani, da bo pravična in objektivna. Ko Je sodnik D’Amat.o čital razsodbo, je bilo prisotnih v dvorani razmeroma malo ljudi, šlo je v glavnem za sorodnike in znance obtožencev. Obsojenci so sprejeli razsodbo hladnokrvno ter vsaj na zunaj niso pokazali nobenega znaka razočaranja. vodstvom predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, so prisostvovali trgovinski direktor pri trgovinskem ministrstvu Tanganjike In-nocent Nbilinyi, predsednik trgovinske zbornice Tunisa Mahmoud Zer-zeri, predsednik trgovinske zbornice Tripolisa Ismail Bellamin v spremstvu tajnika Alija Mserija, predsednik trgovinske zbornice Alžirije Ben Siam Ben Youcef in predsednik trgovinske zbornice iz Accre S. C. Appenteng. Danes pa bo v okviru velesejma dan Kameruna. Ob tej priložnosti bo prišel na razstavišče trgovinski ataše kamerunskega veleposlaništva v Parizu Jean Baptiste Beleoken, čigar delomočje je razširjeno tudi na Italijo. V spremstvu delegatov Kameruna na velesejmu in kamerunskega častnega konzula v Trstu dr. Alberta Hesseja si bo ugledni gost ogledal velesejem, nato pa bo imel ob 12.30 tiskovno konferenco. Po konferenci mu bo ravnateljstvo velesejma priredilo kosilo, ob 16. uri pa se bo v tretjem nadstropju Palače narodov sestal s skupino avstrijskih operaterjev, ki Jih je povabila trgovinska zbornica ter z drugimi afriškimi delegacijami. Ob 17. uri se bodo kamerunski predstavniki sestali na trgovinski zbornici s krajevnimi in državnimi operaterji ter sploh z gospodarskimi osebnostmi, ki se zanimajo za trgovske stike s Kamerunom. Zvečer ob 20. uri bo kamerunska delegacija prire dila v golf klubu pri Padričah tradicionalni «meschoui». Včeraj dopoldne si je velesejem ogledal sen. Trabucchi, ki je .tudi predsednik veronskega velesejma. Gosta so spremljali predsednik Sut-tora, dr. Barbera in generalni tajnik Chiaruttini. V večernih urah Je bilo na velesejmu precej živahno, saj je mnogo obiskovalcev privabil nastop znanega pevca lahke glasbe Giorgia Gaberja, ki Je sam povedal, da je sicer rojen v Milanu, da pa so njegovi starši Tržačani. Gaber je z repertoarjem svojih znanih pesmi ze lo ogrel številne poslušalce, ki sta jih pevki pred njim pustili dokaj hladne. Povsem nemogoč pa je bil napovedovalec, ki se je spustil tudi v neokusne politične komentarje v zvezi s padcem Morove vlade, ki so zelo dišali po lašističnem navijanju. Za svoje bedaste dovtipe je bil deležen tudi primernega žvižganja. Prometna nesreča zaradi neprevidnosti Predvčerajšnjim zvečer se je na križišču državne ceste štev. 14 s cesto, ki pelje proti morju v Ses-ljanu, dogodila hujša 'prometna nesreča. Okrog polnoči je 21-letni električar Paolo Celin iz Tržiča, Ul. Buonarroti 21 privozil z lam-breto GO 2286, na kateri se je peljala tudi 15-letna Rosanna Medos Križa 349/3, navzgor po cesti od morja in zavozil naravnost na državno cesto, ne da bi prej pogledal, ali vozijo mimo drugi avtomobili. Prav tedaj je v smeri proti Trstu na svoji vespi TS 29214 privozil 31-letni mehanik Nicolo Valenti, ki stanuje v železniški čuvajnici štev. 28 v Devinu. Valenti je žal prepozno opazil neprevidnega Celina in čeprav je zavri vespo, mu ni uspelo izogniti se trčenju. Celin, Medosova in Va-letni so se prevrnili z motorjev, toda medtem ko sta se oba moška huje poškodovala in pobila po glavi, se je Medosova samo laže ranila po spodnjih udih. Vse tri ponesrečence so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer so Celina in Valentija sprejeli na kirurški oddelek. Medoso-vi pa so nudili samo prvo pomoč MALI MATURANTI s popravnimi izpiti, ki se želijo prijaviti v počitniški tečaj v Dijaškem domu, naj to store čimprej.. Prijave sprejema uprava slovenskega Dijaškega doma v Ul Ginnastica 72 vsak delovni dan od 9. do 13 ure. Z vespo podrl pešca Včeraj zvečer se je v Skedenj ski ulici dogodila prometna nesreča. Pri stavbi štev. 16/b, je 33-let-ni mizar Sergij Sancin iz škedenj-ske ulice 74 z vespo TS 28154, s katero se je vozil proti Ul. Baia-monti, podrl 80-letnega upokojenca Antona Fondo iz Skedenjske ulice 2/2, ki je tedaj prečkal cesto. Pri nesreči sta se motorist in pešec poškodovala. Oba so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Fondo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 12 dni zaradi ran in udarcev po zatilju, desnem gležnju in kolenih, Sancin pa se je ranil nad desnim očesom, desnem sencu, komolcu, roki in desnem kolenu. Njemu so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Zdraviti se bo moral od 8 do 12 dni. predvaja danes, 1. t. m. ob 18. uri Teehnicolor Paramount film: ESTATE E FUM0 (POLETJE IN DIM) Igrajo: LAURENCE HARVEY GERALDINE PAGE KINO PROSEK-KONTOVEL' predvaja danes, 1. t. m. ob 19.30 uri film: IDUE DELLA LEGIONE (Dva iz legije) Igrajo: FRANCO FRANCHI in CICCIO 1NGRASSIA Včeraj-danes Trčenje motorja z motofurgonom Ko Je včeraj popoldne *l-letni_ delavec Antonio Forza iz Križa 477 s svojim motorjem TS 20362 privozil navzgor po Ul. Kossetti, je na vogalu z Ul. Crispi trčil v moto tur’.m «Ape» TS 28617, ki ga jo tedaj 49-letni Renato Papu iz S.M.M. Spodnje obračal na levo. Zaradi sunka se je Forza prevrnil z motorja in se pri tem ranil po desni roki. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v erjem tednu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 28., 2.9. in 30. jurnja 1964 se je v Trstu rodilo 24 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UMRLI SO: 65-letni Giovanni Ul. cigraa, 74-letna Anna Slobez 89-letni Giuseppe Paulin, 50-lctni Olimpio Trevisiol. 68-letnl Giovanni Rescig, 74-letna Maria Corverllzza vd. Co-gllatta, 41.let ni Giuseppe lllclgral, 83-letna Maddalena Kmeljah vd. Scher-vini, 4-letni Paolo Depase, 48-letni Ezio Chezzoli, 83-letna Maria Kra-ljie vd. Super. 66-letna Maria Te-resa Goiach vd. Comel. 72-letni Fran-cesco Acquavita, 63-letna Maria Fon-tanot vd Bergesio. 82-letni Mlcheie Kandus, 57-letni Ettore Paladini, 58-letini Amato Perpicti, 71-letna Isido-ro Sacerdotl, 74.1etni Donato Sante-se, 58-letni Miauro Di Pinto. 55-let-ni Silvio Gregori, 79-letnl Valentino Tosonl, 62-letna Luigia Cernieogar por. Zarotti, 55-letni Ruggero Corsi, 66-letna Caterina Toffetti por. Giu. rin, 36-letni Aldo Novel, 38-letni V i n-cenzo Primožič, 71-letna Giulia Pe-lasctiiar por. Sissan. 60-letna Carla Colauttl por. Savini, 72-letna Anna Purcin vd. Dobronic, 54-letnl Vittorio Landsmann. Dnevna služba lekarn (29,—S.) Ali'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Servola 80; Alla Basi lica, Ul. S. Giusto 1; Busolim, Ul. Revoltella 47; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2- Notna služba lekarn (29.—5.) AU’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio. Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. dl Ser-^ola BO. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« sporoča vsem svojim članom, da bo zadnji sezonski sestanek v nedeljo, 5. t. m. v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6, od 10. do 12. ure. Na tem sestanku se bodo delile vse zadnje novitete, zato se naprošajo vsi člani, da se sestanka udeležijo. Prihodnji sestanek, ki bo vstop v novo sezono, bq v nedeljo, 6. septembra t. 1. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne name Lucijana Volka daruje družina Valoppi 1000 za Dijaško Matico. Ob 20-letnicl padlega Maria Miliča daruje družina Briščlk (Prosek) 2.000 lir za Dijaško Matico. Sporočamo, da nas je v nedeljo, 28 junija v 94. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stric, ded in praded Anton Bogateč ki smo ga na domačem pokopališču pokopali včeraj. Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, pevskemu zboru in zdravniku, ki m i je toliko časa lajšal trpljenje. Prosimo tihega sožalja. Družine BOGATEČ, TRETJAK in KOŠUTA Sv. Križ, l. julija 1964. Pred dnevi so po novem volgo-baltskem prekopu zaplule prve ladje Med rekami in prekopi je nastal največji plovni sistem na svetu Sovjetska zveza ima nad 100.000 vodnih tokov, ki zaslužijo ime reka - Vsi plovni sistemi merijo v dolžino kar 140.000 km - To pa je «le» tretjina MOSKVA, konec junija. Pred dnevi so zaplule prve ladje po novem volgobaltskem prekopu, ki povezuje Baltik z Volgo in preko belomorsko-baltskega prekopa z Belim morjem. Gre za umetno vodno pot, ki pod imenom Marijinskega vodnega sistema obstaja že 150 let, ki pa je popolnoma preurejen, skrajšan in osposobljen tudi za plovbo ladij večje tonaže. Volgobaltski prekop, ki je dolg skoraj 900 km, vodi skozi lenin-grajsko-volgogradsko področje in med potjo spaja Onješko in La-doško jezero, vrsto večjih in manjših rek, umetnih jezer in drugih prekopov ter vodnih poti. Njegova najmanjša globina — 3,65 metra — ustreza tako imenovani zajamčeni globini vseh vodnih plovnih magistral evropskega dela Sovjetske zveze, s katerimi se ta prekop združuje ali spaja v enotni sistem tako imenovanega globokovnega transporta. Na prekopu so bila izvršena obsežna dela. Posebno velika dela so bila ona na delu prekopa med Onješkim jezerom in Rivin-skim umetnim jezerom v skupni dolžini 360 km. Namesto 39 starih in po večini še lesenih jezov ali pragov, je bilo postavljenih pet velikih pragov ali kot jim pravijo vodnih vozlov s sedmimi železobetonskimi jezovi, ki so po svojem obsegu enaki tistim na volgo-donskem prekopu. Vse naprave vzdolž prekopa vodijo in upravljajo s pomočjo najsodobnejših avtomatičnih in telemehanskih naprav. Pri Čere-povcu vstopa prekop v tako imenovano Čerepovsko umetno jezero, ki je dolgo 229 km in meri 1670 kv. km površine. Dalje vodi ta vodna pot. po Volgi. Predvideva se, da bo blagovni promet po volgo-baltskem prekopu v desetih letih dosegel letno raven 12 milijonov ton. Preko njega bodo v centralne in južne predele evropskega dela Sovjet-, ske zveze vozili les, gradbeni les, mineralna umetna gnojila, cement m drugo podobno blago. Po tej poti bodo oskrbovali tudi veliki metalurški kombinat v Cerepovcu z železno rudo, ki jo kopljejo v Olengorsku. S preureditvijo in z izročitvijo prometu tega velikega prekooa se znatno skrajša čas prevoza, hkrati pa se pocenijo tudi transportni stroški. Odslej dalje bodo v Leningrad prispele ladje iz Kujbiševa v samih petih dneh, iz Moskve bo ladja priplula v Leningrad v treh dneh, iz Cerepovca pa že v dveh dneh, t. j. za dva do trikrat prej kot se je to d' gajalo doslej. Kar se pa tiče prevoznih stroškov, bo transport po prekopu za trikrat cenejši od prevoza Po železnici. Po obsegu in gospodarskem po- Y" i Radio Trst A 7.00 Koledar; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba; 17.00 «Musici del Friuli»; 17.20 Pesem; ig.OO Znanstveni leksikon; 18.30 Nove plošče; 19.00 Slov. samospevi; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Ritmi; 20.30 Znani motivi; 21.00 Simf. koncert; nato Južnoameriški ritmi; 22.45 Melodije. Trst 12.00 Plošče- 12.25 Tretja stran; 13.15 Gledališča v Trstu; 14.05 Orkester Pacchiori. menu se volgo-baltski prekop prišteva v vrsto najvažnejših u-metnih vodnih poti, kar jih je bilo zgrajenih v Sovjetski zvezi. Doslej so namreč delovali številni sistemi vodnih poti, med katerimi volgo-donski, belomorsko baltski ter prekop na reki Moskvi. V načrtu pa imajo še gradnjo cele vrste drugih večjih in manjših prekopov. Že sedaj je v gradnji del dnje-pro-nemanske vodne poti, ki bo spajala Baltiško morje s Črnim morjem in katerega dolžina bo do izliva Dnjepra znašala kar 2430 km. Nadalje bodo gradili tudi vodno pot med Dnjeprovskim in volgo - kamsko - donskim baze- nom in jo povezali s severno-krimskim namakalnim prekopom, ki bo odtekal v Azovsko morje. Vzporedno s temi prekopi in rečnimi tokovi se na posameznih mestih urejajo tudi «vozlišča» za prehod večjih ladij. To delajo ali s poglabljanjem rečnih korit, ali z dviganjem njihove vodne ravni s pomočjo posebnih jezov. V teku so tudi dela pri urejanju cele vrste rečnih pristanišč. Po sedanjih računih bo sovjetski rečni transport že prihodnje leto skoraj dvakrat večji kot je bil leta 1958. K vsem tem podatkom bi bilo treba dodati še zares izredno obsežne gospodarske možnosti, ki jih nudijo vodne, konkretno rečne poti. Računa se namreč, da celotna dolžina rečnih poti, ki se v Sovjetski zvezi more izkoristiti za ladijsko plovbo, znaša nad 520.000 km. Od tega so doslej izkoristili «komaj» tretjino, to se pravi okoli 140.000 km. Kljub temu pa je Sovjetska zveza glede dolžine rečnih plovnih poti, ki se že izkoriščajo, na prvem mestu na svetu. To je tudi razumljivo, posebno če vzamemo v poštev izredno število rek, ki preprezajo prostrano Sovjetsko zvezo. Računajo, da je v Sovjetski zvezi najmanj 100 tisoč vodnih tokov, ki zaslužijo ime reka. M. BILIČ Mlada filmska umetnica Sandrelli v novi vlogi «La chanche« iiiiiiiii iiiiiiiii iiiiiiiiui ii nun iiiii ii i iihiiiiiii iimmin ii milil iiiimiim mn iimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiii m 1111111111111111111111111111111111111111111111 imiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimi m mimim nuni 1111111 iiimif,miiiiiiiimiii,ii iiiiiiiim ZANIMIVA POT URE, OD SONČNE DO ATOMSKE IN JEDRSKE Čim globlja postaja znanost tem točnejšo uro potrebuje Nekoč so imeli uro na pesek. Harrisonova ura se je «zmotila» za sekundo Atomska je zelo popolna, toda še ne dovolj - Kaj bo povedala jedrska? Kaj vse smo lahko videli na sedanjem beneškem bienalu Pogosto čujemo: «Imam tako dobro uro, da ne prehiti in ne zaostane niti minute na mesec!« To je za zapestno uro precej pretirana trditev, ker je večja že napaka zaradi temperaturne spremembe, ki nastane, ko je ura na roki ali z nje. V vsakdanjem življenju nam taka (in še dosti manjša) natančnost ni potrebna; Nam minute zadostujejo, a-stronomom pa že dolgo niti sekunde ne več. Zvezdogledi ao tudi določili, kako naj sploh merimo čas. Izbrali so si zvezdo in njen položaj na nebu. Ko je zvezda prišla zopet v isti polo-, žaj, je pretekel en dan, ki so ga razdelili na 24 enakih delov----- 24 ur. Ura se sestoji nato iz minut in te iz sekund. Ta način je bil še do nedavnega dovolj natančen ,da so po njem lahko naravnavali ure. Sedaj je tehnika merjenja časa že tako napredovala, da je bilo treba definicijo dopolniti. Ljudje so že od nekdaj želeli, da bi čimbolj natančno vedeli, koliko je ura. V starih časih je bila za merjenje časa še najbolj uporabna sončna ura. Zal, sonce ne sije ne ponoči, ne ob oblačnem vremenu. Takrat so vrteli peščene ure ali gledali višino počasi iztekajoče vo-de. Sicer pa ritem življenja m zahteval točnosti v današnjem smislu in je bilo po navadi dovolj, če so vedeli vsaj datum. Vse novejše ure so narejene po enem samem osnovnem načelu: Štejejo enakomerne po- navljajoči se dogodek« en nihaj ski uri na viseče nihalo je »ponavljajoči se dogodek« en nihaj nihala, ki porabi za svojo pot vedno enak čas. Ostali mehanizem je potreben za to, da te nihaje šteje. Pri vsakem nihaju se pomakne kazalec malo naprej (npr. za sekundo) in tako meri čas. Žepna in ročna ura imata nihalo v obliki koleščka na vzmeti (nemirka). Pomorščaki na odprtem morju so hoteli vedeti, kje so. O-rientirali so se po zvezdah ir> soncu, vendar so morali za to točno vedeti, koliko je ura. To je bil dolgo hud problem. Vlada Velike Britanije — pomorske velesile se je tega zavedala :n je sredi 18. stoletja razpisala za takratne čase zelo veliko nagrado za ločno določanje geografske lege na odprtem morju. Glavna težava tega problema je bil dober kronometer. Angleški samouk Harrison je po tridesetletnem trudu naredil uro, ki se je na poti od Plimoutha do Ber-mudov zmotila za sekundo, manj ko 'o določale propozicije in dobil je zasluženo nagrado. Tudi najnovejše najtočnejše ure so narejene po omenjenem načelu štetja nihajev. Le da so nihala našemu atomskemu času primerno izbrana iz sveta molekul in atomov. V prvi atomski uri nihajo molekule amoniaka. (Amoniak je plin, ki neprijetno zaudarja v straniščih). V eni molekuli amo-nijaka so trije atomi vodika in en atom dušika. Predstavljamo >37 Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.0(j Opoldanski kocktail; 12.50 Turistične beležbe; 13.00 Od opere do opere; 13.40 Plošče; 14.00 Narodni plesi; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Iz oper Čajkovskega; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Izposojeni motivi; 17.40 Iz dunajskih operet; 18.00 Prenos RL; 19.00 Billy Butter-neld; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Barclay; 22.40 Brahmsove skladbe, Nacionalni program 8.3o Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Popev- SREDA, 1. JULIJA 1964 ke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Cas počitnic; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Beethovnove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme; 15.15 Filmske novosti, 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Program za namlaj-še; 16.3Q Mladi koncertisti; 18.15 Koncert; 18.35 Neapeljska anto-logija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.30 Donizettijeva opera: »Roberto Debereux»; II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Ser-gio Bruni; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove pesmi; 12.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14 45 Plošče; 15.00 Pesmi; 15.15 Opereta; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.30 Najnovejše plošče; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 19.05 Vaši izbranci; 20.05 Lahka glasba. III. program 18.30 Enotni razred; 18.45 Pou-lencove skladbe; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Lullijeve skladbe; 21.30 Piemontski skladatelji; 22.15 Diderot; 22.45 Glasba danes. Slovenija 7.15 Domači zvoki; 8.07 Plesni oncester; 3.25 Suita, rapsodija in ples; 9.00 Svet skozi sončna oča- la; 9.20 Zvočni mozaik; 10.15 Zabavna glasba; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Škerjanc Pastorale: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 O zdravilnih zeliščih; 12.25 Kar po domače; 13.30 Priporočajo vam;' 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Zborovske skladbe; 17.05 Poletni sprehodi; 18.00 Aktualnosti: 18.10 Iz fono- teke radia Koper; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Rističeve skladbe; 20.30 Zabavne melodije; 21.20 do 24.00 Puccini: Manon Le- scaut; 22.50—23.00 Literarni nokturno. Ital. televizijo 18.00 Program za najmlajše; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Eva in jaz; 22.50 Voda, element življenja; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV zgodba: «Kaplje»; 22.10 Resnična zgodba; 22.35 Srečanje s Petrom Nerom; 23.00 Športne vesti. Jug. televizija 18.44 Dnevni spored; 18.45 Obzornik; 19.00 Volski: Študent in lutke; 20.J0 Dnevnik; 20.30 Mednarodno tekmovanje v rokome. tu; 21.35 Reportaža; 22.05 Včeraj, danes, jutri. , OVEN (oa 21.3. do 20.4.) Ne lokajte se dela, preden ga niste Pripravili. Spremembe v prijateljem krogu. BIK (od 21.4.) do 20.5.) Nemirno ^uušje, ki bo vplivalo na uspeh Poslov. Nekdo bo potreboval vaš nasvet. -Dvojčka znameniti muzeji sveta, z deli, ki jih oni smatrajo za najznačilnejši izraz sodobnega slikarstva. Značilno je, da se tu Picasso pojavlja le dvakrat, torej isto kot Jugoslovan Džamonja. Zastopan pa je tudi Lojze Špacapan. Bienale ostaja torej zvest v posredovanju najnovejših pojavov v slikarstvu, kjer igra informativni moment važnejšo vlogo kot pa kakovost. Zlasti nekateri dosežki progra-matične umetnosti presenečajo po izredni optični in dejanski giblji- vost t predstavljenega. Tu pa je tudi vidna duhovna vez med Italijo in njenimi izseljenci v Braziliji, Argentini ter Venezueli. Verjetno pa bodo največ prahu dvignili Amerikanci s svojo «pop-art», stvariteljskim gibanjem, ki hoče zanesti v umetnost najbanalnej-šo oblikovnost tovarniških izdelkov v uporabnem kot v zavrženem stanju, spojenih v sliko ali prosto stoječih, pa še ustaliti uporabo fotomehanskih posežkov pri dovršitvi svojih del. Njihovemu Rauschenbergu je bila podeljena velika mednarodna nagrada za slikarstvo, morda pa bolj iz političnih ot stvarnih razlogov. Enako nagrado za kiparstvo je dobil v Švici živeči Madžar Zoltan Kemeny. Pri njem, kot pri večini kiparjev, je opazen beg od dragih bronastih odlivkov, katerih učinkovitost veličine skušajo doseči z varjenjem pločevine in drobnih masovnih izdelkov kovinarstva, ki združeni v površine in slikovite skupke ustvarjajo ritem in dojem kompaktnosti. Domačo nagrado za kiparstvo so podelili dvakrat, ker je odpad la ona za slikarstvo. Podelili so eno kiparju Cascelli, drugo pa je dobil Arnaldo Pomodoro. R. Faganel v Rossoni Na prvi dan poletja je Robert Faganel o tvoril v Rossonijevi galeriji svojo najnovejšo, menda že sedmo osebno razstavo slik, ki se je končala včeraj. Kot nastopajoče poletje, ki je predčasno izbruhnilo z vso jakostjo, tako se je nepričakovano in nenadoma pojavil v našem slikarstvu Robert Faganel. Toda njegov razvoj je posebne vrste. Dejali bi, da se je izvršil izven naše dobe, ko se sli-karji-začetniki zgledujejo za blestečimi zvezdami vodnicami najnaprednejše sodobne umetnosti, tako, da jim celo že Picasso postaja del zgodovine. Vrinja se nam nehote misel, da se je v mladega Faganela vselil duh kakega prerano umrlega mojstra u-stvarjajočega desetletja pred na- mi. Čeprav marsikdo to poseganje nazaj Faganelu zamerja, pa smo mnogi mnenja, da je čisto na mestu za naše slikarstvo na tržaškem, kateremu manjka prav predstavnik takega načina slikanja. Faganel nam je torej pri Rosso-niju prikazal 24 olj. So to pokrajine, marine in cvetlice. Ako naš njegova letošnja razstava v Gregorčičevi dvorani ni popolnoma zadovoljila, pa je to sedaj nasprotno, ker nam je prikazal podobe, ki so res na taki višini, da se lahko javnosti pokažejo brez pomislekov, saj tokrat opažamo, da se slikar resnično usmerja v lasten tir. Novost za Faganela so na tej osebni nočne marine, vse dobro opazovane v naravnosti svetlobnih učinkov. Je tu sicer še eno olje kraškega borjača, vendar pa je to tudi najboljše iz skupine do sedaj pokazanih podobnih zasnov. Faganel ostaja zvest tudi v tematiki svojega načina v marsikateri podobi, ko nam podaja močno čustveno občutena dela: siromak v biblični halji z vrečo na ra mi in pastirsko palico sredi neobla-čene široko raztegnjene pokrajine, obupane ljudi sredi ruševin itd. V vseh teh slikah pa utripa enoten in povsod pravilno uravnotežen barvni zamah potez, ki je merodajen za Faganelovo u-stvarjanje in mu daje prezgodnjo zrelost. Opazno pa je, da sedaj slikar ne preslikuje več tako natančno naravo, kot pa jo poustvarja po dobljenih vtisih. Značilna za ta not1 postopek je odlična slika svetilnika ob zatonu, k’ pa je in ni tržaška stara «Lanterna», in spet je, če jo gledamo brez predsodkov. V tem olju je nova tudi barvna skladnost, ki ie zelo topla. Enakih barv je «Pričakovanje v cirkusu», najboljše delo te razstave. Podaja jarko osvetljen predstavni prostor, ki je prazen v pričakovanju nove točke sporeda. Simbolična slika tudi za nadaljnji Faganelov razvoj, ki se o-beta v novi luči obogatenih umetniških spoznanj. MILKO BAMBIČ Moskovska fakulteta za fiziko Fakulteta za fiziko je največja fakulteta na moskovskem vseučilišču. Fakulteta «e deli na štiri oddelke, katerih prvi zajema strukturo snovi, drugi jedrsko fiziko, tretji radio, četrti pa geofiziko. Fakulteta ima 33 kateder. V okviru fakultete delujeta državni zavod za astronomijo «Stern-berg» ter institut za jedrsko fiziko. Po tretjem letniku se študenti te fakultete usmerjajo v sistematično znanstveno delo, pri katerem jih vodijo veliki sovjetski znanstveniki, kot so akademiki Ar-cimovič, Bogoljubov, Kikoin, Sjal-nikov in drugi. Študenti te fakultete sodelujejo pri znanstvenih raziskavah na področju Jedrske fizike, astronomije, radiofizike ter fizike trdih teles Ukvarjajo se tudi s problematiko fizike kristalov. V oddelku za geofiziko proučujejo proble- lbuhio ram kui tsacuuzmi po prekoračenju pol stoletja poslovanja Novi upravni svet je 30. junija odobril obračun INA za leto 1963 (51. leto poslovanja) — 333 milijard na novo zavarovanih kapitalov v poslovnem letu — 1.664 milijard kapitalov, zavarovanih ob 31. decembru — Nad 1 milijardo in 200 milijonov dobička zavarovancem, katerim je bila potrjena tudi nagrada za zvestobo Deleži 127 generalnih zastopstev zavoda Istitutto Nazionale delle Assicurazioni ter delež psrednje produkcije so v letu 1963 omogočili zbrati in izpopolniti 380.593 zavarovalne pogod-. be za življenjsko zavarovanje ter kapitalizacijo v znesku 332 milijard 860,566.694 lir kar zadeva zavarovane kapitale in kapi-talizirane rente. Ti novi veliki poslovni uspehi, ki zadevajo zavarovane kapitale, največji v enainpetdesetih letih delovnega obstoja Zavoda, prišteti celotnemu portfelju s stanjem na dan 1. januarja, so pripomogli, da je celotni portfelj 31. decembra 1963 beležil vsoto 1.664.026.916.000 lir, kar je največ, kar jih je INA kdajkoli dosegla. Ta pomembna vsota 1664 milijard zavarovanega kapitala in rent predstavlja skupek obveznosti na zapadlost 5.421.429 pogodb za življenjsko zavarovanje, od katerih je bilo 3.428.337 sklenjenih neposredno z INA. V zvezi s temi pogodbami so zavarovanci vplačali v letu 1963 zavodu INA 65.834.488.716 lir zavarovalnine. Po drugi strani je INA izplačala zavarovancem, katerim so leta 1963 dozorele njih pravice, skupno 27.761.634.555 lir ter je vknjižila v bilanci za povečanje matematičnih rezerv kot svoj dolg nasproti zavarovancem za obveznosti, ki bodo dozorele, vsoto 39.108.524.358 lir. Tako povečane kosmate matematične rezerve so dosegle 31. decembra 1963 vsoto 348.833.793.944 lir. Zavod je beležil med svojimi aktivnimi postavkami čisti premoženjski dohodek lir 20 milijard 495.668.300 lir. Po drugi strani so med izdatki, poleg vsot, izplačanih zavarovancem z neposrednim izplačilom za dozorele obveznosti, ali pa z dodelitvijo matematičnim rezer vam za obveznosti, ki bodo šele dozorele, tudi skupni stroški za produkcijo, inkaso in poslovanje v skupni vsoti 16.642.734.906 lir. Razpoložljiva sredstva, ki izvirajo iz povečanja matematičnih rezerv, kot tudi iz vračil in iz premoženjskih dohodkov, so omogočila, da je Zavod leta 1963 izvajal znatno dejavnost investiranja in financiranja za skupni znesek 75.751.373.096 lir. Med vrstami investicij so bile posebno upoštevane tiste, s katerimi se uresničujejo dela, ki se kakor koli tičejo nacionalnega gospodarstva. Samo občinam, pokrajinam in konzorcijem za bonifikacijo je bilo podeljenih skoraj za INA od 50. do 51. poslovnega leta 1962 1963 Poviš. (v milijardah lir) % Neposredna produkcija v poslovnem letu Zavarovani kapitali in rente 311,4 332,9 6,9 Celotni portfelj na dan 31. decembra Zavarovani kapitali in rente 1.473,6 1.664,0 12,9 Pripadajoče nagrade v poslovnem letu (Vštevši cesije v pozavarovanje, z odbitkom stranskih pristojbin) 57,9 65,8 13,6 Skupne matematične rezerve na dan 31. dec. Povečanje matematičnih rezerv v poslov. 309,7 348,8 12,6 nem letu 38,8 39,1 0,8 Izplačila zavarovancem (skupna) Premoženjske investicije 23,0 27,8 20,9 — izvršena v poslovnem letu 81,1 75,8 - 6,5 — stanje na dan 31. decembra 326,6 374,6 14,7 Cisti dohodek od investicij Premoženjske rezerve (po razdelitvi dobičkov 18,9 20,5 8,5 poslovnega leta) 9,4 9,4 — Cisti dobiček poslovnega leta 3,1 2,9 — 6,5 Obvestilo zavarovancem INA Zavarovancem zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni Je bilo v znak soudeležbe pri dobičku v poslovnem letu 1963, dodeljenih 1.213.740.445 lir. Zaradi te dodelitve bodo police, veljavne 31. decembra 1963, v kolikor bodo ostale v celoti veljavne v znesku, ki je bil v začetku predviden do normalne zapadlosti ali do smrti zavarovanca, povečane od 1. januarja 1964, kot sledi: 1. police italijanskega in inozemskega portfelja, navadne ali ljudske, z izjemo neposrednih dosmrtnih rent ali oblik čiste ali pa pridružene kapitalizacije, v višini 3 promilov; 2. police raznih oblik življenjskega zavarovanja, začasne police za primer smrti in kolektivne oblike na splošno italijanskega in inozemskega portfelja pa v višini enega in pol promila; Zavarovancem zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ki bodo likvidirali svoje police (izvzemši one za primer smrti) zaradi zapadlosti ali nesreče med 1. Julijem 1964 m 30. junijem 1965, bodo, vkolikor v veljavi vsaj tri leta, brezplačno likvidirali kot nagrado za zvestobo posebne kapitale ali dodatne rente po načinu in meri, kot sta naznačeni v posebni razpredelnici, ki si Jo lahko vsakdo ogleda pri generalnih zastopstvih ali podzastopstvih. Za povečanje kapitalov in rent za zavarovalne pogodbe, sklenjene pred 31. decembrom 1945, za soudeležbo pri dobičkih poslovnih let in za nagrado za zvestobo je bilo že dodeljenih zavarovancem zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni nad 11.500.000.000 lir 22 milijard posojil. Poleg tega se je znatno povečala last nepremičnin z nakupi in neposredno gradnjo novih poslopij za več kot 19 milijard. Z novimi investicijami je premoženjska aktiva 31. decembra dosegla znesek 374.551 milijonov lir. 51. poslovno leto zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni je kljub slabi konjunkturi, ki se je izražala zlasti z izrednim povečanjem upravnih stroškov, zabeležilo 2.935.405.341 lir čistega dobička. To so najbolj reprezentativne številke prvega leta drugega pol-stoletja življenja zavoda Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ki jih zasledimo v obračunu za leto 1963 in v poročilih, ki jih je odobril novi upravni svet zavoda na svojem prvem sestanku 30 junija letos, kateremu je predsedoval prof. odv. Francesco Santoro Passareili. ki je bil potrjen na svojem položaju Upravni svet je poudaril vnemo, ki so jo pokazali vsi sodelavci Zavoda za dosego resnično zadovoljivih rezultatov tako v odnosu do poslovanja notranjega in mednarodnega zavarovalnega tržišča, bodisi v sklopu splošnega gospodarskega položaja v državi ter je izrazil svoje visoko priznanje vsem — vodilnemu osebju, generalnim zastopnikom, agentom in uradnikom, ki so pod vodstvom generalnega direktorja dr. Carla Casalija ob učinkoviti pomoči pomožnih generalnih direktorjev pripomogli k tem uspehom. Upravni svet je poleg tega sklenil, da bo čisti dobiček uporabil v skladu s predpisi člena 54 enotnega besedila zakonov' o zasebnem zavarovanju in členov 23 m 24 organskega pravilnika. Od ostanka-čistega dobička 2.427.480.890 lir je bila polovica, t. j. 1.213.740.445 lir določena kot delež zavarovancem, druga polovica pa državnemu zakladu. Upravni svet je končno sklenil, da bo na svoje zavarovance, ki bodo po predvidenih pogojih likvidirali svoje police med 1. julijem 1964 in 30. junijem 1965, raztegnil nagrado za zvestobo, ki je bila ustanovljena ob odobritvi obračuna za leto 1962. S SINOČNJE SEJE V DOBERDOBU Solidarnost občinskega sveta s premeščenimi delavci CRDA Načelen pristanek občine za ustanovitev konzorcija o uporabi občinskega tajnika - Zvišanje neobdavčljive osnove občinskega davka Pod predsedstvom župana Andreja Jarca se je sinoči sestal občinski svet v Doberdobu. Po pre-čitanju zapisnika zadnje seje so svetovalci najprej razpravljali o predlogu za ustanovitev konzorcija dveh občin o skupni uporabi občinskega tajnika. Svetovalci so pristali na predlog, da občina stopi v ta konzorcij, vendar spada prva odločitev v pristojnost prefekture. Če le-ta odobri ustanovitev takšnega konzorcija, ima tudi občinski svet možnost, da sprejme takšno odredbo. Občinski svet bo nato moral odobriti tudi statut konzorcija. Svetovalci so nadalje proučili razmere, v katerih se nahajajo delavci CRDA iz Tržiča, ki so jih premestili na delo v Trst. Njihov delovni čas ne znaša osem, ampak s potovanjem in čakanjem na prometne zveze tudi po 13 ur na dan Mezda za njihovo delo pa je manj ša, kot je bila v Tržiču. Svetoval ci so izrazili solidarnost s to ka tegorijo. Med slučajnosti je župan Jarc poročal o sestankih, ki jih je imel s furlanskimi občinskimi zastopniki zaradi odmerjanja družinskega davka. Predlagal je, naj se ne obdavčljiva osnova zviša od sedanjih 200.000 na 280.000 lir. Svetovalci so predlog odobrili. Kar zadeva samo določanje višine dohodkov, pa so se sporazumeli, da spada to delo v pristojnost komisije, katere člane bodo imenovali na prihodnji občinski seji. Zupan je nadalje sporočil, da bo uradna otvoritev otroškega vrtca v Doberdobu v soboto 11. julija ob 10. uri dopoldne. Svečanost bo potekala v omenjenem obsegu in bo imela dokaj zaseben značaj. Nanjo so povabljeni samo občinski svetovalci, predstavniki karabinjerjev in župnik. S tem hoče občinska uprava izraziti svojo prizadetost zaradi smrti inženirja Bal-docchlja, ki je brezplačno napravil načrt za vrtec, kakor tudi smrti tehnika Simonita, ki je sodeloval pri gradnji in prav tako umrl pred otvoritvijo vrtca. O posameznih komunalnih vprašanjih se je razvil živahen -razgovor, v katerem so sodelovali vsi prisotni svetovalci. Seja se je začela ob 20. uri in zaključila nekaj pred 23. uro. časi naprej. Zato so potrebne nove stavke. Po sporazumu treh sindikalnih organizacij bodo na Goriškem tekstilci stavkali jutri 2. julija zadnje štiri ure vsake izmene ter v petek 3. julija zadnjo poldrugo uro vsake izmene. Jutri ob 10. uri bo sindikalno zborovanje pred tovarno v Podgo-ri in ob 18. uri pred tovarno v Ronkah. CGIL, CISL in UIL na obisku v Novi Gorici Na povabilo občinskega sindikalnega sveta so v petek odšli v Novo Gorici predstavniki treh sindikalnih organizacij, in sicer tajnik CGIL Bergomas, predstavnik CISL Padovan ter tajnik UIL Lodolo. Seznanili so se s sklepi zadnjega kongresa sindikatov Jugoslavije in prisostvovali seji predstavnikov gospodarskih organizacij, kjer so razpravljali o proizvodnji. Pokrajina in otroški vrtci Na interpelacijo pokrajinske svetovalke Marije Celičeve, ki je predlagala, naj bi otroški vrtci podaljšali svoj popoldanski urnik tako, da bi lahko prišle matere po svoje otroke kadar bi končale delo v svoji izmeni, je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli odgovoril, da za zadevo ni pristojna pokrajinska uprava, pač pa posamezne občinske uprave in ONAIRC. ZARADI BOLJŠEGA SPOZNAVANJA IN UTRJEVANJA MIRU Koristni razgovori v Gorici med komunisti obmejnih področij Delegaciji okrajnega odbora Zveze komunistov Slovenije okraja Koper ter goriške federacije KPI sta si izmenjali poglede na vrsto aktualnih vprašanj V petek in soboto je na povabilo goriške federacije KPI obiskala goriško pokrajino delegacija okrajnega odbora Zveze komunistov Slovenije okraja Koper. Vodil jo je tajnik koprskega okrajnega odbora ZKS Jože Božič, sestavljali pa so jo Stefan Cigoj, tajnik občinskega odbora ZKS Nova Gorica, Miha Ravnik, organizacijski tajnik odbora Nova Gorica, Ivo Jelačin in Martin Kokalj, člana okrajnega odbora, Jelka Mugerli, članica občinskega odbora Nova Gorica ter Raul Siškovič, tajnik okrajne komisije za odnose z inozemstvom. petek sta se delegaciji ZKS in goriške federacije KPI sestali na sedežu federacije v Gorici ter so se pogovarjali o splošnih vprašanjih, ki zadevajo stališča KPI v sedanjem italijanskem političnem razdobju ter še prav posebno stališče do politike levega centra. Popoldne so se v Tržiču pogovarjali Jutri stavka tekstilcev Tekstilni sindikat CISL sporoča, da gredo pogajanja za obnovo delovne pogodbe tekstilcev zelo po- VERDI. 17.00: «Tutto č mušica«, D. Modugno, Franchi in Ingras-sia. Italijanski film v barvah. KORZO. 17.00: »Malesia magica«, dokumentarni film cinemascope. Mladini pod 14. letom prepovedano. VITTORIA. 17.30 - 21.30: «Edgar Wallace: Scotland Yard», H. Drake m B. Rutting. Cmobeli angleški film. CENTRALE. 17.30: «11 demonio«, D. Lavi in F. Wolff. Cmobeli i-talijanski film; mladini pod 18. letom prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 26,2 stopinje ob 14. uri in najnižjo 17,1 stopinje ob 4.30. Povprečna dnevna vlaga 45 odstotkov. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Trije bratje iz Fogliana obsojeni zaradi nasilja Dobili so po osem mesecev zapora zaradi delavske knjižice, ki je bila na uradu za delo Pred okrožnim sodiščem v Gorici so se morali včeraj dopoldne zagovarjati trije bratje iz Fogliana in sicer 28-letni Walter, 24-letni Lucio in 33-letni Emilio Leban. Ta slednji sicer ni bil prisoten in so ga sodili v odsotnosti. Tri brate so prijavili sodišču karabinjerji že lani meseca maja, na prijavo nekega Ivana Luksicha, ki je bil svoj čas delavec pri Walterju Lebanu, kateri ima gradbeno podjetje. Luksich je izjavil karabinjerjem, da so ga dne 9. maja lani, ko je prišel na njihov dom zahtevat svojo delavsko knjižico, trije bratje s silo pridržali v svojem stanovanju in so ga skušali prisiliti, da bi podpisal izjavo, da jo že prejel delavsko knjižico od bivšega delodajalca Walterja. Luksich pa se ni vdal, kljuboval je nasilju in pri tem mu je Walter povzročil tudi telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti 5 dni. O zadevi so imeli pred sodiščem že več obravnav, zadnja je bila 12 preteklega junija. Ko je sodnik zaslišal obtožence, Walter Leban je trdil, da je bil Luksich takrat pijan, da mu je že prej vrnil knjižico in da mu je v resnici takrat pri-solil zaušnico, je državni tožilec zahteval, naj odložijo razpravo in med tem pogledajo na uradu za delo, kako je s to knjižico. Na podlagi teh dodatnih informacij so ugotovili, da Luksicha niso pri Lebanovih sprejeli na delo po predpisih, ker je njegova knjižica ostala na uradu za delo od 21. julija do 18. avgusta J963. Priča Sergio Ottoboni je potrdil, da so njegovega delovnega tovariša Luksicha zaklenili bratje v svoje stanovanje. Državni tožilec dr. Ca-puti je zahteval po osem mesecev zapora za tri obtožence. Zagovornik dr. Verzegnassi pa je zahteval oprostitev, ker da niso napravili kaznivega dejanja. Sodišče je nato vse tri obsodilo na po 8 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list ter na plačilo sodnih stroškov. Drž. tož. dr. Caputi; preds. sod. dr. Storto; sodnika Arculeo in Man-cuso. Simmenthal v Milanu, je prišel za nekaj dni na počitnice na svoj dom v Ul. Casale 1 v Gorici. Preteklo soboto pozno ponoči je pustil svoj avto »Giulietta« na cesti blizu svojega doma. Drugo jutro se je zaman oziral za svojim vozilom, ki je ponoči izginilo in mu ni pre- popoldne razen ob sredah pred prezniki: Jolanda Gismano, Ul. Casale 9; Geltrude Princi vd Carloni, Korzo Italia 28; Domenica Di Lenardo, Korzo Italia 51; Noemi Baldassa-ra por. Bressan, Ul. Garibaldi 9; Silvio Nardin, Korzo Italia 30; z delavci o demokraciji v tovarnah. Zvečer so gostje odšli v Doberdob, kjer so pogovorom prisostvovali tudi deželni svetovalec Jože Jarc, Jože Pahor iz Jamelj, Marija Selič in drugi; razpravljali so o politiki stranke do slovenske manjšine. V soboto so predstavniki Zveze komunistov odšli v Gradež, kjer so sj ogledali turistične objekte, zvečer pa imeli v Gorici zaključni razgovor s člani tajništva goriške federacije KPI. Dogovorili so se za objavo skupnega poročila o pogovorih ter vprašanjih, ki so jih obravnavali. Razgovori so potekali v bratskem duhu ter so prispevala k medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju miru. "tmustoem gor:; V 8. ETAPI TOUR DE FRANCE S CILJEM V MONACU Anquetil odščipnil Groussardu minuto Bahamontes tudi včeraj najboljši na vzponih MONACO, 30. — Je Jacques Anquetil prešel v ofenzivo? Po poteku današnje etape sodeč, bi človek mislil, da se bo zmagovalec Gira od danes dalje krčevito boril, da pride v posest rumene majice. Priložnosti bo imel še precej in danes je pokazal, da je zmožen vsega. Tudi zmage na cilju etape, kot je bila današnja. Anquetil, ki je včeraj kazal zna- ke utrujenosti in je bil skoraj obupan, je danes ostro odgovoril in z zmago odščipnil nosilcu majice dragoceno minuto. Tako se je francoski as preril na peto mesto, ki mu bo služilo kot odskočna deska na boljši položaj. Leader lestvice Georges Grous-sard je danes na srečo še kar hitro prebolel krizo, a vseeno ni mogel preprečiti, da bi se mu An-quetil približal za celo minuto Izvedenci so mnenja, da je vpraša množic Anquetil si bo oblekel rumeno oblačilo, s katerim hoče zmagoslavno priti v Pariz. Italijani so se v današnji osmi etapi Toura od Briangona do Mo-naca (239 km) še kar dobro odrezali in se uvrstili s prvimi in s časom zmagovalca. Seveda si s tem niso nič izboljšali položaja v lestvici. Spanec Bahamontes, ki se je izkazal tudi danes nav zponih in je vodstvu lestvice za gorsko na- Našli so avto športnika Vittorija Goriški košarkar Paolo Vittori, ki je trenutno angažiran pri ekipi ostalo drugega kot da je zadevo 1 Ada Juretič por. Malvaso, Korzo prijavil na kvesturi. Včeraj dopol- italia 37; Luciano Podbersig, Kor-dne pa je prejel obvestilo karabi-j z0 italia 63. njerjev, da so našli njegov avto i ___________ zapuščen na cesti v San Pier d’I- sonzo in Vittori je takoj odšel PAlfiftli 111* 11 (li ponj. Karabinjerji skušajo sedaj IVICMI UlllIA ugotoviti kdo so bili tatovi, ki so l vozilo odpeljali. uNVCCV lil hIZPIJCV Kot poroča zveza obrtnikov na Goriškem bodo imeli brivci in frizerji od 1. julija do 31 avgusta poletni umik, ki je naslednji: Od torka do petka: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 20. ure. Ob sobotah od 8. do 12.30 in od 15.30 do 20. ter ob nedeljah od 7.30 do 12.30. Delovni čas na županstvu v Števerjanu Občinska uprava v števerjanu nam je sporočila, da so od 1. julija dalje njeni uradi odprti od 7. do 13. ure. Pogreb zavedne žene v Standrežu Po kratki bolezni je v soboto umrla na svojem domu v štandre-žu 63-letna Josipina Komel por. Cotič, ki se je pred 22 leti poročila iz Solkana v Standrež. Pokopali so jo v ponedeljek na pokopališču v Standrežu in pogreba se je udeležilo veliko znancev in prijateljev, iz štandreža in drugih krajev. V sprevodu je bilo tudi mnogo vencev, saj je bila pokojnica zavedna in priljubljena slovenska žena. Možu Pepiju izrekajo znanci in prijatelji ob tej hudi izgubi iskreno sožalje. Izidi malih matur na slov. srednjih šolah Na srednjih šolali s slovenskim učnim jezikom v Gorici so se zaključile mature, Zaključni izpit čez tretji razred strokovne šole je polagalo 34 dijakov in dijakinj. Izdelalo jih je 18, padlo 7, popravne izpite pa jih ima 9. Izdelali so: David Briško, Bogdan Butkovič, Edvard Hoban, Marij Mavrič, Ferruccio Mu-žič, Danilo Valentinčič; Marija Bau-zar, Ivica Curcio, Romana Devetak, Marija Hlede, Ana Koren, Branka Koren, Katica Paoietti, Alma Pavletič, Dorica Pavletič, Gabrijela Per-solja in Ida Peterin. Iz bežnega pregleda učnih uspeiiov v tem razredu moremo ugotoviti, da so deklice veliko marljivejše od dečkov, kar se potem pozna tudi pr: zaključnem re-dovanju. Ta pojav zasledimo tudi v ostalih razredih in ni nič kaj razveseljiv. Nižji tečajni izpit čez tretji razred nižje srednje šole je polagalo 27 dijakov in dijakinj. Izdelalo jih je 11, zavrnjeni so štirje, izpite jih ima 12. Izdelali so: Marjan Kranner, A-leksander Pertot, Maitin Tomazinčič, Marta Bregant, Jožica Gravner, Sh-bina Gravner, Ana Lucchesi, Ana Primožič, Vanda Sever, Antonia Strosar in Silvana Žnidarčič. Sprejemni izpit za I. licej so z u-spehom opravili: Marica Budal, Zdenko Hvala, Sergej Klanjšček, Marija Pahor, Levin Rosi in Bogdan Troha. Dva dijaka imata popravne izpite, zavrnili niso nikogar. nje dni in ljubljenec francoskih | grado, je še vedno drugi v sploš- iiimiiiiiiiimuiiniiiiumiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiminiiniiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiii ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Triestina edina zmagovita na tujem Katastrofa Bolzanatcse v Trstu Sobotno kolo italijanskega pr venstva v hokeju na kotalkah ni pripravilo nobenih presenečenj in tudi lestvica je ostala skoraj nespremenjena. Vsekakor pa je bil ta zavrtljaj zelo naklonjen tržaškim barvam. Triestina je gostovala v Lodiju in dosegla visoko zmago. Domačini so se ji uspešno upi rali le prvih deset minut, nato pa so zagrešili nekaj napak, ki so pripomogle Triestini v vodstvo. Tedaj so zapustili obrambno taktiko in Triestina je prišla do večje zmage. Drugi tržaški tekmec Ferroviario pa je prejel v goste skromno Bol- ni razpredelnici z zamudo 3’35” za Groussardom. 1. ANQUETIL (Fr.) 7.26’59", z odbitkom 7.25’59” 2. Simpson (VB) z odbitkom 7 26*29” 3. G. Desmet I. (eBlg.) 4. Foucher (Fr.) 5. Poulidor (Fr.) 6. Pauwels (Belg.) 7. Adorni (It.) 8. Mattio (Fr.) 9. Babini (It.) 10. G. Groussard (Fr.), 11. Kun- de (Nem.), 12. Duez (Fr.), 13. Le-baube (Fr.), 15. Pambianco (It.), 16. Rostollan, 17. Bahamontes (Šp.), 18. Manzaneque (Sp.), 19. Poulot (Fr.), 20. Martin (Sp.) itd. SPLOSNA LESTVICA 1. G. GROUSSARD (Fr.) 53.28*07” 2. Bahamontes (Šp.) z zaost. 3*35” 3. Poulidor (Fr.) 4*07” 4. Foucher (Fr.) 4*08” 5. Anquetil (Fr.) 4*22” 6. Anglade (Fr.) 4*23” 7. Junkermann (Nem.) 4*47” 8. Simpson (VB) 5*40” 9. Lebaube (Fr.) 6*17” 10. Martin (Šp.) 6*53”, 11. Man- i zaneque (Šp.) 7*24”, 12. Altig (Nem.) 7*31”, 13. G. Desmet I. (Belg.) 7*34”, 14. Novales (Fr.) 9*11”, 15. Jimenez (Šp.) 11*17”, 16. Galera (Šp.) 11*39”, 17. A. Desmet (Belg.) 12*55”, 18. Pauwels (Belg.) 12’25”5, 19. Adorni (It.) 12*33”, 20. Kunde (Nem.) 12*54” Ud. LESTVICA GORSKE NAGRADE 1. BAHAMONTES (Šp.) 63 točk 2. Jimenez (šp.) 45 3. Poulidor (Fr.) 37 4. Anglade (Fr.) 24 5. Taceone (It.) 21 6. Simpson (VB) 17 7. Rostollan (Fr.) 15 8. Foucher (Fr.) 14 9. Anquetil (Fr.) 12 10. Junkermann (Nem.) in Poulot (Fr.) 11 itd. imiiiiiiiimiiiiifinirtliiiiiitfiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiuiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiimiiMi IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Mož iz Štandreža se je porezal s pločevino Nezgoda s traktorjem v Sovodnjah - Pri morju si je zlomil roko A. R. Venček vedrih Nekaj odsotnih delegatov mi je sporočilo, da se iz tehtnih razlogov ne morejo udeležiti današnjega zborovanja. Tako mi je na primer delegat iz Kobdi-lja pismeno sporočil — hk — da ne more priti, ker je pred tremi dnevi bil nekje na Vipavskem, kjer je bila ljudska veselica z vinsko pokušnjo. Ob tej priložnosti se je napil neke vipavske žlobudre in ga še vedno strašno zvija po črevesju. Tovariš delegat iz Saleža mi je sporočil, da mu je zelo žal, ker se ne more udeležiti tega zborovanja. Kot vzrok navaja dejstvo, da se ga je predvčerajšnjim spet nacukal in ko je prišel domov, sta ga žena in tašča tako prebunkali — hk — da ne bo mogel najmanj teden’ dni zapustiti postelje. Za opravičljiv izostanek lahko štejemo tudi primer delegata iz Kazelj. Sporočili so mi namreč, da ga je zadnje čase preveč srakal in ga je prejšnji torek zadela možganska kap. Ali manjka še kdo drug?« «Kolega iz Hrpelj,« je povedal delegat s sosedne Kozine. ((Včeraj je bil v Trstu in ko se je iz neke oštarije opotekel naravnost pod tramvaj, se je pri priči preselil v večne vinograde.« «Tovariši,» je rekel predsednik, »predlagam, da počastimo spomin na pokojna tovariša z enominutnim molkom — hk.» Vsi so vstali, se odkrili in se z vidnim žalovanjem spominjali preminulih kolegov. Žalni molk je motilo le predsednikovo kolcanje. Po preteku ene minute je vzkliknil predsednik: «Slava jima!« «Slava!» je zagrmelo v dvorani. «Dragi tovariši!« je povzel besedo predsednik. «Vsi veste, Skrajšan delovni urnik prodajalcev zelenjave Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo od danes, 1. julija imele spodaj navedene trgovine s sadjem in zelenjavo v Gorici skrajšan delovni urnik in sicer tako, da bodo imeli zaprto vsako sredo s kakšnim namenom smo se zbrali na tem mestu. Zbrali smo se zato, da slovesno in ogorčeno protestiramo proti zlonamernim ciljem Zveze kraških abstinentov. Kakor en sam dvigamo glas proti tej Zvezi....« «Dol z njo!» je vpadel v besedo gorjanski delegat. «... ki je nedavno ponovno napovedala neizprosen boj nam, ki ljubimo vinsko kapljo.« «Dol z abstinentsko sodrgo!« Je zavpil velikodolski delegat. «Na svojem nedavnem zborovanju so naši zakleti nasprotniki sklenili — hk — da nas bodo zatrli kakor škodljiv mrčes, ki ogroža obstanek kra-škega življa. Zato se mi složno dvigamo proti temu....» «Tako je!« je zarjovel volčje-grajski delegat z gomoljastim nosom, katerega konica je rdela kakor razžarjen ogel. «... proti temu satanskemu načrtu ter jim jasno in glasno odgovarjamo: Ne boste nas!« «Nikoliiiii!» so delegati zatulili v zboru. «Na svojem zadnjem zborovanju so naši sovražniki trdili, da smo prava sramota in nesreča za Kras. Trdili so tudi, V ponedeljek zvečer se je ponesrečil na dvorišču svojega doma v Standrežu 52-letni Miroslav Oblak, ki stanuje v Ul. Piemonte Reale 25. Ko je šel čez dvorišče je izgubil ravnotežje in padel. Pri tem pa je udaril z roko na kos ostre pločevine ter se precej močno ranil na desnem zapestju. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga po pregledu pridržali za 30 dni na zdravljenju. Včeraj ob 9. uri so nudili prvo pomoč 25-letnemu Aldu Cernu iz Doberdoba, ki se je malo ponesrečil na delu pri podjetju Donati v Gorici, ko se je z opeko ranil na levem zapestju. Okreval bo v 6 dneh. V nedeljo okrog 6. ure se je ponesrečil na plaži ob morju, kjer da smo za ves naš narod škodljiva svojat in da nas je zategadelj treba neusmiljeno zatirati. Pa malce poglejmo — hk — kdo je v resnici narodu škodljiv: mi ali oni. Kdo na primer bolj podpira državo: oni ali mi? Mi! Mi vinopivci smo tisti, ki vsako leto prinesemo lepe denarce državni blagajni. In ta denar država uporabi v razne koristne namene kot so, denimo, gradnja novih hotelov, šoianje novega gostinskega o-sebja, gradnja bolnišnic za zdravljenje alkoholikov in tako naprej. Mi smo tisti, ki podpiramo obstanek in razvoj vinogradništva, ki je tako važna panoga našega gospodarstva. Mi smo tisti, ki po svoje prispevamo k vzdrževanju vinarskih zadrug, tovarn umetnega vina in podjetij za razpečavanje takega in drugačnega vina. Mi vino-Ijubi smo tisti, ki podpiramo zavode za pospeševanje vinogradništva in drugih ustanov, ki so v zvezi s trtogojstvom. Razen tega smo mi tisti, ki najbolj podpiramo obstanek oštarij, osmič in drugih vinotočev. Mi smo tisti, ki pomagamo vzdrževati nič koliko oštirjev in natakarjev. Ali si lahko predoči- se je kopal, 16-letni Claudio Mi-ninel iz Foljana, Ul. Fornaci 14. Včeraj dopoldne so ga pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desnega podlakta ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Delavec iz Morara, 32-letni Mario Morandini, se je ponesrečil včeraj dopoldne okrog 11.30, ko je delal pri podjetju Leoni Tuni v Sovodnjah. Upravljal je traktor in ker je imel ta defekt, se je z roko približal motorju, da bi ugotovil okvaro. Takrat pa je motor začel zopet delovati in vetrnica mu je potegnila roko med kolesje da se je ranil na zgornji strani leve roke. V goriški bolnišnici so mu nudili pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. mo, koliko ljudi bi ostalo brez dela, če bi pozaprli vse naše oštarije? Človeka kar zazebe, če pomisli na to možnost. Vidite, tovariši, mi smo torej tisti — hk — ki znatno doprina-šamo k obstanku vseh teh ljudi. Hkrati pa dajemo zaslužka tudi zdravnikom in sodnikom za prekrške, da ne omenim še vrsto drugih ljudi, katerih obstanek je bolj ali manj odvisen tudi od nas ljubiteljev vinskega soka in drugih alkoholnih sokov. In če zdaj naredimo črto pod tem naštevkom, dobimo nesporen dokaz, ki potrjuje, da smo vse prej kot škodljivi naši domovini. Ne mi, oni so škodljivci. Oni so tisti — hk — ki s prigovarjanjem množicam, naj ne pijejo vina in drugih alkoholnih pijač, odtegujejo mnoge od tega namena. In s tem namerno preprečujejo, da bi ti ljudje finančno podprli državo in pomagali vzdrževati vrsto državljanov, ki sem jih pravkar omenil.« «V Doberdobsko jezero z njimi!« je izhropel doberdobski de-t legat. Predsednik je natočil kozarec zanatese, ki je že enkrat gostovala v Trstu in takrat klonila Triestini 11:0. Gostje se tudi tokrat niso posebno izkazali, saj je bila tekma bolj podobna treningu tržaških igralcev. Prvi polčas je bil sicer še nekako izenačen, v drugem pa so domačini dosegli kar 15 golov. S to zmago so se Tržačani povzpeli na zavidljivo 4 mesto. Izmed vodilnih moštev je imela naite/ji posel Modena, ki je sprejela v goste Candy. Obe moitvi sta zaigrali slabo in razočarali prisotne. Tekmo je odločil slab dan vratarja gostov Cazzanige, katerega napake so bile za njegovo moštvo usodne. S tem porazom, tretjem v letošnjem prvenstvu, je ,Candy izgubila vsako upanje na končno zmago. Novara bi morala opravičiti pred svojimi navijači za prejšnji poraz v Trstu, toda gostje iz Bassana so se ji žilavo upirali in še bolj poudarili, čeprav se je tekma končala z visoko zmago domačih, njene pomanjkljivosti. Marzotto pa je na lastnem igrišču odpravil Pirelli, ki je tako ostal v skupini zadnjih. Položaj na dnu lestvice se je tako razčistil. Boj za obstanek se je, kot pričakovano, omejil na Bassano, Bolzanatese in Pirelli ter delno na Lodi. IZIDI ŠZ BOR obvešča prvo in drugo odbojkarsko ekipo, da bo nocoj trening ob 20.30 v dvorani pri Sv. Ivanu. Trening za telovadkinje pa bo v petek ob 17.30. co Zuericha 4:1 in je tako zasedla tretje mesto v italijansko-švi-carskem turnirju za alpski pokal. Prvi polčas se je končal z 2:0 v korist Rimljanov. Jutri bo v Bernu finalna tekma za prvo in drugo mesto med zmagovalcema izločilnih skupin Catanie in Genoe. __________ n iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii im Minit iii minil im trn 1111111111111111 iii ■■ iiiiiii mili in ii 11111111111111111111111111111111111111 Za olimpijski nogometni turnir Septembra priprave italijanskih igralcev Ferroviario Bolzanatese 19:3 Lodi - Triestina 1:7 Marzotto Pirelli 7:1 Modena Candy 3:1 Novara Bassano 5:0 LESTVICA 1. Triestina 6 6 0 0 23 4 12 2. Modena 6 5 1 0 34 9 11 3. Novara 6 5 0 1 24 7 10 4. Ferroviario 6 3 1 2 38 33 7 5. Marzotto 6 3 0 3 30 17 6 6. Candy 6 3 0 3 20 17 6 7. Lodi 6 1 2 3 15 31 4 8. Pirelli 6 1 0 5 20 23 2 9. Bolzanatese 6 1 0 5 9 56 2 10. Bassano 6 0 0 6 7 26 0 U. K. NOGOMET nogometašev na seznamu olimpijskih kandidatov ZUERICH, 30. — Roma je brez težave premagala nocoj enajstori- ] terana, ga vlil vase in nadaljeval : «Ne mi, oni so torej sramota in nesreča za Kras in za ves naš narod: In še več: oni so izraziti protidržavni elementi. S svojim javnim nastopanjem proti uživanju alkoholnih pijač, odkrito odvračajo množice od tega, da bi podpirale državo v njenih finančnih zadevah. Take ljudi bi torej morale oblasti kaznovati. Je tako — hk — ali ni tako?« Glušljivo odobravanje je napolnilo dvorano. Predsednik Kobal je vnovič pljusnil vase kozarec avbrske črnine, se zazibal na mlahavih nogah in povzel besedo: «Da, tako je, tovariši! In spričo tega vsi mi izražamo začudenje nad dejstvom, da oblasti dopuščajo kaj takega. Čudimo se — hk — kako je neki mogo če, da taki protidržavni elementi nekaznovano nastopajo proti politiki državne finance, da javno pozivajo množice, naj ne u-živajo alkoholnih pijač, češ da škodujejo zdravju. To je seveda gola izmišljotina, kolegi. Tako zatrjevanje je samo krinka, pod katero hujskajo množice, i naj ne pijejo alkoholnih pijač RIM, 30. — Tiskovni urad FIGC je danes javil, da se bodo priprave italijanskih nogometašev za olimpijski turnir v Tokiu začele septembra. Igralce, ki bodo predstavljali Italijo na Japonskem, bodo izbrali iz seznama, ki sedaj vsebuje 32 imen. Izbrani nogometaši so naslednji: 1. Bercellino Giancarlo (Juve) 2. Bianch-i (Brescia) 3. Brizi (Fiorentina) 4. Cera (Verona) 5. De Paoli (Brescia) 6. De Sisti (Roma) 7. Di Vincenzo (Roma) 8. Domenghini (Atalanta) 9. Facchetti (Inter) 10. Fortunato (Milan) 11. Innocenti (Lecco) 12. Lazzotti (Foggia) 13. Lodetti (Milan) 14. Longoni (Modena) 15. Mazzia (Lazio) 16. Mazzola (Inter) 17. Meroni (Genoa) 18. Muccini (Spal) 19. Nodari (Atalanta) 20. Noletti (Milan) 21. Olivieri (Spal) 22 Petroni (Inter) 23. Pizzaballa (Atalanta) 24. Poletti (Torino) 25. Rado (Bologna) 26. Riva (Cagliari) 27. Rosato (Torino) 28. Sacco (Juventus) 29. Soldo (Varese) 30. Tamborini (Sampdoria) 31. Traspedini (Varese) 32. Zoff (Mantova) Na treninge bodo povabili 22 igralcev. Trenutno ne bodo prišli v poštev Blanchi, Brizi, Dl Vincenzo, Lazzotti, Mazzia, Nodari, O-hvieri, Rado, Riva in Soldo. Priprave bodo v športnem centru v Covercianu vsak teden od torka do petka. V nedeljah 6., 13. in 20. septembra bodo igralci na razpolago klubom. 22. septembra bodo dokončno povabili v Rim izbrane reprezentante, ki bodo v soboto 26 iestega meseca odpotovali v Tokio. in naj s tem ne podpirajo državne blagajne. Čudimo se, da oblasti ničesar ne ukrenejo proti tem društvom mlekopivcev, da ne razpuste te protiljudske druščine in jim ne prepovedo vsako delovanje. Ce že nočejo nastopati proti njim oblasti — hk — bomo nastopali mi, proti katerim je v prvi vrsti naperjeno njihovo delovanje.« «Dol z njimi!« je vzkliknil na-brežinski delegat. Predsednik si je poplaknil grlo s požirkom terana m povzel : «Kakor veste, tovariši, je Zveza kraških Vodopivcev sklenila, da bo začela izvajati vrsto akcij, da bi uničila vinogradništvo na Krasu. Tako so med drugim sklenili, da bodo zavirali boj proti peronospori in da bodo v ta namen vdirali v prodajalne ter plenili žveplo In modro galico, razbujali bodo škropilnike za škropljenje trt in uničevali mehove za žvepljanje. Dalje so sklenili, da bodo vdirali v vinske kleti ter razbijali sode, kadi, čebre, brente in drugo vinsko posodje. Sklenili so, da bodo uničevali orodje za obdelo- vanje vinogradov, škarje za rezanje trt in druge vinogradniške pripomočke. Poleg tega so sklenili, da bodo umetno gojili trtno uš in trtne zavijač^ ter jih nato trosili po kraških vinogradih. Že to, tovariši, jasno priča, da ima Zveza kraških abstinentov izrazito protidržavni značaj. Ce uresniči svoje zločinske načrte — hk — bo v nekaj letih izginila s Krasa vinska trta. To pa bi bil strašen udarec ne le za krašve vinogradnike, ampak tudi za vse slovensko gospodarstvo, da nas niti ne omenim. Tega na, ne smemo do- pustiti. Najodločneje moramo zaustaviti ta vandalski pohod kraških vinomrznežev. S tega mesta pa vsi ogorčeni protestirajo r>»-nti obstanku Zveze kraških abstinentov in zahtevamo od oblasti, da jo či jnrel razpusti v splošen blagor kraškega pr-N'*-,")«! va.» «T3vo jcee!» je bruhnilo iz vs”’‘ grl. Peter Kobal je izcedil vase kozarec vina, trikrat za|juie~u-ma glasno hlipnil In nadaljeval: (Nadaljevanje sledi) —-------------------------------------------------------------- ». ...,111, Silvin PelHno 1 II Telefon 3382 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA St 20 — leleton 47-.1.M - mumn.r«■ iv mesei n« mm ur - »naprej, cetri- UKKDIMISIVO: TRST - UL MONTECUHl 9 11 TELEFON »S808 in «4-838 - o ni preda ■ ■ ” ; ^ 40 din letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ ADIT, DZS. Ljubljana, letna 2 250 Ur, fiolletna 4 400 Ur celoletna ? 700 Ur - SFRJ: v tednu 20 d n mesečno 420 dJ? ’ "rdk Za vsak mm v Slrtnl enega stolpca trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške In goriške pokrajine se Star. trg Ul., telefon 22-207, tekoči račun Prt _Narodm _bankl___v LJub,,^«« .4^^^ - ()«H;I.ASI. t*,- J«*, ™na. _ odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trs,