leto xxi. — številka 14 Ustanovitelji: občinske konference SzM. Jesenice. Krani, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgo.'cren Albin Učakar 2J^a silo socia kranj — sreda, 21. 2. 1968 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 19S8 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, io sicer ob sredah in sobotah listicne zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Financiranje dejavnosti socialistične zveze cu'^clranje dejavnosti so-reč čne zveze postaja pe-Mno~ po^^cno vprašanje. (°8e organizacije soclaM- nrf"?. 2Veze so ° tem že raz-zVe jale J" zahtevale, da ne konferenca socialistič *Veze zavzema do tega JPrašanja načelno stališče. [fav na osnovi takšnih zah-lev, predlogov in mnenj je J^zna konferenca 30. januar-la letos sklenila, naj socialistična zveza svoje temeljne Jal»ge financira Iz sredstev, *l »e zbirajo v družbenopolitični skupnosti. Pri tem naj °° osnova za dodelitev denarja program dela in izpolnje-VanJe tega programa. Predlagajo tudi, naj socialistična zveza še v prihodnje del programa oziroma delavnosti financira iz članarine in drugih prispevkov, pri cemer naj večji del denarja V današnji številki 2. stran zavzeta skrb za vPrašanja vzgoje 5. stran ^urka na Voglu 10. stran t Modrijan iz Bohinja 12. stran 7?. jubilej slovenskega planinstva od članarine ostane krajevnim konferencam socialistične zveze. H'.rati so sklenili, da bo izvršni odbor zvezne konference še naprej proučeval vprašanja o financiranju dejavnosti socialistične zveze. Na predlog izvršnih odborov pa sta republiška in zvezna konferenca sklenili, da se za letos odrekata svojemu delu članarine. Priporočata, da se ta denar prepusti krajevnim konferencam socialistične zveze. A. 2. O modernizaciji tuhinjske ceste Občinska konferenca SZDL v Kamniku in kamniški sindikalni svet sta v ponedeljek sklicala sejo o modernizaciji tuhinjske ceste, investicijskem programu za gradnjo novih šolskih prostorov in o pripravi na referendum o krajevnem samoprispevku. Podrobnosti s tega zasedanja bomo objavili v prihodnji številki Glasa. - ek Brezposelnost narašča V januarju je brezposelnost na Gorenj skeun porasla za 7,8 odstotka. Delo Išče kar 1706 ljudi, to je 1,1 odstotek vsega prebivalstva. Število nezaposlenih narašča na vseh Izobrazbenih stopnjah. Močno se Je dvignilo število brezposelnih med 19. In 26. letom starosti. Ponovno pa so v januarju zabeležili porast števila brezposelnih žensk, in sicer od 63,1 odstotka na 64 odstotkov. čakajoč na pomlad Foto Franc Perdan Sindikat o občinskem proračunu Občinski sindikalni svet v Kranju je za sredo siklical sindikalni aktiv, na katerem bo predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za-lokar obrazložil nekatere inštrumente, s katerimi bo kranjska občinska skupščina zagotovila denar za uresničitev proračunskih predvidevanj v letu 1968. Občinski sindikalni svet je ta posvet pripravil, ker je bilo v zadnjem času o obdavčitvah in formiranju proračunov precej različnih razprav, člane sindikalnega aktiva bodo zato na posvetu seznanili o zbiranju proračunskih sredstev. Menijo, da se bodo ti potem tudi laže na seji skupščine odločali za predvideni predlog. Razen tega pa je namen posveta, da se člani aktiva se- znanijo z možnostmi gospodarskega razvoja v letu 1968 in z resolucijo, ki jo bo kranjska občinska skupščina sprejela marca letos. A. 2. O vlogi trgovine Na šesti redni seji poslovnega združenja za trgovino, ki je bila v ponedeljek v Ljubljani, so razpravljali o vlogi trgovine v reformi in v novih družbeno-ekonomskih odnosih, o delu biroja združenja, sprejeli pa so tudi nekaj novih članov združenja in imenovali nekatere nove člane izvršnega odbora združenja ter osmih komisij. Podrobneje bomo o seji poročali v sobotni številki, vg Letos minigolf tudi v Kranju Letos spomladi bodo ob) letnem kopališču v Kranju začeli graditi minigolf. Računajo, da bo gradnja veljala od 15 do 20 milijonov starih dinarjev. Načrte je po nalogu Zavoda za vzdrževanje Športnih objektov v Kranju izdelal projektant ing. arh. Su-bel j iz Ljubljane. Kdo bo investitor, za zdaj še ni znano. Naslednje lelo nameravajo graditi minigolf tudi ob zimskem kopališču v Savskem logu. Letos poleti bodo prvič odprli steno zimskega kopališča, tako da bo bazen služil tudi za kopanje poleti. Drugo leto pa nameravajo v Savskem logu urediti tudi prehodni avtokamp. Tako bo Savski log dobil širši rekreacijski pomen. kranj, trg revolucije 1 Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji glasilo szdl za gorenjsko 12 n din za pol leta, tujina 20 n din 24 n din za celo leto, tujina 40 n din za vse naročnike v maju in septembru, le da ste poravnali polletno naročnino. čaka vas presenečenje! berite G JU A S i V soboto zvečer so se v dvorani pri Jelenu na Jesenicah /brali na letni konferenci dciegati borčevskih organizacij jeseniške občine. Konference so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki občinskih odborov ZZB NOV Kranja in Radovljice ter Jože Merlak, član predsedstva republiškega od bora ZZB NOV Slovenije ter številni drugi gostje. Splošna ocena o socialno ekonomskem položaju zaposlenih borcev jeseniške občine kaže, da je položaj zadovoljiv, Čeprav je še vedno nekaj borcev z zelo nizkimi osebnimi dohodki. V Železarni je na primer zaposlen borec, ki prejema osebni dohodek v znesku 8.840 S din na družinskega člana mesečno. Tudi nizke pokojnine še vedno tarejo nekatere družine. Na Javorniku in Koroški Beli živi 16 borcev oziroma vdov s pokojnino od 9.000 do 17.000 starih dinarjev mesečno na vzdrževanega družinskega člana. Takih primerov je še več. Prizadetim borcem in njihovim družinam se bo moralo pomagati s priznavalnino ali vsaj s primernimi enkratnimi podporami. Kriterij za priznavalnino pa bo potrebno povečati Priznanja na Jesenicah Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je na sobotni letni konferenci podelil umetniške slike kot priznanje za uspešno in požrtvovalno delo pri razvijanju svetlih tradicij narodnoosvobodilne vojne ter opisu pomembnih zgodovinskih dogodkov iz revolucije. Umetniške slike so prejeli: književnik Tone Svetina, književnik Miha Klinar, Ivan Jan, urednik oddaje radia Ljubljane »de pomnite tovariši«, ter Jože Vidic za prispevke, objavljene v časopisa in radiu. Občinska konferenca ZZB NOV Jesenice Število priznavalnin raste vsaj na 40.000 S din na družinskega člana in na tem odmerjati pomoč borcem. Število priznavalnin iz leta v leto raste. To kažejo podatki, ki se določajo v občinskem proračunu. Leta 1962 se je za potrebe priznavalnin porabilo 2.060.000 S din, lani pa že 15.680.000 S din. Redno mesečno priznavalnino je lani prejemalo 58 osebnih upravičencev in 21 družinskih upravičencev v mesečnih zneAih od 10.000 do 40.000 S din. Da bi dobili izvid o zdravstvenem stanju borcev je komisija za socialna vprašanja borcev pri občinskem odboru vztrajno iskala možnosti, da bi se opravili temeljiti zdravniški pregledi borcev. Znano je, da obstoječi predpisi o zdravstvenem varstvu ne urejajo oziroma ne vsebujejo določil, ki bi omogočala izvedbo take akcije, čeprav imajo status zavarovanca. Za izvedbo te akcije pa ni bilo potrebnih sredstev. Na sploh lahko ugotovimo, da zdravstveno varstvo za borce ni urejeno. Lani je bilo na klimatskem zdravljenju samo devet borcev jeseniške občine. Da je to odločno premalo, pove naslednji podatek: Od 60 zdravniško pregledanih borcev v Železarni, je po mnenju zdravnikov 25 takih, ki jim je zdravljenje nujno potrebno. Komisija za razvoj tradicij NOV predlaga, naj skupščina občine Jesenice sprejme odlok o vsakoletni podelitvi nagrad »Toneta čufarja« za zasluge na kulturnem in prosvetnem področju. Nagrade naj bi se delile ob občinskem prazniku 1. avgusta. Za posebne zasluge na področju športne dejavnosti naj skupščina občine podeli vsakoletne nagrade narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Občinska športna zveza naj letos vpelje posebno športno tekmovanje na vseh področjih telesne vzgoje, za memo-rial narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Jeseniška gimnazija naj dobi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju, vodji vstaje leta 1941. Kurirski smuk v Javorniškcm rovtu naj se v bodoče prenese v bližino Pristave in premakne na zadnje dni januarja, ko je obletnica smrti kurirjev v Med jem dolu. Letos je tudi predvidena podelitev domicila Jeseniško-Bo-hinjskem odredu, ki naj bi ga podelili jeseniška in radovljiška občina septembra. Predstavnik zveze borcev z Javornika je bil proti, da bi še enkrat prekopali padle borce s pokopališč na Koroški Beli, Jesenicah in Blejski Dobravi na novo pokopališče v skupno grobnico. Dejal je, da smo jih enkrat že prekopali in naj ostane čim več grobišč, ker je vsako grobišče spomenik in močna obtožba proti fašističnemu nasilju. Predlagal je, naj se prostor pred pokopališčem na Koroški Beli primerno uredi v park. J. Vidic Skrb za mladino naj ne bo kampanjska akcija Tako je stališče občinske konference Socialistične zveze občine Jesenice. V njenih stališčih je poudarjeno, da so problemi mladih problemi celotne družbene skupnosti in da organizacije SZDL ne morejo zatajiti svoje odgovornosti P» reševanju teh problemov. Konferenca opozarja na negativni vpliv slabe literature, ki kvarno vpliva na doraščajoČo mladino. Posebno odgovornost za zdravo rast in pravo vzgojo mladine imajo starši. Družbena odgovornost staršev ni podana le s predpisi, temveč izvira tudi iz naravnih odnosov. Druz; bena skupnost v občini mora v doglednem času zagotoviti minimalne pogoje za varstvo predšolskih in šolskih otrok vsaj v takem obsegu, da bo zadostovalo za najbolj potrebne in prizadete otroke. Stališče socialistične zveze je, da mora priti med učnim in vzgojnim kadrom do večje selekcije glede na idejno-poh; tično usmerjenost. Za investicije v šolstvu je potrebno zbrati potrebna sredstva. Dosedanji neuspeh pri zbiranju sredstev za investicije v šolstvu je treba popraviti z odločno politično akcijo, zlasti v okviru delovnih organizacij. Obveljati mora načelo, da mora pri nas vsak otrok dokončati osemletno šolanje in da nihče ni upravičen pričakovati popuščanja pri posledicah, ki nastopajo za tiste, ki nimajo dokončanega uspešnega osemletnega šolanja. Posebna skrb naj bo posvečena sestavu vodstva mladinskih organizacij. Bivši borci naj ne le z besedami, temveč tudi neposredno prevzamejo vodenje določenih dejavnosti, Prl katerih se bo mladina vzgajala v patriotizmu, delovnih navadah, zavednosti in drugih .lastnostih. Konferenca socialistične zveze daje priznanje vsem, ki sodelujejo v raznih organizacijah v delu z mladino. Jože Vidic Še enkrat o udeležencih oktobrske revolucije V eni izmed decembrskih številk našega časopisa (16. decembra 1967) smo pisali o podelitvi sovjetskih odlikovanj za slovenske udeležence Oktobrske revolucije. Takrat smo zapisali, da je med tridesetimi odlikovanci tudi deset Gorenjcev. Sedaj pa se je — žal — izkazalo, da ta naša informacija, ki smo jo dobili decembra lani na glavnem odboru SZDL v Ljubljani, ni točna. Pred dnevi smo namreč dobili v uredništvo pismo Franceta Valjavca iz Kranja, v katerem nam sporoča, da smo njegovo ime omeniJi med spiskom odliko-vancev, vendar vse do danes ni dobil odlikovanja, niti ni takrat, ko so bila odlikovanja podel jena, dobil vabilo na podelitev. Franc Valjavec nas je tudi prosil, naj po- vprašamo, kako je s to stvarjo. Njegovi želji smo ustregli in v sredo, 14. februarja, spet poklicali glavni odbor SZDL v Ljubljani, kjer pa so nam zatrdili, da so nam dali lani decembra napačno informacijo. Ne gre sicer toliko za napako, temveč bolj za pomoto, v kateri so zamešali udeležence oktobrske revolucije, odlikovane z jugoslovanskimi odlikovanji in udeležence, odlikovane s sovjetskimi odlikovanji. Na SZDL v Ljubljani so nam tudi povedali, da sta bila z Gorenjske odlikovana le dva udeleženca oktobrske revolucije s sovjetskimi odlikovanji (Franc Dolinar in Peter Usar), ostali, ki smo jih v informaciji z dne 16. decembra 1967 omenili, pa so bili odlikovani z našimi, ju- goslovanskimi odlikovanj'-Ob tej priložnosti se opra* vi čujemo omenjenim tovari' šem za pomoto, do katere Pa — kot lahko sami presodite — nd prišlo po naši krivdi- Uredništvo Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Občni zbori zveze združenj borcev v radovljiški občini Zavzeta skrb za vprašanja vzgoje V dneh od 3. do 20. februarja so se po vseh krajih radovljiške občine zvrstili občni zbori združenj zveze borcev. Vsega je bilo 19 občnih zborov, kolikor je tudi organizacij v radovljiški komuni. Razprave na zborih borčevskih organizacij so pokazale veliko zavzetost nekdanjih borcev in aktivistov NOB za aktualna družbena dogajanja, predvsem pa za različna konkretna vprašanja našega vsakodnevnega družbenopolitičnega življenja. Tako bor^i zelo zavzeto razpravljajo o vzgoji In prenašanju svetlih tradicij boja na mlado generacijo, o vzgojnem vplivu naših šol in družin ter družbenih organizacij na mladino, o škodljivih vzgojnih vplivih, ki se vsiljujejo zlasti od zunaj in o zdravem hotenju mlade generacije, da bi se s svojim delom uveljavila v gospodarskem in družbenem življenju. Prav zanimiva je bila razprava na nedeljskem zboru na Bledu. Udeležilo se ga je nad 100 nekdanjih borcev in aktivistov. Besede in dobre želje, ki sq jih na začetku iz- razili v pozdravu predstavniki pionirske organizacije osnovne šole Bled, so deloma tudi spodbudile borce, da so največ razpravljali prav o mlladini. Zaniimive so bile ugotovitve, da je potrebno moralno etične vrednote, ki so se oblikovale prav v boju, z živim izročilom udeležencev prenašati na mladi rod. V veliki meri je to nalogo tudi uspešno opravila in jo še opravlja mladinska in druga literatura s tematiko NOB in revolucionarnih gibanj v svetu, veliko pa k temu pripomorejo različne spominske manifestacije in srečanja. Ne nazadnje tudi vzgoja v šoli ter v družini. Na zboru je nekdo pravilno ugotavljal, da morajo vrednote, kot so tovarištvo, vdanost ljudstvu in narodu, privrženost bratstvu med jugoslovanskimi narodi, smelost in hrabrost postati temeljne sestavine novega moralno etičnega kodeksa socialistične morale. Pouk zgodovine NOB je že dobil pravo mesto v učnem načrtu osnovne šole za 8. razred. V nižjih razredih pa poučujejo zlasti krajevno zgodovino NOB. V ta namen pa pedagogi in drugi družbeni delavci ter zgodovinarji skrbno zbirajo in metodično obdelujejo in pripravljajo učno gradivo. Ponekod so pri ' tem uspešno pomagate organizacije zveze oorcev- Premalo pa so z3.1"! 0r-napravile prav mladinske ganizacije in zveza kom stov. To velja zlasti za ^ rejšo mladino, ki se že v .3|je čuje v proizvodnjo, na za študentsko mlada"o, srednješolce in za km mladino. HnaJe Razumljiva in spodbud -težnja mladine, da de-stor za svoje pogovore 1 ^v batne krožke. Prav taK raZu-že veliko zavzetost ^ v mevanje sodobnih pol8 sV.0je svetu, pri tem pa isce eru vzore in ideale v sod družbenem dogajanju z0r in zlasti v svetu. Vse nje-nosti je vredno za0Lpj»* mladine za sodobno * 52£A - 21. februarja 1968 GOSPODARSTVO GT.AS * 3. STRAN Nova kategorizacija delovnih mest v železarni Samoupravni organi Železarne so se že dalj časa ukvarjali • Problemom delitve dohodka in delitve osebnega dohodka aposlenih. O tem vprašanju so tudi razpravljali lani na kon-erenci zveze komunistov Železarne. Junija lani je delavski vet Železarne sprejel program dela urejanja osebnih dohodov. Med drugim je dal nalog, naj se uredi in dopolni anali-1 na ocena delovnih mest. Delo je bilo zaupano strokovni •tuPi, ki je analizirala obstoječe stanje in kasneje svoje Kotovitvc posredovala upravnemu odboru. ° sedaj so imeli 66 obračunskih postavk. Zaposlen dala-2 v železarni je bil razporejen v eno od teh 66 obračunskih P°stavk, ki so določale osnovo za njegov osebni dohodek. a'Pon med nekvalificiranim delavcem in obratovodjo najslabšega obrata (martinarna) je bil 1 :2,93 (če je naj-N*Me plačani delavec prejel 60.000 S din osebnega dohodka, J ohiatovodja lahko imel največ trikrat toliko). v . v8Usta 1967 so se samoupravni organi odločili, da se iz-. e sistem kategorizacije ter določi naslednje izhodiščne mcnfp. ki naj jih delovna grupa upošteva pri izdelavi katc-čunZ|?c''e delovnih mest: Naj bo največ 20 kategorij obra-I nsk'h postavk; razpon obračunskih postavk naj bo 1:3; spremembo obračunskih postavk se izvrši določen priliv teh vV gibljivega dela na obračunski del. Ob upoštevanju načel so morali zagotoviti progresivno rast kategorij, ki 0ra biti vzpodbudna za zaposlene, kai i"13 grupa je na tem delala pet mesecev in naredila t eg?rizacijo na podlagi navedenih izhodiščnih načel. Pri fenin? bistveno, da so se samoupravni organi odločili, da 'inhova stvar politika nagrajevanja in elementi te politike, j. tem ko je sama ocenitev delovnih mest strokovno delo, ga morajo opravljati enotno za vso Železarno, ne pa vsaka jJJ* cnota sama. foč|e svct Železarne je 19. januarja letos poslušal po- tov'l° dc'ovnc gruPe 7a kategorizacijo delovnih mest. Ugo-zat' ' So'.da >c delo opravljeno skladno s sprejetimi principi, obr° *S° 'zrckn skupini priznanje za opravljeno delo. Nove ]j aLlmske postavke na podlagi izvedene kategorizacije ve-hod ■ osnova 22 obračun od prvega februarja dalje in lfi-;.° .prvi naslednji osebni dohodki razdeljeni po omenjenih *riuTl)in na^° Se 'e delavski svet pohvalno izrazil o opravljenem delu CevP"dročju kategorizacije delovnih mest, pa ima del delav-Vorugačno mnenje. Zato sem zaprosil Jožeta Neumana, cjjeJ° Krupe za ocenitev delovnih mest v sistemu kategoriza-0a ' Za*aj imajo nekateri delavci toliko kritičnih pripomb Popravljene cenike ob novi kategorizaciji delovnih mest. dan,.rv'^ Je bila v tem pogledu narejena prelomnica v dose-de|0. pralts'' ker smo hill navajeni, da se določa ocenitev zt>°rih'*1 mcsi na sindikalnih sestankih, oziroma komisijah, Proizvajalcev itn kot °d'°č^tvUo delavskega sveta pa se smatra ocenjevanje . strokovno delo, zaupano strokovnim delavcem v obratu »irokovnim službam. °seh " moramo< da kategorizacija ne daje, niti odvzema, ni dn.ega dohodka nobenemu delovnemu mestu, ker je oseb-j. °hodek odvisen od osebnega dohodka v delovnih enotah. njm^or*2acija sama pa odpravlja neskladja med enakovred- yl mesti po delovnih enotah, doh Hb'"1' da ne^ater* delavci ne ločijo formiranje osebnega 8'ru° od delitve osebnega dohodka. Kategorizacija Je in-Ue|..m*nt delitve OD, ne pa formiranje osebnega dohodka, homo lahko toliko, kolikor bo posamezna delovna enota J. Vidic kvaril pre _f_re Pojave in stvari Ha . °- ke,r ni o njih pouče «iekateeraturo- Včasih glcda -oal 2at^er Pravilno informirana, ^užh !u dol2nost ln naloga r'Jo v™*1 organizacij, da ši-Jjud' ^ inleresov mladih Prav 10 da jiaT1 PrikazuJeJ° dobnh resniono ozadje so-n Pojavov v svetu, pa Daj , »'"javov v svetu, pa revol -t0 v Vietnamu, &ki iUaonarni boj v Latin ^eriki itd. Prav v raz ia8i teh dogodkov bomo na-5 nporednaco v naši prete-Junaki osvobodilnega baJa Jugoslavije kakor tudi Jfvolucionarji, kot so Che V^evarra, vietnamski borci ^ drugi, bodo lahko postali Gorniki mladih ljudi, če jih bodo lahko bolje spoznali in se navdušili za ideje, za katere so se ti borci bojevali Ln tudi umrli zanje. Na zborih so razpravljali tudi o pomenu obrambne vzgoje, ki v današnjih okoliščinah postaja važen element varnosti in pripravljenosti na vsako morebitno presenečenje. Občinski odbor Zveze združenj je že razpravljal tudi o letošnji 25-letnici tragičnih dogodkov na Pokljuki, kjer je decembra 1942. leta tragično propadel Prešornov bataljon. V ta namen bodo organizacije pravočasno pričele s pripravami na spominsko svečanost. J B. Za 15 odstotkov povečan izvoz Tržiško gospodarstvo je lani preseglo svoj predvideni načrt obsega proizvodnje in storitev za 4,8 odstotka, medtem ko se je lanska realizacija povečala za 6,8 %. Lani so tržiške gospodarske organizacije izvozile za 5,570.000 dolarjev in pri tem presegle svoja izvozna predvidevanja za 15 °o. Lanski izvoz je v primerjavi z lelom 1966 večji za 33,4 "o, od tega je več kot polovico vsega izvoza odpadlo na konvertibilno tržišče, drugo pa na vzhodno klirinško področje. Letos predvidevajo povečanje proizvodnje, ki pa bo večja predvsem zaradi novih proizvodnih kapacitet v obratu Roga, nove proizvodnje v Triu in modernizacije proizvodnje v Peku. Tako računajo, da se bo letos družbeni proizvod povečal za 9,3 odstotka, narodni dohodek za 8,6%, osebni dohodki za 4,8 odstotka, produktivnost za 4,3 n o, povečalo pa se bo tudi število zaposlenih in pa investicije. 51-odstotni porast investicij letos odpade na že omenjeno novo proizvodnjo v obratu Roga, Triu Ln Peku. Letos predvidevajo tržiški gospodarstveniki nekoliko manjši izvoz kot lani, predvsem zaradi nejasnega položaja tovarne. Peko na vzhodnih tržiščih. Omenili smo že, da se bo letos povečalo število zaposlenih, in sicer za 3,6 °,o. Lani so imeli v Tržiču 153 nezaposlenih, ob tem pa naj navedemo, da bo letos.končalo osemletko 234 mladih Trži-čanov, od katerih jih bo 70 nadaljevalo šolanje, 35 učen- cev bo šlo v uk, medtem ko bo ostalo za prvo zaposlitev 99 učencev. Tržiško gospodarstvo bo letos potrebovalo 185 novih delavcev, tako da bo ostalo v Tržiču le 67 ljudi brez dela. čeprav se bo vrnilo z odsluženja vojaškega roka in šolanja 55 ljudi, pa to ne bo bistveno povečalo brezposelnosti, saj računajo, da bo ravno toliko ljudi šlo letos v pokoj. -vig Škofjeloška skupščina lani Po sprejetem programu bi občinska skupščina v škofji Loki morala lani obravnavati, — razen tekočih zadev seveda — 36 nalog. Z njimi je bila določena okvirna politika dela skupščine. Program je bil realno postavljen, čeprav je odpadla izvršitev nekaterih nalog. Tako se je na primer cd!ožila izdelava družbenega plana razvoja občine od lela 1966— 1970, predvsem zato, ker lani še niso bili znani vsi elementi gospodarske reforme in zaradi tega ni bilo mogoče re- Razveseljiv odziv krvodajalcev v Preddvoru in Šenčurju Krajevna odbora rdečega križa v Preddvoru ln Šenčurju sta pretekli teden na rednih sejah pregledala delovni program za prvo letošnje tro-mesečje. Na področju Preddvora so za krvodajalsko akcijo zbrali 97 prijav, kar precej več, kot pa so pričakovali. Prav tako je bil velik odziv tudi v Šenčurju — tam se je prijavilo 142 krvodajalcev. Na sestanku so sklenili, da bodo za osmi marec obiskali starejše in bolne žene ter jih razveselili g skromnimi darili. Na dnevnem redu se- stanka je bila skrb za stare in onemogle občane, kar naj bi reševali skupaj z drugimi organizacijami. Name ravajo tudi organizirati različna zdravstveno vzgojna predavanja s filmi. Krajevna odbora rdečega križa sta sklenila predlagati predsednico rdečega križa v Preddvoru Majdo Pižorn in predsednika rdečega križa Iz Šenčurja za podelitev odlikovanja JRK za večletno aktivno delo v organizaciji rdečega križa. Jože Čehovin alno oceniti možnosti razvoja. Za izvršitev še nekaterih nalog pa je glavni razlog pomanjkljiva dokumentacija in pomanjkanje ustreznih upravnih služb. Sicer pa jo bila skupščina močno obremenjena, saj je obravnavala kar 97 zadev, to je 2,5 krat več kot je bilo predvideno s programom dela. V ospredju so bile zadeve s področja go-spndirstva in financ ter sprejemanje odlokov, odredb i;d. • Tudi večina svetov, ki delujejo pri skupščini, je pokazala precejšnjo dejavnost. Svet za splošne in notranje zadeve je, z izjemo statuta občine, opravil vse po3tavl|e-ne naloge. K temu je precej pripomogel dober kadrovski sestav sveta. Dobro se je vživel v delo svet za kulturo Iti telesno vzgojo. Čeprav nl obdelal vseh nalog, je pripravil vrsto akcij za poživitev kulturnega In športnega življenja v občini. Zelo prizadevni so bili tudi člani sveta za urbanizem in komunalo, ki je pripravil med drugim pravilnik o oddajanju stanovanj, predlog investicijskega programa za zgraditev vodovoda ln za novo ceno vode, predlog za zgraditev novega mostu čez Soro v Skofji Loki itd. S. Z. Pri vasi Broa v Bohinju gradijo čez Savo Bohinjko nov most z betonskimi nosilci. Starega, lesenega, je narasli voda večkrat odnesla, vsa popravila pa so bila samo začasna — Foto F. Perdan List iz beležnice Zdi se nit, da jih premalo poznamo, da premalo cenimo njihovo delo, da premalo pišemo o njih — o gorskih reševalcih. Možje in fantje, stalno pripravljeni pomagati vsakomur, ki v gorah zaide v težave, so skromni ljudje. Preskromni. Ni jim do slave, do popularnosti v stilu filmskih in popevkarskih zvezdnikov, njihovih slik rti na prvih straneh časopisov, njih navadno ni v poročilih o vrhunskih alpinističnih vzponih. Pri svojem delu so, doma, v tovarnah, za pisalnimi tttiztuni — pa v hribih, v stenah, v snegu in mrazu, povsod v gorah, kjer so ljudje in bi lahko prišlo do nesreče. Povsod so, kjer je potrebna pomoč. Ob vsakem času, ob vsaki uri, v vsakem vremenu so takoj pripravljeni, da s svojim znanjem, s svojo kondicijo, s svojimi rokami, s svojo nesebičnostjo, s svojim pogumom priskočijo na pomoč. Zazvoni telefon, človek je v nevarnosti, potrebuje pomoč, sam je in nemočen, sredi stene, spodrsnilo mu je in je padel, ni več vzdržal v snegu in mrazu — takoj so pripravljeni za pot, utrujenosti sredi noči takrat ni, dnevnepa reda takrat ne poznajo, ura jim takrat ne pomeni ničesar, treba je le čimprej priti do ponesrečenca, do tistega, ki potrebuje pomoč, ki bo morda zdržal še nekaj ur, potem pa bodo njegovi klici na pomoč utihnili. Sredi noči — vseeno. V mrazu in snegu — vseeno. V najbolj nevarno steno — vseeno. Saj se ne da povedati z besedami, kaj to pomeni, kaj je v teh ljudeh, kaj jih žene v take požrtvovalne akcije, pogosto v nevarnosti, pogosto v dolge, utrujajoče pohode brez počitka, samo da bi lahko pomagali. Verjetno bi bilo povsem zaman spraševati jih, kaj je tisto. Ko sva se pred dnevi o tem pogovarjala z Urošem Župančičem, mi je povedal: Gorski reševalci "Čudovito je, pomagati človeku, ki potrebuje pomoč, čudovit je občutek, storiti nekaj, kar drugi ne morejo, kar si drugi ne upajo, česar drugi niso sposobni. Čudovito plačilo je to. čudovito plačilo, če nekomu lahko pomagaš, če mu lahko rešiš življenje. Vendar se le prevečkrat zgodi, da rešujemo samo trupla, da pa življenja ostajajo v stenah, pod stenami. Zato je prva naloga gorske reševalne službe opozarjati na nevarnosti, opozarjati povsod, preprečevati nesreče, zakaj to je lažje kot reševati.« Opozarjanje pa največkrat ne zaleže, posebno ne pri mladih, objestnih ljudeh, zato so gorski reševalci vedno pripravljeni. Predvsem morajo biti vedno kondi-cijsko in tehnično sposobni tudi za najtežje napore, za najtežje naloge, »če je prehud ogenj iz bunkerja, se napadalci umaknejo,« pravi Uroš Župančič; »gasilci ne skačejo v plamene, mi gorski reševalci, pa moramo v steno, pa naj bo karkoli.« In v plazove gredo, kjer se vsak hip lahko spet snežena gmota nekje utrga in Zgrmi naprej v dolino. Tja gredo, kjer je nabolj nevarno — pa ne le zaradi užitka, ne za to, da bodo preplezali kakšno nevarno ali še neosvojeno smer v ledeni steni. Gredo zato, ker nekdo potrebuje njihovo pomoč. Gredo zato, da bodo rešili človeku življenje. Pogosto beremo o njih. To so čudoviti fantje, čudo. viti možje. Vendar beremo o njih navadno le takrat, če se je kdo ponesrečil, če kdo potrebuje pomoč. Brali smo o njih pred nedavnim, ko so trije ljubljanski alpinisti odšli v Čopov steber v severni triglavski steni, pa se je vreme spremenilo, pokvarita, steno so zavile megle in začelo je snežiti. Kaj bo s fanti v steni? Kaj je z njimi? Ničesar niso vedeli o njih, le predvideli so, da bi znali zaiti v škripce, precej tudi zaradi svoje nepremišljenosti, saj niso vzeli s seboj prenosnih radijskih oddajnih in sprejemnih aparatov, s katerimi bi se lahko sporazumevali s prijatelji v dolini. Ničesar niso vedeli, le to, da se je bolje napotiti v osrčje Triglava prej, preden bi bilo lahko prepozno. Na srečo njihova pomoč ni bila potrebna. Če pa bi bila, bi bili »pri roki«. So le bili. Njihovih imen — veliko jih je bilo, skoraj iz vse Slovenije so prišli — pa ne bodo omenjale alpinistične kronike v zvezi s prvič premaganim Čopovim stebrom pozimi. Tega tudi ne pričakujejo. To ni njihov cilj. Niso zato gorski reševalci, da bi njihova imena blestela. Preveč skromni so. Njihova nagrada je zavest, da lahko pomagajo, če je treba. Da so sposobni pomagati. In pripravljeni ob vsakem trenutku. Andrej Triler Letna konferenca Hortikulturnega društva Jesenice Univerza cvetja in zelenja Prek 200 ljubiteljev cvetj« in zelenja, članov Hortikulturnega društva Jesenice, se je pred nedavnim udeležilo letne konference. Hortikulturno društvo Jesenice, ki šteje 700 članov, sodi med najboljša tovrstna društva v Sloveniji. Ing. Pšenica, predsednik društva, je v uvodnem poročilu podal pregled in oceno dela za preteklo leto, nato pa je dal v razpravo program nalog društva v tekočem letu. Društvo je v preteklem letu organiziralo nekaj zelo kvalitetnih predavanj za občane. Težko je razumeti, zakaj na teh predavanjih hi ljudi, ki jih že sam poklic sili, da se izobražujejo v tej smeri. Na predavanja ni delavcev komunalnega podjetja, stanovanjskega podjetja, gradbenih podjetij itd. 2e prek zime so se na predavanjih seznanili s sortno zelenjavo. Organizirali so široko izbiro semen holandske in domače proizvodnje ter jih razdelili tridesetim članom, ki so se obvezali, da bodo te sorte zelenjave prinesli na razstavo. Spomladi so imeli dovolj dela z vzgojo 200 sort tu..'p, hiacint irisa in krokusov. Veliko dela so imeli tudi z organizacijo trgovine, ki preskrbuje članstvo z raznimi potrebščinami, predvsem s spomladanskimi in jesenskimi čebulnicami. V Sloveniji je to edino društvo, ki nabavlja rastlinski material za celotno članstvo. Lani je društvo organiziralo več izletov, ki so bili obenem poučna potovanja, saj so si med potjo ogledali več cvetličnih razstav doma in v tujini. Najtežje delo je bila izvedba in organizacija cvetličarske razstave na Jesenicah. Pri tem delu je aktivno pomagalo okrog 103 članov in članic društva. Poleg razstave so največ pozornosti posvetili ozelenitvi mesta. Akcija je povsem uspela, kar nam pove podatek, da je bilo lani posajenih prek 8000 okrasnih rastlin. Skoraj vse rastline so se prijele in se do jeseni lepo razvile Na občnem zboru so se pogovorili tudi o bodočem delu. Sklenili so, da bodo več pozornosti posvetili delu z mladino. Letos ne bodo organizirali tako velike razstave kot lani, temveč bodo razstavo prenesli v jeseniške izložbe. Med pomembne tekoče naloge sodi tudi širjenje javnega in hišnega zelenja. Občinski skupščini bodo predlagali, naj imenuje komisijo, ki bo odločala o vsakem poseku lesa v dolinskem območju. V tej komisiji naj bi bil tudi član hortikulturnega društva. Prav tako naj bi bil član društva navzoč pri prevzemu javnih objektov. Ker se delajo načrti za zajezitev proda na področju od Hrušice do Mojstrane, bodo odbornike opozorili, da je dolina s tokom Save od Hrušice do Mojstrane najlepša in pravi biser doline. Ce se že mora graditi jez, naj se gradi na odseku od žvagnovega mosta do Hrušice ali šele pred Mojstrano. Kritično so tudi ocenili načrtovanje ozelenjevanja v Kranjski gori. Vsak hotel pO svoje ureja zelenice in ne-estetska zasaditev bode v oči. Hortikulturno društvo se zavzema za enotno urejevanje in oblikovanje zelenic. Tudi letos bo občinska skupščina predvidoma dodelila društvu 5 milijonov S din za njihovo dejavnost. Jože Vidic Na Jesenicah Izgledi za ureditev stanovanjskih težav borcev Kmalu bo minilo 23 let od osvoboditve pa še vedno nimajo številni zaslužni borci NOV primerna stanovanja. Zato je razveseljiva novica, ki nam jo je posredoval občinski odbor ZZB NOV Jesenice, da bodo kmalu rešene stanovanjske težave tudi preostalih borcev. Sicer pa so na Jesenicah že doslej posvečali temu vprašanju posebno pozornost. Samo že.'ezarna je v zadnjih osmih letih dodelila 400 stanovanj borcem. Na Plavžu pa je bil zgrajen 20 stanovanjski stolpič za borce, ki ga je investirala občina. Iz občinskega stanovanjskega fonda je bilo lani 8 borcem dodeljeno stanovanje. Železarna je lani dodela 40 borcem novo stanovanje, še vedno pa je po raznih podjetjih in pri občinski skupščini 70 prošenj za sta- novanja borcev. Od tega je 47 prošenj vloženih v Železarni, druge pa pri drugih podjetjih. Da bi se rešila stanovanjska stiska teh borcev, je » gradnji blok s 35 stanovanjskimi enotami, ki bo vseljiv do novembra letos. Nekateri borci problem stanovanja rešujejo z zasebno gradnjo. Lani je železarna dala 15 prosilcem kredit V skupnem znesku 10.400.000 S din. Iz stanovanjskega sklada pri društvu upokojenci pa je kredit dobilo 13 borcev. Iz tega sklada bo na voljo tudi letos nekaj milijonov za dodelitev kredita za stanovanja upokojencev. Podatki kažejo, da so "J Jesenicah resno pristopili K akciji, da se to vprašanje enkrat po tolikih letih končno reši za vse udeležence NOv' J. Vidic Na gondolski žičnici na Vogel v Bohinju je v teh dneh živahno Snega je zapadlo toU^0' ga je za smučarje dovolj, zato je tudi obiskovalcev veliko — Foto Peruan SREDA - 21. februarja 1968 OGLAS GLAS * 5. STRAN ^^ajalec v trgovini Leo Ovsenek razkazuje holandskl tu-gospe C. J. dc Jongh de Leevvv knjižni ovitek z narodno ^rnanientiko — Foto: Franc Perdan Obisk v najvišji trgovini pri nas Murka na Voglu ^e vem, zakaj je trgovskemu podjetju Murka, ki ima sedež dhr.eSCal1' ,me prav P° izmed najlepših rož, ki jih zasle-j^*10 * spisku nase zaščitene alpske flore. Res, n« vem. Morda Pri izbiranju imena hoteli ponazoriti prav gorenjski, prav-leP,rav ^Pskl amblent. Ali pa so morda mislili na nekaj naj-rTr^1. kar raste v naših hribih. Vem le, da Ima trgovsko nj 'ctJe iz Lesc to ime. In še to vem, da te lepe rože dolgo ke -01 pozna' — razen po imenu iz knjig. Potem pa sem jo ne-jjf8* dne v juliju leta 1964 povsem slučajno in nehote »odkril«: Ko ,Ut*0v't'h spomladanskih gorskih poljanah med planinama go , Co m Uskovnlco, pod Vlševnikom, med pokljuškimi vzti -V'' ^fi°rnJ° bohinjsko dolino in skalnatimi vršaci ob krl| Triglava. Ne, nisem kar tako zapisal, da sem jo »od-takrat je namreč sploh nisem iskal, sploh mi niso bile ta^! pr'da mar planinske rože, saj sem v vojaški obleki lazil •eli okro8 »n reševal naloge, ki so Jih meni in mojim prlja-Ga*nT "Predpostavljeni« Iz vojašnice na Rudnem polju. pr Smo po rosnem zgodnjedopoldanskem rovtu proti Pra-hitr Prijeten spomladanski hlad smo preganjali s precej H-,noJ°' Bohinjsko jezero se Je zlatilo v sončnih žarkih, sem srečal prvo murko ln si Jo zataknil za gumbnlco Tedaj Prej so mi bile všeč te njL0, to-!iko opevane v Avse-p °vi pesmi o Dragi, tako ra srcu vsem ljuibteljem go-*em 'Cpe v rosnem. sve" teče 'Utru in tako lcpo deh" nem In .oroznin vai na RuJ-tn, • P°'ju se bom vedno spo-g Jal v zvezi s prvo murko, . Sem jo videl rasti ki sem tem utrgal- ki sem jo P0* v ,. .nc'res, nam je posredovali številen opus skladb domačih in tujih avtorjev. Med njimi so bili zastopani: Fran Gerbič, Uroš Krek, Fran Venturini, Rado Simoniti, Pavel Ker-njak, Berdovič, Vodopivec, Flajšman, Forstor, Maš.k, Ja-cob Gallus-Petolin, od tujih pa Antonio Scandello, Žarov ter duhoune črnske pesmi in škotska narodna »Vive l'a-mouir«. Ta pester in vsestransko raznolik program je ponovno potrdil in dokazal visok umetniški nivo njihove interpretacije. Vsako pesem so znali posredovati poslušalcem s takšno rutino, da je vsaka zablestela v vsej svoji veličini. Slovenski oktet, ki si je od svojega obstoja pa do danes že ustvaril svetovni sloves, in sedaj v prenovljeni zasedbi samo nadaljuje to svojo poslanstvo. So resnični ambasadorji naše slovenske reprodukcije pev-* ske kulture in je naš narod lahko samo ponosen nanje, Tomaž Kržišnik: osnutki plakata V soboto, 17. februarja, ob 18. uri je bila v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju odprta svojevrstna likovna razstava. Tomaž Kržišnik, rojen leta 19?3 v Zi reh, razstavlja osnutke p'a-kata. Po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani ji Kžiš-nik nadaljeval študij na li- kovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani, kot Štipendist Prešernovega sklada pa je leta 1967 absolviral na akademiji STUK PYENK-N1CH v Varšavi, na oddelku za slikarstvo in grafiko — plakat pri prof. Henriku To-maszcws!skem glavnem mestu sta Jedila dva cpolnomcčena ^ed-stavnika DR Vietnama, ki a na sestanku z italijan-P m zunanjim ministrom n nfanijem obrazložila viet- arn-ke pogoje za začetek po-^Janj © premirju v Vietna- SAIG0N, 17. februarja — *r°te osvobodilnih sil, ki so D«oljene v trdnjavi Hue, so ^vodle močan protinapad. V leinamu pa se je začela tudi ofenziva osvobodiLnih sil ^'noga Vietnama, v kateri iot Partiza,ru z raketami sov-dl proizvodnje napadli tu. vJ glavni štab ameriških čet ^'gonu. V tej ofenzivi so Wteanj istočasno napadli 30 ^ost in 10 vojaških oporišč v JUžnem Vietnamu. krapinske toplice. 18. 'tbruarja — Predsednik Tito ]e s soprogo Jovanko ln s ^fmstvom obiskal svoj roj-*lni kraj, nato pa si je ogledi moderni viadukt v bližini KraPine in potem nadaljeval v Krapinske Toplice, kjer 80 prebivalci priredili pri-Srf°n spojem. H/VVRE. °krog 18. februarja — „ 200 ljudi je sprejelo Sovem Irancoskem pristanišču j^.Jotsko ladjo »Akademik • ki bo naložila medi- ir, instrumente zdravila vi^^o v prahu, namenjene Sgfjkemu lju iu J dni Pa bedo ljudstvu. Cez v Marseil- p^^'ovorili novo pošiljko Vio.i. Francije Severnemu letnamu. ^HANnesburg 18. fe ■Sfctt ~~ Profes°r dr. Ohrida , °arnard je napovedal, todn^h V prinoclnJm devetih jo i °Pr;»vil tretjo operaci-■ Presaditvijo srca. KiubRl2, 19, februarJa - v posjU. Jugoslovanskega vele- Plodi '5tva v Parizu je eks-Jupr,? a bornba in ranila 18 u«o.Hlovanov Je VK^f(.a kasneje umrl na poti j ^'rilšnir.^ \r n-__..___ med katerimi ico. V Parizu menijo, ražn? t>om1>0 Podtaknili sov-° razpoloženi emigranti. ScEj?' 19' f<*b™arja - V radi0s Konu v gostilni »Paniki •*' i™3]0 predstav-Stutt JUg03,1°vanske službe iz kor^arta vsak drugi teden raia ^'arni dan, je eksplodi-v*io d UČna bomba. Dom ne-^ier-^ j,C ta pksPlozija delo kih &k"Pi«. vendar izdai;n0norT1*ka Policija še ni uradnega poročila, Ljudje 300000 mrtvih otrok Statistična poročila, ki govore o vietnamski vojni, navajajo med drugim, da je bilo žrtev med otroki že okrog milijon: ubitih, ranjenih in pohabljenih. Samo mrtvih je že okrog 300.000. To je pošastna statistika, ki že skoraj ne vzdrži več primerjave s fašističnimi grozodejstvi. Hitler in njegovi sodelavci so bili zločinci, množično so pobijali tudi v koncentracijskih taboriščih; Johnson, general VVestmorcland in njuni sodelavci so prav takšni, če ne še hujši zločinci. Zločin, ki se dogaja pred očmi vsega sveta, je zločin, ki vpije do neba, ki ga obsoja ves svet, ki ga obsojajo tudi številni Američani. Nedavno tega je v Parizu izšla knjiga z objavljenimi dokumenti Russeliovega sodišča, ki sodi — v imenu vesti vsega človeštva, ne pravno — vojnim zločincem in zločincem v Vietnamu. Na 371 straneh objavlja povsem preverjene dokaze o grozodejstvih ameriške in južnovietnamske kvis-linške vojske. Med drugim so v tej knjigi podatki, da so v letih 1965 in 1956 /.bombardirali 80 cerkva ln 39 pagod, da so ranili in pobili številne krščanske In budistične duhovnike. Ameriški zločinci ne Izbirajo med civilnim in vo jašklm prebivalstvom. Dne 24. aprila 1966 so ob 18,20 med nedeljskimi večernicami vrgli bombe na cerkev, ki je bila polna vernikov. Američani so imeli velik »strateški uspeh«: 72 mrtvih, med njimi 34 otrok, ranjenih pa je bilo 34 ljudi. Ker Ja bila šola blizu cerkve, so razdejali še njo. »...Videli snu družino Trong: ubiti so bi.i oče in štirje otroci. Živa je ostala, le hči, ki je bila med bombardiranjem na poti... Videli smo družino Tunc: deset ubitih in dva ranjena, Živ je ostal le oče. V družini Fong so blH ubiti starši in dva otroka. Živ je ostal za zdaj le osen;I mi deček. Naposled smo videli malega Tanga, ki je ostal brez desne roke: star je pet let in nje gova mati je našla smrt pri tem napadu.« To so strašna poročila. Kaj vse šele se v resnici dogaja? Česa vsega še ne vemo!? General VVestmorcland je že leta 1966 v ameriški zboriret povedal, da mora uveljaviti totalno vojno zoper vietnamsko osvobodilno fronto, če hočejo, da zmaga. »Edina strategija, ki more premagati takšno organizacijo, je strategija neprizanesljivega vojaškega, političnega in psihološkega pritiska na celotno sovražnikovo strukturo — na vseh področjih!« Tako je povedal. Ta spartanski general pa se je letos uštel, januarja, ko je napovedal, da bo sovražnik verjetnno napadel in poskušal doseči spektakula-ren uspeh. Napoved se je uresničila, v en n d ar malce drugače, kot je napovedal poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu. Medtem ko je on naslavljal velikansko past pri Klic Sanhu, je nasprotnik silovito in bliskovito napadel sto vietnamskih mest in ameriških oporišč. Ofenziva, katere vrh je naskok na trdnjavo ameriškega veleposlaništva v Saigonu, tako rekoč na pragu generalštaba, je spodrsljaj, ki ga Amerika ne more spregledati niti generalu, vojaku, ki so ga bralci ameriške revije Time izbrali za »človeka leta 1965«. V nedeljo kmalu po polnoči so osvobodilne sile že drugič napadle, začele so svojo drugo rundo velike ofenzive. Hkrati so napadle okrog 30 mest in 10 vojaških oporišč. Po prvih poročilih tujih agencij je »drugI val« napada manj intenzivenn od napada, ki je bil 30. in 31. januarja ln ki je temeljito razrahljal ameriške pozicije v jugovzhodni Aziji. Vendar tuje agencije poročajo tudi o tem, da imajo osvobodilne sile še velike rezerve. Američani so dolgo verjeli, da bo Khc Sanh prizorišče velikega napada, zdaj pa so njihovi analitiki čedalje bolj prepričani, da tega ne bo, pač pa se bodo oblegovalci zadovoljili s tem, Mladina pred mikrofonom Prvo mesto je osvojil venskih podjetij se V petek zvečer je mladinski aktiv tovarne Sava iz Kranja pripravil zanimivo prireditev z naslovom »Mladina pred mikrofonom«. K sodelovanju so se prijavili predstavniki Steklarne Hrastnik, Železarne Jesenice, Bom bazne predilnice in tkalnice Tržič, Peka Tržič, Stola Kamnik, Name in Saturnusa iz Ljubljane, iz Kranja pa predstavniki Iskre, Garnizona JLA in Save. Prireditev je potekala v obliki pred leti zelo popularnih oddaj »Pokaži, kaj znaš«. Vse kaže, da so še danes tovrstne prireditve silno priljubljene, saj so poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili koncertno dvorano delavskega doma, izredno pozorno in z dekajšnjo mero kritičnosti spremljali dogajanje na odru. Šestnajstkrat je morala tričlanska strokovna komisija in komisija iz občinstva dvigniti ocenjevalne lističe z najvišjo možno oceno 10 točk. Prav posebno težkega dela komisiji nista imeli, saj so bile razlike med posameznimi izvajalci več kot očitne. Največ tekmovalcev je nastopilo z recitacijami, kar osem, od tega tri mladinke in pet Peter Pečar — 9 sloje odzvalo vabilu mladincev. Z Jesenic so se predstavili trije humoristi, katere pa sta komisiji preveč slabo ocenili. Iz popevka rs kega sveta so se vabilu organizatorja odzvale tri pevke in dva pevca. K tekmovanju pa se je prijavil tudi 6-članski zabavni ansambel kranjskega garnizona, ki je kljub mešani nacionalni sestavi med drugim kar dobro zaigral naše valčke in polke, za kar sta mu obe žiriji prisodili tretje mesto. In kdo je osvojil prvo in drugo mesto? Prvo mesto je z 59 točkami osvojil 25-letni Peter Pečar, predstavnik tovarne Iskra. S svojim mehkim baritonom je ob spremljavi Skupine 333 odlično interpretiral popevki Zelena trava domačije in Realise me. »S petjem se ukvarjam že dalj časa, intenzivneje pa zadnja tri leta. Med zabavnimi skladbami imam rajši tiste z nekoliko počasnejšim ritmom. Zdaj pojem v triu Igorja Jamnika in pri Veselih Kranjčanih,« mi je zadovoljen z uspehom pripovedoval Peter Pečar. Drugo mesto je z 58 točkami osvojila simpatična 16-let-na interpretatorica zabavnih melodij Majda Jazbec, doma iz Tržiča, ki se jc publiki predstavila z dvema popevkama. »S petimi leti sem pričela peti. Do desetega leta sem nastopala na podobnih prireditvah. Potem sem za nekaj časa petje opustila. Lani sem se ponovno posvetila petju in na oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Tržiču dosegla drugo mesto,« je po nastopu povedala najmlajša tekmovalka. Na vprašanje ali rajše igra klavir (Majda je namreč sedem let obiskovala tržiško glasbeno šolo) ali poje, je sprva malo pomislila, potem pa se vseeno odločila za petje. Nagrade — izdelke tovarne Sava — je nagrajencem izročil Bajuk Anton, predsednik da bodo Khe Sanh nenehno držali v šahu in ga bombardirali iz dobro prikritih položajev. Te dni smo iz govora sovjetskega premiera Kosigina v Minsku zvedeli tudi, da Sovjetska zveza oskrbuje z orožjem južnovietnamsko osvobodilno fronto. Pošiljjjo najmodernejše orožje in napovedujejo, da se bodo njihove pošiljke večale vzporedno z večjim vojaškim angažiranjem Američanov. Kosi-gin je dejal, da Združene države Amerike niso sposobna zmagati v Vietnamu, zato bi ameriška vlada morala poiskati politične rešitve. In še novica, ki je med vsemi najbolj zastrašujoča: senator VVilllam Fullbright ja izjavil, da bi Američani kljab uradnim zanikovanjem utegnili uporabiti taktično atomsko orožje pri obrambi obkoljenega oporišča ameriških mornariških pešakov Khe Saaha v Južnem Vietnamu. Pristavil je, da je izjava šefa skupnega štaba ameriških oboroženih sil generala VVhe-elcrja napravila vtis, kot da bodo pri obrambi Khe Sanha uporabili atomsko orožje, Če bo potrebno. Torej, »če bo potrebno«, sa obela najhujše. Ob tem se upravičeno spet lahko vprašamo, do kam sega ameriška blaznost. in dogodki tovarniškega komiteja ZM tovarne Sava. Oddajo sta spretno vodila Majda Zaplot-nik in Lado Mraz. Za prijetnejše počutje je poskrbela Skupina 333, ki ja razen tega tudi spremljala posamezne interpretatorje zabavnih melodij. Publika je tako njih kot ostale izvajalce večkrat prekinjala in nagrajevala z močnimi aplavzi. Po končanem tekmovalnem delu programa je sledil še ples, na katerem je igrala Skupina 333. Poslušalci so bili zadovoljni s prireditvijo Ln si, vsaj iz pogovorov po končanem nastopu je očitno, še želijo podobnih prireditev. Dušan Stanjko Skupina 333 Bdi ^ek • 44 • Vendar pa je tudi to zadostovalo, da si Je earadi mene v Montdldieru vzel življenje neki plemić ln časopis v Runeauu me je opeval i prekrasno pesmijo. Se danes bi bilo moje ime med najbolj slavnimi na svetu, če bi nekega dne ne bil našemu podjetju pošel denar. Zaradi tega sem se dala pregovoriti Mealsu, da sva se poročila in vsega je bilo konec,« je zaključila in povesila glavo. »Ali je bil Mr. Meals tedaj že pri policiji?« je vljudno in sočutno vprašal gospod. »Ne. Tudi on je bil pri našem cirkusu. Nastopal je v več točkah, ki so bile vse za-nimive, največje uspehe pa je vsekakor do- \ segal v maskiranju. V ti-m je bil neprekosljiv \ mojster. Toda konkurenca je tudi tu huda In sploh je hotel prit. više. Ponudila se mu je prilika, da bi lahko šel k policiji in se je takoj odločil. Jaz pa sem odprla tu salon, ker sem se že pred svojo umetni.ko kariero I ukvarjala s tem poslom ln ker nisem hotela biti brez zaposlenja.« Zanimanje elegantnega gospoda za živ- j Ijenjsko usodo gospe in gospoda Meals je, kot se je zdelo, nenadoma splahnelo, poslu- j šal je le še napol. Na pomoč mu je prišla rdečelaska, ki jc k prvemu klobuku priložila zdaj še drugega, kar naj bi pomenilo, da |e ■ trudapolnim pomerjanjem pri kraju. Mrs. Meals je takoj spet postala vešča trgovka. »Dva funta in sedem šilingov,« je i dejala ln gospod ji je že naslednji trenutek naštel na mizo zahtevani znesek, gospa Meals i pa se je potrudila in je nato odpravila najboljšega kupca, kar jih je kdaj videl njen salon, tako, kot se je spodobilo. »Počastite me, prosim, spet kmalu,« je žvrgolela, se globoko klanjala, pri tem pa ošvrknila elegantnega gospoda z enim tistih pogledov, s kakršnimi je svojčas kot La bella Giulietta napravila na svetu toliko gorja. Pet minut nato je stalo na nekem vogalu ogorčeno dekletce, ki si ni vedelo sveta, kako naj se znajde na tej čudni zemlji. Da moški mnogo zahteva pa za to nič ne da — kot je bilo to pri njenem zadnjem oboževalcu — se jI je zdelo povsem razumljivo, da pa bi kdo izdal zanjo dva funta in več, ne da bi pri tem trenil z očmi, in za to nič ne zahteval, to je presegalo njeno pamet, še celo oba čudovita klobučka bi bila rada dala, če bi . . . Toda mlada dam-« je očividno bila filozofinja in si je nazadnje rekla, da sta dva čisto nova, moderna klobučka pač dva klobučka, ki bosta vzdržala vsaj dve leti, medtem ko se kaj takega o takemle novem prijateljstvu ne da reči kar tako. 26 »Pri moji veri,« je dejal Billv Knox, ko si je s svojih visečih bikov posesal še zadnje kaplje vv!ilskyja ln z občudovanjem opazoval svojega varovanca, »kaj takega bi si človek niti v sanjah ne mogel misliti. Se pred nekaj tedni ste bili kupček nesreče kot ga svoj živi dan aitem videl, zdaj pa bi skoro verje!, da sle velik gospod, ki si vsak teden lahko prlvojfl svežo srajco in še vse oc!alo po!eg nje.« Bi!3yjevo občudovanje nad spremembami, ki so se dogodile s Sienom Moorejcm, j- hVo tako resnično, da si svojega varovanca nI upal več tikati. Te spremembe pa so se začele tieto noč, ko se je v umazanem stanovanju v Islingtonu nenadoma pojavil človekoljubni Mr. Pringle, na vrat na nos stlačil njega in zaspanega Stena v velik avto ln ju po dolgi vožnji odložil v novem stanovanju. I Novo stanovanje se je tako popolnoma razlikovalo od starega, da se je dobri Billv vselej zgrozil, kadarkoli se je ozrl okrog sebe. Po tleh so ležale, razmetane sem ter tja, različne nepotrebne preproge, nepotrebni so se mu zdeli tudi razni prti po mizah, na katerih ni poiem stala steklenica z vvht-skyjem nič kaj varno ln trdno. Pa tudi postelje niso bile po njegovem okusu. Tako čiste so bile, da si človek ni upal zavaliti se nanje v obleki in s škornji na nogah, kakor je bil tega vajen vse svoje žive dni. Mr. Pringle mu je bil tudi naročil: »To stanovanje ni svinjski hlev kot tisto v Islingtonu. Skrbite, da ostane tako kot je!« Bllly Knox pa je bil star mornar in navajen poslušati ukaze. Zalo je ves ljubi dan prenašal vedro vode, veliko, trdo metlo in obsežno mokro cunjo in drgnil in snažil, kjerkoli se je pokazalo kaj takega, kar Je bilo podobno madežu ali umazaniji. Vse drugače sc je menda počutil Sten Moore. Kazalo je, da je vajen takih nerodnih stanovanj ter postelj. Odkar ga je bil nekega dne vzel Mr, Pringle s seboj in ga pripeljal nazaj vseja omejenega in lepo oblečenega, se je vedel, kot da ni bilo nikoli drugale. V glavi res še ni bil čista pravi in Billy se jc tistega čndncr»a pogleda njegovih bleščečih se oči včasih celo ba', v spiclnem pa se je dalo z njim kar mirno žive.i. Ce nI kžal na poste! i ln strmd v strop nad seboj, je korakal po sobi gor In dol in tnk at Je bilo pjdobno, da o nečem napeSo razmišlja. Ali pa je ure in ure sc , 1 pred zrcalom, smehljaje ogledoval svoj obraz, pomerjal obleke In kravate, ki mu jih Je bil pod31"11 dobrosrčni Mr. Pringle. Gospod Pringle je tako zelo skrbel ^» bolnika, da jc prišel skoro vsak večer pogledat, kako mu gre. Pri tem pa je M" pravzaprav čudno, da to ni bil več tisti »r-Pringle, ki je bil obiskoval staro stanovanje v Islingtonu, temveč je bil vsakokrat drugačen. Toda Billy si zaradi te maškarade n dosti belil gave. Takile dobrotniki to»J° včasih svoje muhe. Zaradi njega je bilo i»a Mr. Prlngleju lahko vse drugo ponarejeno, da so bili le šilingi, ki mu Jih je radodarno dajal, pravi. Danes je bilo že nenavadno pozno, ko je prišel na obisk gospod dobrotnik. Bil j« n* kam vznemirjen, tako da Je to opazil ce ne posebno bistri BiIIy. Moore še nI bil kraja oblečen in je z Iztegnjenimi noga udobno ležal v naslonjaču, kadil cigareto 1» sanjaril. Obleka, frizura, vse je bilo brezhibno na njem, le njegov obraz je bil s*r* hotno bled ln razoran, oči pa so rtiu ležal« globoko v votlinah in se tako čudno bleščale. »No, kako je kaj?« je prijazno vpraSa' Mr. Pringle. »Tako, kot vedno,« je odvrnil Sten. »RaZ' misijam.« »Najbrž o prijetnih rečeh?« »O prijemih in neprijetnih. Zal, spomin0* ne morem tako točno opredeliti kot bi hot* • — Da bi le glede žene mogel priti na jasno" Je šepnil skrivnostno. »Saj vidim pred seboj različne ljudi, toda ti me ne zanimajo-* »Tudi Cornerja?« Je vprašal Pringle Pre" žeče ln posebno poudaril ime. »Gospoda s prevezo prek očesa?« (Nadaljevanje) lanjski kraji in ljudje # Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje © Gorenjski kraji in ljudje • Goren; Oljarska obrt na Golembrdu pri Medvodah ^daljevanje ln konec) Ha v* e srno potem razvažali Kranj kraje: v Ljubljano, v gh Prodati. Preš podnevi preživijo, tukaj pa vse noči delate!« Tudi obleka je bila včasih 'a1i -""TJ"' v LJuul!a',u' * drugačna, manj praktična kot kamor smo jih pac ( danes večinoma smo nosili platneno obleko. Ta je bila — ko je bila oljnata — pozimi zelo poleti pa zelo vroča. Porn"^" ,e lanu Je bilo zelo na-... lo-. Treb . 11 stiskalnico, a kljub te- Tako obleko sem nosil kakšnih PrivjiatT10". T^ba je bilo močno mrzla srno v tovru Pridelali manj olja kot 30 let in sem jo imenoval »spo vali oj" je*1, p°Prečno smo dobi-j komo«. ko So 5 do 30% olja, medtem I Odkar je prenehala naša do-5 ori V tovarnah dobili kar mača oljarska obrt, je minilo že bil ie j dstotkov več — to pa je četrt sloletja, a še vedno se mi skoraj P Zasmžek. Delalo se je, toži po Ianencm olju kot pre ^at, ij1.0^ in dan, posebno ta- hrani. Najrajši smo jedli krom dilo. MaF— Se je za blago mu- j pir, pomočen v sveže laneno fledp?;13^00 se ie mlin zavrtel olje, pa tudi kruh smo pomaka] 1J0 opol noč' ' Je sobot i in se ustavil v olje. Ta jed nam jc tako uga bilo I ln°ei- Pozimi, kadar j ja'.a, da je nt: bi zamenjali za \ t, _ . Cj O J~n VZk'I £ jyj q ITI 01*21 ^ ' ' *"* /"**^ar* rtfli'isn I--*-* Ti i / J i - j r-\i\~i -. r* DrokZc,° mraz. gretj cg 11 ir» prešanje na peč. n° ko]jčSrno hote,i clobiti ustrezni S° olja- Včasih Je po-sPloh n" tako zamrznil, da se nobeno pečenko. Tudi za cvr smo uporabljali laneno olje. Iz vsega tega lahko zaključim da je bilo to olje zelo zdravilno, saj oliarji, ki smo veliko uživali lane- s"io ob"' , da.l zavrteti. Morali no olje, nismo bili nikdar bolni jJjHu sprf rli Ves Ied' da smo na želodcu. 0 kdai ' V pogon- Ce Pa 'ei Kar Pa je dobro za ljudi, tudi Srn° rnorpi?0^'10 hudo n,raz' živalim "e škoduje. Dokler smo ustai Jja K u' vcimu uu];iii. tuacunu uicjrui rekla V£a ab'ca (1831—1895) je kravam smo pred porodom in l: »Povsod se ljudje po njem dajali laneno olje, zato tUcii ^tavir de'° 23 nekaJ časa Prešali lan, smo živini pokrmili Moja t_«. 1 veliko tropin. Posebno bre" je bilo vedno vse v redu. Vedno so lahko teletile in se o pravem I času polrebile. Ko pa je prene-hala naša obrt, sem imel večkrat j težave pri kravah. Nekajkrat se: mi je že zgodilo, da se krave po j telitvi niso potrebile in sem moral iskati veterinarja, to pa prej ni bilo nikdar potrebno. Zato zdaj vedno kupim nekaj lanu za breje krave in je spet vse prav. Iz vsega tega se vidi, kako zelo zdravilna rastlina je lan in kako široko uporabna, zato je škoda, da ga skoraj več ne pridelujemo. V prvih časih, ko so začeli prešati lan, so tropine metali proč. Takrat še nismo vedeli, kako odlična krma so. Ko pa se je živina pasla, je hlastno žrla te tropine. Tako so ljudje spoznali, da so tropine izredno dobra krma. Cena lanu je bila pred prvo svetovno vojno od 2,90 do 3,20 din, pšenica pa je bila takrat po 1.60 do 1,80 din. Sedaj kilogram lanene" a semena stane okrog 350 S din. ' V nekaterih mlinih so poleg prešanja lanenega semena mleli tudi žito za kruh. Žito smo mleli tudi pri nas. Ih še to naj povem na koncu mojega zapisa, da smo imeli v obeh svetovnih vojnah mline zapečatene. V prvi vojni nam ga je zapečatila občina. Kruha ni bilo, moke tudi ne, le žita je bilo še nekaj pri hiši. Kaj storiti, saj človek brez kruha ne more živeti! Takrat sem bil 12-letni fantič. Šel sem in odtrgal tisti pečat pa začel mleti. Težko je šlo, ker še nisem znal, pa saj delo uči človeka. Oče je bil v vojni, bila sva sama z materjo kot marsikje drugod. Lani je torej minilo 50 let, odkar sem začel mleti žito in to delam še danes. Tudi v drugi vojni so nam mlin zapečatili, le da takrat nisem bil tako korajžen, da bi ga bil odpečatil. (Prihodnjič Še nekaj o izdelovanju firneža iz lanu in o ustanovitvi oljarske zadruge v Seni-čici pri Medvodah.) Franc Trampuš Golobrdo 6 O nastanku Sredn[e Bele Pred davnimi leti se je tam, kjer je danes vas Srednja Bela, razprostiral gozd, last graščine Brdo. Takrat je stala v gozdu ob mali vodi Belici prva lesena brunarica — Logarjeva hiša z majhnimi okenci. V njej je pre- bival logar z Brda; bil je tudi lovec. Ko je nekega dne šel po gozdu s svojim lovskim psom, se je pes ustavil in nekaj pobral na tleh, potem pa to odnesel svojemu gospodarju. Logar je pogledal in videl, da je podobica sv. Egidija. Ker je bil logar veren, je nesel podobico na Brdo graščaku. Ta je rekel: »To ima pa svoj pomen. Na mestu, kjer je pes našel podobico, postavite znamenje!« In res so tam postavili leseno znamenje s podobo sv. Egidija. V okolico so začeli izsekavati gozd in graditi lesene in zidane hiše. še pred 50 leti je bilo na Srednji Beli 14 lesenih hiš. Obdelovati so začeli tudi zemljo. Ob vodi Belici so gradili mline, žage in kovačije. Tam, kjer je bilo znamenje, so sezidali cerkev, v kateri je natron sv. Egidij. Cerkev še stoji. Logarjevo leseno hišo so podrli že po zadnji vojni in sezidali novo. Hišno ime pri Logarju pa je ostalo. Za Žnidarievo hišo je pred 5C leti še stal šop vitkih borovcev Moja mama mi je rekla: »Vid;š to je še ostanek brdskih boštov!« Takrat mi je poveda'a to zgodbo Ona jo je slišala od ('0-!etne Gam sove mame z Zgornje Bele. Jera Pičman Nekaj popotniEi misli in besed Po zares iti resnično dolgem premoru so se nedavno tega za pečjo oslarije PRI KRULJAVEM JURJU spet znašli stari nergači Nace, Pepe, Tone, nekaj bežnih prisednikov in dolgouhih firbcev ter Jaka s skrbno ošiljenim pisalom. Sprva so besedovali o vsem mogočem, pa ne bi za vse skupaj dal niti piškavega oreha, kot je izza vabljivih, vina polnih flaškonov dejal birt. Ko se je gladina v trebuša-stem balonu, kjer birt hrani cenejše vino, močno znižala, je družba začela razdirati vedno pametnejše, dokler ni Nace omenil, kakšni siromaki da so šele danes popotni ljudje. Res je sicer, da ni treba več toliko pešačiti kot ne. kdaj, pa vendar so težave še vedno take, da je joj. Kmalu se je pokazalo, da je bila beseda o tem ravnopravšnja za tisti večer. Vsakdo je imel kaj primakniti in ni bilo treba veliko čakati, da je zavladal splošen nered in celo navzkrižno vpitje. Eden je hotel podati nekakšen ekspoze, smrdelo je po korejeratih in malo je manjkalo, pa bi usta- Rešitev križanke št. 23 L ROMANCA, 7. BIBIČ, 12. EKONOM- 13. GAZELA, 14. SONDE, 15. DOB, 16. RKS, 17. KLOR, 18. LIPI K, 20. AT, 21. MATIJA COP, 24. KK, 27. JERA, 30. RAI 32. RAK, 33. KAČUR, 34. ORGLAR, 36. KANADA, 37. KLOVN, 38. EPIGRAM novili celo pododbor za vprašanja prometa in potovanja. Tresk kozarca, ki ga je v zid zalučal jezni Jaka, ker je bil te sit pisanja, je to preprečil in uvedel vsaj zasilen mir. Jaki pa je to omogočilo, da je do danes zmesil nekako skrpucalo, podobno povzetku. Vsi so si bili edini v tem, da za preizkus trdnosti želodca ne bo več treba na ladjo, ampak je dovolj sesti v kak avtobus, namenjen tja, kamor ne vodi cesta najvišjega reda, pa si že po mili volji oskrbiš ceneno, toda kvalitetno morsko bolezen. Komaj smo se otresli snega na predpotopno pluženih cestah, že bomo lahko govorili o luknjastih poteh kvalitete »sama jama«. Pepe poda ločeno mnenje (in Jaka ga grdo pogleda), da bi rad imel samo stoti del tistega denarja, ki ga bodo požrla popravila z.aradi luknjastih cest pokvarjenih avtomobilov. Vsi so pritrdili tudi mnenju, da se nekateri posamezniki v plavih haljah, ki žive od tega, ker se ljudje vozijo z avtobusi iz kraja v kraj, še vedno obnašajo kot kaki živinski priganjači. Eden od slučajnih prisednikov je povedal zgodbico z zajamčeno resnično vsebino. Ta mož, ki zaradi skromnosti ne želi biti imenovan, je v sredo, 14. svečana nekaj pred peto uro popoldne moral iz Loke v Krdnj. V Loki so poleg običajnih potnikov sedli v avtobus nekateri smučarji, pa tistemu, ki krmari vozila po dotrajanih cestah, že ni bilo vse prav. V Virmašah ie bila nejevolja že hujša, ker ljudje niso v e:ti sapi na vrat na nos poskakali skozi vrata. Na naslednji postaji krmarju zopet ni bilo nekaj všeč pa je svetoval tistemu, ki skrbi, da se ljudje ne bi vozili zastonj, tole: »Enega usekaj, da bo i.e mir!« Vozilo je oddrdralo dalje, neimenovanemu potniku je zaprlo sapo, tisti, ki so pa lo Jesenice RADIO 21. februarja nemški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI 22. februarja amer. barv. CS film KRALJICA COLO-RADA 23. februarja amer. film SKRIVNOST ZAKLETE PASTI Jesenice PLAVŽ 21. februarja amer. barv. CS film KRALJICA COLO-RADA 22. februarja jugoslovanski film DIVJE SENCE 23. februarja jugoslovanski film DIVJE SENCE Dovje-Mojstrana 22. februarja italij. barv. CS film BALADA O REVOL-VERAŠU slišali, so si mislili svoje in j si še mislijo. Tone jc strokovno pribil, da sc ubogi ljudje še vedno preveč vozijo, čeprav je v mar-skatcrein avtobusu že več sedežev praznih kot polnih. Vse glavno, kar je slišal in opazil, je po svojih močeh kot vedno tudi tokrat zapisal JA.IA Kranjska gora 22. februarja nemški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI 23. februarja italij. barv. CS film BALADA O REVOL-VERAŠU Škofja Loka SORA 21. februarja franc. barv. CS film KROGLA V SRCU ob 18. in 20. uri 22. februarja mehiški film PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE ob 20. uri 23. februarja mehiški film PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE ob 18. in 20. uri Miha Klinar: Mesta, cest^^^stja $ Miha Klinar: Mesta, ceste in razcesija O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, NSJVI PLESNI TEČAJI Plesni tečaj za začetnike se zač;ne 16. februarja ob 18.30. Nadaljevalni plesni tečaj pa 22. februarja. Vpisovanje v Delavskem domu vhod 4/1 med 18. in 19. uro. Plesalke imajo prost vstop. omilila III DEL Ne samo sreče, s katero osrečuj j^,č tudi nesrečo, saj se nesrečni prav tako kakor src ^ sebe, mJ* lePote ali pa še bolj, ker se jim ne daje v ^dami ^ smet° samo hrepeneti po njej in jo oW. g« ir) , »• "-branimi in nevsakdanjimi, vsekakor drugacnn ^jejn pon^j™™' kakor jih rabijo srečniki, izbranci, ki se J'Jl^L J Vsakdin^ma od sebe kakor zrak, sonce, kruh in voda, *j ijH^skega d"Jega, in ki se jim ni treba zadovoljevati s *sTf%lMČ* UreSn;-nJa<<- v-saj zase vem, da me osrečuje tudi ^Ut £», ki e ' , Vanie sreče svojo ljubezni ne smem upati m 0/J s SVojq■* ljubim, tako človeško dobro in plemenito, fo.^M^ Zato t!ttli zares poln 0bčudovanja in ljubezni. i jv"- v'. do gQ, Pa je bil drugačen, zardeva ^>2,^skim J™* slečenim spominom, v katerem vidi sebe s y P- Parltve. ,a8onom«, podoben pravemu severnemu Je'el ctfjfi^,v tak0 Bil ie »nečloveški«, sp^^&^^^;U- a »nemška &fi»%<*j «8^**25^ m vej mi dekleta ali tlekJeti an /A-;"",i,i i*. 4 Kicrknii « »nečloveško« plodili sebe v za*dJ> °Jl^ „ ^,,a^.«no ..... v v morebitno mladoletne francoske dekl jakov na tej ali oni stram - ^ mi dekletci ali dekleti ali zenai. ;lice, a" viso'ta^abiiir; dru2ib- vo-#1 C* boifiJ k.ieri— po takrat, kadar so slutili, da bod° smrt. 5», ■ lih . .„ m„08i so po.r rf^^S^ls; pisma nesrečnih, v bežnih sreč* .j, j*m,]a »larstv osamelih nesrečnic ali žena, fje ji» jjhesane, a aa s° pozabile na svoje može, pog^ yi re in noče trpeti takega nenaravnega iti protinaravnega človeš! izumiranja, pa je mogoče vse to »nemoralno spolno zlo« si. > naravni zakon o ohranitvi Človeške vrste z »živalskim«, v cioveku popolnoma podzavestno prebujenim prvinskim nagonom«, prebujeni »živalski« po trebi po nadaljevanju svoje vrste zaradi protinaravnega in s »šlo-veškimi« sredstvi nasilno povzročenega množičnega umiranja v »človeški« vojni; »človeški«, ker si jo je s svojim roparskim pohlepom, z nenaravnim, razumsko privzgojenim in za egoizmom, s katerim je zasužnjil človeka in človeško izmislil »človek«, razumarski, zasužnjevalski človek; člove hotel biti »nekaj«, človek, ki je hotel biti nad »dfugimii dati »drugim«, računarski človek, ki je ukauil človeš!:o n rajočo iz čustva, občutja, te nezmotljive tehtnice dobregt pravičnosti in krivičnosti, človeškega in nečloveškega- ukc z računarskim razumom in s tem porušil ravnovesje me jem in mislijo, uničil mero človeškega v sebi in v družbi. Najbrž (a za Lehmanna prav gotovo) se motijo Listi, pripisujejo naravi. Naravno porajanje, bivanje in minevanje ni »zlo«, ki si ga je izmislil in ga z računarskim razumom uresničil prvi roparski človek, prvi prilaščevalec imetja in plodov, ustvarjenih s trudom drugega človeka. Naj je bil lo Kajn ali Romul ali kdorkoli, ki ga je ohranilo svetopisemsko in drugo zgodovinsko bajeslovje in ki je ukanil Abela ali Rema ali kateregakoli človeškega brata, bil je vsekakor prvi roparski človek, ki je ukan'1 človeka in svojo človeško vrsto, si prisvojil z nasiljem oblast in si jo utrjeval z nasiljem. Nasilje je bilo tu. Oblast je bila tu. Več oblasti, ki je hotela biti vsaka prva. Bile so vojne. Bili so jih podložniki v imenu oblasti, ki si je izmislila za področje, ki mu je vladala, tudi ime »domovina«; ime, ki naj bi bilo sveto tudi podložnikom; sveto kot največja »svetinja«, čeprav so sami bili »domovini« samo toliko mar, kolikor so bogatili s svo^ jim delom roparje na oblasti in kolikor so morali za roparsko oblast nositi svojo kožo naprodaj, da bi uničili domačini roparjem sovražno drugo »roparsko oblast in domovino... Tako se je zlo stopnjevalo in se stopnjuje šc danes. mjevais k:m ;o družbo, ivek, ki ]e ni« n vlati rav, izvi-ega in zla, ki »zlo* GLAS * 8. STRAN Modrijan iz Bohinja (dr. Janez Mencinger 1838 — 1919) Če smo že morali pokram-Ijati o Matiji Valjavcu kot o bližnjem rojaku izpod Stor-žiča, tedaj bomo o Bohinjcu dr. Janezu Mencingerju govorili tudi zato, ker je celih deset let, od 1871 do 1882, preživel v Kranju, imel tu svojo odvetniško pisarno in sc z vso vnemo udejstvoval na družbeno političnem področju. In ker nam je ta del Mencingerjevega življenja razumljivo najbližji — bomo naj poprej govorili o teh njegovih »najbolj srečnih letih«, sam jih je tako ozinačil... PREŠERNOV NASLEDNIK Iz dolenjskega Krškega, kjer je služboval kot konci-pient pri tamkajšnjem odvetniku dr. Radoslavu Razlagu, se je dr. Janez Mencinger v začetku decembra 1871 preselil v Kranj. Tu je kot samostojen odvetnik, nasledil posredno nekdanjega svojega prednika, doktorja Prešerna! Biti je morala ta Mencingerjeva naselitev v Kranju tudi sicer pomemben dogodek. Napredni časnik Slovenski narod je tedaj objavil novico: »Dne 12. decembra se je kot odvetnik v Kranju naselil g. dr. Janez Mencinger, enako znan kot izvrsten jurist in kot narodnjak. Gorenjska stran dobi v njegovi osebi zanesljivega pravdo-srednika, kteremu bo vsig-dar in povsod mar ravnopravnosti našega jezika. Želimo mu iz srca najsijajnejši uspeh.« In res! Novi odvetnik se je v prvem letu bivanja v Kranju tako vživel, da je bil kmalu izvoljen za občinskega odbornika. Kar koj je bil izbran tudi za predsednika Narodne čitalnice. Seveda pa je prevzel, hočeš nočeš, na svoja korenjaška ramena še kup drugih funkcij in dolžnosti: bil je član občinskega finančnega odseka, šolskega sveta, pripravljal je ustanovitev Mestne hranilnice — na splošno pa je bil pravi pravni zastopnik Kranja v onih desetih lotih — toda ne za plačilo, pač pa iz zavestne ljubezni do našega lepega gorenjskega mesteca! Kajti zares srečnega se je počutil Mencinger pri nas — po dolgih letih študij na Dunaju Ln Gradcu ter službovanja v Krškem — je bil bohinjski rojak vendarle spet na Gorenjskem: sleherni dan je lahko gledal ljubljene planine, vsako uro je mogel poslušati šumenje deroče Save — prihajajoče prav od njegovega rojstnega doma na Brodu, vasice ob bregu Bohinjke, med jezerom in Bistrico. IZGUBLJENI TRG Naselil se je dr. Mencinger s svojo soprogo Marijo rojeno Barbo, Krčanko po rodu v tedanjem Gornjem predmestju, v Kreuzbergorjevi hiši, ki je nosila tedaj štev. 145. Stanovanje in prostore za pisarno je imel v drugem nadstropju. — Danes nosi ta hiša tablico z oznako Maistrov trg št. 12. Spodaj je sedaj lokal Mestne brivnice in česal-nice, prej pa je bila tu trgovina Karla Puppoja. Do osvoboditve v 1. 1945 se je ta mali trg imenoval Mencingerjev trg, pač zato, ker je pomembni slovenski pisatelj prav tu prebival in urado-val. Iznenada pa je bilo treba Mencingerjevo ime črtati in postaviti na njegovo mesto Maistra. Ta pa je dotlej že itak imel svoj trg: prostor med hotelom Evropa in trgovino »Kokra« na eni ter novim poštnim poslopjem in bivšo mestno hišo (sedaj gorenjski muzej) na drugi strani se je imenoval že pred vojno Maistrov trg; danes pa nosi ta trg prazno ime »Poštna ulica«. Le kateri nepoučeni gorečnik si je to ro-šado izmislil? Povedati moramo namreč mlajšemu rodu, da je bila prejšnja Poštna ulica drugje, na vogalu ozke ulice ob tiskarni. Tu je poslovala stara kranjska poŠta, ozka ulica ob njej se je imenovala Poštna ulica. Ali je res bilo treba s pošto vred seliti še ime ulice? Pustili bi raje vrlemu junaku Rudolfu Maistru njegov trg, pisatelju Mencingerju pa njegovega. Poštno ulico pa bi črtali iz seznama. Nekako »rehabilitiran« je bil stari bohinjski bard šele pred kratkim: dobil je ulico s svojim imenom v novem Kranju, v bližini letnega kopališča. Pa smo več mesecev tako prostodušno verjeli, da bo Svet za prosveto in kulturo pri Občinski skupščini, v novembru 1. 1967 zares razpravljal o »preimenovanju ulic v Kranju po nekaterih pomembnih pesnikih in pisateljih.« Tako je bilo namreč natisnjeno v »predlogu programa dela občinske skupščine in nji-nih svetov za loto 1967« z dne 15. maja 1967. — Do danes, v kolikor to vemo, ustrezni svet o kaki taki stvari še ni razpravljal, niti ni koga konzultiral. Pa vendar bi bilo prav, tudi na tem področju napraviti nekak pameten red, odpraviti stihijnost in popraviti napake. Saj zveni kar kot nekak paradoks: Zagreb in Ljubljana poimenujeta svoje ulice z imeni slovitih Kranjčanov — nam pa kot, da do teh imen ni. .. ALi pa ne vemo zanje, kar je še slabše! Ponavljati predloge, apele in prošnje, res ne kaže več. To smo storili že večkrat (zadnjikrat v IGasu dne 18. in 25. januarja ter 1. februarja lanskega leta) — a vse skupaj je izzvenelo kot vpitje v gluho lozo ... VZOR POŠTENJAKA Ni pa eden od prav stranskih namenov teh naših pi- preudarmost je bila tako značilna za novega kranjskega odvetnika. Dičila pa je Mencingerja tudi prava dostojanstvenost in resnost. Prav s tema odlikama si je pridobil vsesplošno spoštovanje in ugled. Spremljala pa je ti odliki ponosna možatost, ki nima nič skupnega z bahavostjo in ro-batostjo, ki tako kazita gorenjski značaj; dasiravno bi nekateri radi videli prav v tem nekako vrlino. Glede neomajne poštenosti, pa najsibo to Mencingerja-človeka, kot Mencingerja-ad-vokata — bo dovolj, če citiramo, rek nekega pisateljevega sodobnika: »Prej bi krenilo sonce s svojega teka, nego bi sc Mencinger le za las umaknil s pota poštenosti.« Kot doktor Prešeren, njegov odlični predhodnik v Kranju, tudi Mencinger ni hotel prevzeti nobene nepoštene ali dvomljive pravde. Tudi on je skušal zaslepljene kmete odvrniti od nesmiselnega in dragega pravdanja. S prijazno, dobrohotno besedo jih je odvračal od nepotrebnega zapravljanja denarja in sejanja sovraštva med sosedi. Piko pa je kot odvetnik imel na oderuhe, ki so posojali revežem denar na visoke obresti. Te pa je znal Dr. Janez Mencinger (sedi levo od tarče) med svojimi prijatelji Kranjčani 1.1872. V okvir tedanje družabne zabave je sodilo tudi streljanje v tarčo sanj prav ta, da znova oživljamo čudovito lepe podobe zaslužnih gorenjskih velmož, predvsem pesnikov, pisateljev in učenjakov, ki so jim, nekdaj tako sveže in sečne barve zbledele — razumljivo, toliko desetletij, nas že loči od njihovega življenja! Zato bomo skušali danes predstaviti bralcem le onega Mencingerja, ki je živel in delal pred davnimi 86. leti V Kranju. 2e kmalu po Mencingerjevi naselitvi v Kranju, je mesto spoznalo, kako vrlega someščana je dobilo. Mož je bil deležen že koj spočetka neomejenega spoštovanja. Odlikovala je Mencingerja neka posebna mirnost, ki omogoča človeku pravo sodbo in ga varuje pred prenagljenostjo. Prav ta modra trdo prijeti in jih gnati pred sodnike. Doktor Mencinger je bil natančen v svojem poklicu. Vsako stvar je izpeljal do srečnega zaključka. Veljal je za resnicoljubnega moža — njegovo življenje, delo in pisanje je bilo v popolni harmoniji. Svojim koncipientom in pisarjem ni bil le pravičen šef, pač pa tudi iskren prijatelj in ljubeč oče. Kot zanimivost povejmo še to, da je bil več let v kranjski Mencingerjevi advokatski pisarnici za koncipienta m!a-di dr. Ivan Tavčar, pozneje i tako znamenit slovenski pisatelj. »RECTOR MAGNIFICUS« Kljub vsej svoji dostojan- j slvonosti pa dr. Mencinger ni i bil kak puščobni domosedi j »zaprtodurnik«. Ljubil je duhovito družbo, rad je zahajal v gostilno. Najraje je obiskoval Staro pošto, Puščav-ndka in Petra Maverja. Tu jo navadno sedel pri široki zeleni peči. Družba pa je posedla naokrog, kot okoli patriarha in ga verno poslušala, saj je mož res iskril od duhovitih dovtipov, bistrih 0-pazk in zanimivih pripovedi. Imel pa je Mencinger tudi nek poseben dar, da je znal družbo držati skupaj. Tembolj, ker je znal govoriti po domače. S tem je izpričal veljavno resnico, da Ie oni kaj ve, ki zna svoje misli povedati v čisti slovenski govorici. Kdor pa nič ali le malo obvlada snov, o kateri mU je govoriti, ta se kaj rad skrije za zmešnjavo tujk in je-cljaviih fraz, da bi Iahkourn-ne tako preslepil, in jim vsilil neko učenost, ki jo nit« sam kaj prida ne razume. Imel je Mencinger neki tako topel glas in bil ljudem tako simpatičen da je »ta zja' ta dobra volja Mencingerjeva prešla na vso družbo m nastalo je ono veselo razpo-loženje, v katerem človek čez hrbet vrže vse svoje skrbi M nadloge pa je raje vesel med veselimi.« če je bila družba za to, je Mencinger, rad P0" sedel tudi dalje v noč in postal mladostno razposajen* Po zunanjem je bil dr. Ja' rez Mencinger junaške, vzravnane postave. Nosil je širo-kokrajen mehak klobuk, v ustih pa mu je tičala dišeča dolga viržrinka. Najbolj im" pozantna pa je bila lepa, dol; ga in gosta temna brada, ki se mu je usipala po prsih. Kako šegav je zmal biti sicer tako resnobni »modrijan iz Bohinja« kot so ga na splošno vsi imenovali, Pri^a že njegova ideja za osnovanje literarno-zabavnega kl<£ ba. V ta Mencingerjev klu0 so vstopili mladi in duhoviti pripadniki različnih sta' nov. Tu so bili, n. pr., slikar I. Franke, profesor M. Kaf' lin, trgovec V. Killer, dr. *• Tavčar, trgovec M. Pire, v& telj L Pezdič, gostilničar * Mavr in še drugi. Desetorica najbistrejših <^ teh pa je tvorila kar Pra\j cato »akademijo«, ki ji Je ! dr. Mencinger »reotor mag*1 ficus«. Na rednih večernih ir Stankih v gostilni pri »Pf^V čku« so predavali, zlagali P srni, prigodraice skratka, 1*5 je to izbrana, 'žlahtna dru7-bica duhovitih slovenski mož, prvakov kranjskega dr" žabnega življenja. M«* .bn0 Z odhodom dr. Janeza cingerja v Krško je druza' življenje v Kranju kar h«Pf< ma zamrlo. Nerad je 5el j3 Mencinger iz Kranja, * vdal se je domotožju z(- ' ki je bila iz Krškega dom Vedno, do konca dni, Pf L naš bohinjski rojak <*2J|, val, da je zapustil K j0t kjer je bil celih deset zares srečen. (Nadaljevanje prihodnJ1^ črtomir zorčc Mož ali rokavice iZ°Itarl navadl imajo dan J2 dekleta pravico, da 29. to Je ,e v prestopni letu _ da si na ta dan Si,4*10 tenina. Ce fant tJ *le lavrne, ji mora plača- Pa d aJ8t parov rokav,c- Te Ohi^3"68 11,80 ravno poceni. , Je star že okoli 709 ni V^,endar odkupnina takrat ni b»a tako majhna. vrg.l^vaia,ci rokavic že celo PoseK« 0180 obeležili kaj nja ° veHkega povpraševa-febnP0 rokavlcah na zadnji se ?ar8kJ dan. Ni mano, ali Poroki ,,kar »Prijaznijo s stal« 8,1 Pa *° dekleta po-lala Preveč boječa. San Remo ni slaven samo zaradi popevk smrt zaradi alkohola •th?* kozarcev vodke ln kozarce pelinkovca Popila neka petletna 8Qek"ca b Bremmena, ko Pren 8larŠi Pustili 88,1,0 den te,ev,zorJem. še preden S° 86 staršl vrnili, je strun!" Umr,° ""di za ***** 2 aikohoIom. Najbrž gre velik del slave tudi na račun velike igralnice. Za velikimi mizami je sledilo z očmi letu majhne kroglice, ki prinaša srečo v denarju, že nič koliko ljudi. Odhajali so bogati ali pa brez vsega. Znani so primeri, ko so si ljudje brez cvenka v žepu pred igralnico pognali kroglo v glavo. Vendar pravijo, da so taki časi že davno minili. Moderni igralci si pomagajo z risanjem diagramov, z logaritemskim računalom in podobnimi pomagali, da bi ukanili srečo. V zgodovini igralnice je zapisanih nekaf mož, ki se jim je sreča nasmehnila. Dolgo najbrž ne bo nihče priigral večje vsote, kot jo je leta 1932 skupina šestih evropskih milijonarjev. Ti so se odločili popolnoma izprazniti blagajno igralnice. Res jim je v treh urah uspelo priigrati okoli 700 milijonov lir. Tri leta kasneje je bogati Argentinec Rinaldo najprej zaigral petnajst milijonov in še jahto povrh. Odpeljal se je v Rim na argentinsko ambasado, kjer si ie sposodil 50.000 lir. 2e naslednjo noč je spet sedel v igralnici. Spet je priigral jahto in zaigrane milijone ter še dvajset po vrhu. Od takrat se ni več prikazal v San Remu. Najbolj razburljivo pa je bi!o tik pred začetkom druge svetovne vojne leta 1939. Kapitan nemške vojne ladje, ki je pristala v San Remu, je za igralno mizo izgubil celih deset milijonov. Vrnil se je na ladjo, od koder je po radiu sporočil upravi igralnice, da bo začel s topovi obstreljevati mesto, če mu igralnica ne vrne zaigranih milijonov. Uprava pa je takoj obvestila poveljnika nemškega ladjevja, ki je bilo usidrano v bližini Monte Carla. Pomoč je menda prišla prav v zadnjem hipu, tako da se grožnje denarno uničenega kapitana niso uresničile. Po zmagi svoje pesmi Ciao, bambina, februarja leta 1959, je slavni italijanski pevec Do-menico Modugno poskusil srečo še V igralnici. Sreča se mu je res nasmehnila in v kratkem času je dobil 13 milijonov. Nekaj lot kasneje, ko je spet zmagala njegova popevka (Addio), je v igralnici preizkušal pravilo, ki pravi, da se zgodovina ponavlja. Le, da je to pot izgubil 8 milijonov lir. Živeti po Špartansko Smrtonosna lutka Pred dnevi se je zaradi ene same eksotične lutke razburil ves Pariz. Enricu Beaniju, po poklicu mehaniku, je nekdo ukradel lutko, ki ponazarja azijsko dekletce. To še ne bi bilo nič tako hudega, je izjavil Beani, ki je vnet zbiralec eksotičnih predmetov. Na zadnji in na sprednji strani štrlita iz lutke dve bodici, ki sta namočeni v smrtonosni strup kurare. Mehanik je takoj po izginotju lutke obvestil policijo in po radiu in po časopisih obveščal tatu, naj se lutke nikar ne dotika. Lutka je bila sicer v kovinski škatli z napisom — Ne odpiraj — nevarno. Pred štirinajstimi leti so te nevarne igračke uporabljali partizani v Indokini v boju proti Francozom. Mehanik pravi, da je videl nešteto ljudi, ki so umrli zaradi dotika s takimi lutkami. Sam je bil pred leti v Indokini kot francoski vojak. Lutko si je prinesel za spomin. Ravnatelj zahodnonemške-ga Kneippovega združenja za raziskovanje vzrokov bolezni srca in ožilja En gel be rt Meningen je izjavil, da se je število žrtev srčnega infarkta v Zahodni Nemčiji v zadnjem desetletju povečalo za okrog 250 odstotkov. Da bi pripomogli v iskanju ključa za dolgo življenje, bo v naslednjih desetih letih okrog deset tisoč Nemcev živelo kot pravi Spartanci. Namesto nacionalnih jedi — svinjine — bodo prostovoljci uživali le suho meso s povrt-ninami ali pa tudi samo sadje. Slaščic, klobas in piva ni na njihovem jedilniku. Enkrat tedensko bodo plavali. Na dan bodo smeli pokaditi le po štiri cigarete. Prav tako se bodo morali tudi tuširati s hladno in toplo vodo, ki jo priporoča Kneippovo združenje. Druga skupina prostovoljcev pa bo lahko v teh desetih letih jedla, pila in kadila, kolikor bo le hotela. Občasni pregledi pa naj bi pokazali, kaj je bolj prav: biti zmeren v vsem ali ravnati se po tistem »le enkrat se živi«. Ni čiste vesti pred carino Pri nedavnem carinskem pregledu na mednarodnem ekspresnem vlaku na poljsko-Čehoslovaški meji so cariniki ugotovili, da so trije od štirih potnikov tihotapili. Pri pregledu so cariniki zaplenili za 160.000 kron raznega blaga. Ljudje so skrivali neprijavljeno blago na vse mogoče načine. Na skritih mestih v kupejih, na hodniku in drugje so skrivali vse mogoče reči. Nekdo je skril celo astrahanski plašč, vreden 12.000 čeških kron. Ko so ga cariniki našli, se njegov lastnik ni javil. Pregledali so tudi prtljago nekaj več kot tisoč potnikom. Ti so morali plačati vsega skupaj 250.OUO Čeških kron carine. Sean Connery kot kavboj Pri snemanju kavbojskega filma Shalako nastopata skupaj Sean Connerv, angleški igralec in pa Brigitte Bardot. Seana Connervja poznamo bolj kot Jamesa Bonda. Pravi, da se je naveličal neprestano igrati tajne agente, zato je sprejel vlogo j kavboja. Film snemajo v Španiji. Petinsedemdeseti jubilej slovenskega planinstva (1893 —1968) Slovenci so se zelo zgodaj kot izrazito alpski narod uveljavili v svetovni planinsko alpinistični zgodovini. »štirje srčni možje« s »ta vel'kim Jurjevccm« na čelu so že 26. avgusta 1778 stopili na vrh »očakov kranjskih siv'ga poglavarja, Triglav«, baje prvi, in s tem postavili rojstno letnico zlatega veka alpinizma. Jean Jacques Balmat, slaboumni iskalec kristalov iz doline Arve, Chamonixa, je šele osem let pozneje (8. avgusta 1786) pripeljal dr. Gabirela Paccarda na streho Evrope, Mont Blanc. Grossglockner je mora' čakati polnih dvaindvajset let, da so se leta 1900 povzpeli nanj. Zlati, klasični vek pa sta zaključila Edvard Whymper in slavni vodnik Michel Croz, ki sta leta 1865 skupaj z drugimi premagala zermattslcega leva — Matterhorn. To je bila velika in pomembna zmaga pionirjev alpinizma, ki pa je bila na žalost zavita v črn žalni trak. Pri sestopu so se smrtno ponesrečili štirje alpinisti. Od tedaj dalje so planinstvo, plezalni šport in alpinizem hiteli z naglimi koraki iz Alp prek Dolomitov v svet gora vseh petih kontinentov, dokler niso segli po zmagah in poslednjih lovorikah Andov, Hinduku-ša, Pamirja in Himalaje, ker prebadajo megle in oblake pet, šest in sedem ter osem tisočaki, ki so poslednji cilj najboljših alpinistov sveta. Planinstvo, plezalni in visokogorski smučarski šport in alpinizem pa so vzporedno z množičnim razvojem nujno zahtevali tudi trdne, organizirane oblike. V ANGLIJI PRVA ALPINISTIČNA ORGANIZACIJA Angleži, kot nosilci naprednih idej v svetovnem alpinizmu, so že na prehodu iz leta 1857 na 1858, torej pred sto-desetimi leti, ustanovili v Londonu prvo planinsko alpinistično organizacijo Alpine Club. Ustanovitelji Alpine Cluba Anglije so bili ponosni, da so širili »največji in najpomembnejši šport sveta", ki je kmalu postal last delovnih ljudi in mladine. Gonilna sila prvih planincev, plezalcev in alpinistov je bilo geslo »Whe-re is the wiU, there is the way — kjer je volja, tam je pot!« Navdušenim in pogumnim Angležem so pozneje naglo sledili leta 1862 tudi švicarski in avstrijski ljubitelji in obiskovalci gora. 2e naslednje leto, 1863, pa so tudi Italijani ustanovili svojo planinsko alpinistično organizacijo Club Alpino Italiano. Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi že leta 1866, komaj tri leta za Italijani, s starosto našega planinstva i-rancem Kadilnikom začeli resno razmišljai o ustanovitvi naše domače, samostojne planinske organizacije. France Ka-dilnik se je leta 1866 povzpel na vrh Triglava in navdušeno zapel: čvrste roke, dobre noge, čista glava dospo vrh Triglava! Od tedaj dalje med Slovenci, navdušenimi gorniki, planinci, plezalci in alpinisti, ni več zamrla misel, želja in potreba po ustanovitvi samostojne planinske organizacije. Bohinjski tovorniki, rudar ji, fužinarji, pastirji in lovci so leta 1870 ustanovili sicer skromno slovensko planinsko bratovščino Triglavske prijatelje, ki so gradili pota in skromne planinske postojanke v planinskem svetu — Triglavski tempelj na Ledinah pod Triglavom, kjer stoji danes Planika. Jeseni leta 1874 je bilo v Zagrebu ustanovljeno Hrvatsko planinsko društvo HPD kot prva slovanska planinska organizacija na Balkanu. PiDarji so pred letom 1890 odlično zamenjali Triglavske prijatelje. Predstavljajo prvo napredno usmerjeno renesanso našega klasičnega planinstva. 27. FEBRUAR 1892 Plparji škof, Hauutman in Korcnčan so 23. jalija 1892 zaklicali z vrha Stola »Vzdra-mimo se!« S tem je bil dan znak za aktivno delo slovenskih planincev, še istega leta so v mesecu novembru pionirji slovenskega planinstva sestavili pravila in jih predložili v potrditev. Stvari so se naglo razvijale — kljub skrajno neugodnim pogojem — v korist slovenskega planinskega društva. Mesec januar leta 1893 je naglo mineval v znamenju intenzivnih priprav. 27. februarja 1893 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva, SPD. še istega leta, 19. julija, je bila v Kamniku ustanovljena prva samostojna podružnica SPD, tako zvane kljubovalne, slovenske planinske postojanke, ki so bile večje, lepše in so vsepovsodi stale višje od prej zgrajenih nemških planinskih objektov. Mallnerjeva koča je dobila pod Črno prstjo novo Orožnovo kočo. Zoisova koča pod Stolom je dobila za sosedo Prešernovo kočo na vrhu Stola. Vossova koča na Vršiču je dobila za soseda Slovenski planinski dom, sedaj Tičarjcv dom na Vršiču, Maria Therezija koča na Ledinah in Dežmanova koča pod Triglavom sta dobili ponosni Triglavski planinski dom, Kredarico, in Aljažev stolp vrh Triglava. Pionirji slovenskega planinstva so odlično opravili svojo pomembno narodnoobrambno nalogo. V RADOVLJICI LETA 1895 Za Ljubljano, Kamnikom, Mozirjem in Gornjim gradom so leta 1895 ustanovili samostojno podružnico SPD tudi v Radovljici, ki je odigrala ;t »Piparjev« na izletu k sv. Joštu nad Kranjem 20. avgusta pa so v Mozirju, Gornjem gradu ustanovili drugo podružnico SPD. Planinstvo jc tedaj doživljalo velik preporod. Ljubitelji in obiskovalci naših gora so zavihali rokave in prijeli za delo. Niso se plašili naporov in težav, na katere so naleteli povsod, članstvo se je naglo množilo, samostojne podružnice SPD so rasle kot gobe po dežju. 2e v drugem letu svojega obstoja so ljubitelji gora v velikem zadovoljstvu slovesno izročali namenu svojo prvo planinsko postojanko, Orožnovo kočo pod črno prstjo. Kronist tedanjega časa je radostno zapisal: Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska! Gosta mreža skrbno zavarovanih planinskih poti se je množila in širila v vse predele naših gora. Naglo so se gradile vidno in pomembno vlogo pri širjenju našega planinstva. Tudi Primorci so že leta 1896 ustanovili svojo podružnico SPD v Tolminu. Slovenski planinski svet so že nekdaj visoko cenili tudi češkoslovaški ljubitelji Savinjskokam-niških gora, Grintovcev in Julijskih Alp. V Pragi so že i leta 1897 ustanovili češko podružnico SPD. V Kranju so ustanovili samostojno podružnico SPD leta 1899, kot dess-ta podružnica pa je bila ustanovljena podružnica SPD na Jesenicah leta 1903, ki je zajemala gornike in ljubitelje gora iz vsega tedanjega kranjskogorskega sodnega okraja od Žirovnice do Bele peči. PO DESETIH LETIH 1800 ČLANOV Ob deseti obletnici slovenskega planinskega društva je bilo v Sloveniji že 1&00 članov v enajstih samostojnih podružnicah. V desetih letih so kot mravlja marljivi ljubitelji zgradili že 14 planinskih objektov. To število se je naglo večalo iz leta v leto. Leta 1913, dvajset let po ustanovitvi SPD, je imelo slovensko planinstvo že 24 samostojnih podružnic s 3400 aktivnimi člani. Da je organizirano planinstvo našemu narodu več kot potrebno, jfl zadosten dokaz, da smo imeli leta 1923, ob tridesetletnic« ustanovitve SPD že pi"ek 6000 članov. Potreba po aktivnem udej-stvovanju na sve/em zraku v gorah se je večala iz leta v leto, dokler ni dosegla svojega vrha v letih po osvoboditvi. Takrat je bilo v Slo- eS veniji že prek 105 samostoj nih planinskih društev z f kot 65.000 navdušenimi t°r' ■ni ki, planinoi, plezalci in al" pinisti. V letošnjem Jubilejnem lc'u našega planinstva, ki sovpada z olimpijskim letom, so P1*' ninska društva skupaj s P,a' ninsko zvezo Slovenije s PrC" koko stotimi mladinski0]1 planinskimi in prek dvajsetimi alpinističnimi °d' seki in 16 postajami gor&f. reševalne službe že izdelan pestre in kvalitetne Pr0g^.' me delovnih akcij, prireditev, razstav, proslav, te~a' jev, plezalnih šol, plezal«0' alpinističnih taborov in *n°" zemsklh odprav, s kateri*1" bodo proslavili pomernkclj delovni in življenjski jubiIe/ ziranega planinstva. To prav gotovo nov, Pom.crnnVe-prispevek k aktivizaciji n ^ ga ln večjega števila ljudl rudnikov, tovarn in P'53^ i dc,aV1n^Cenih iz»cl' zadevo" Gore > učilnic v vrste ljubiteljev gora. Naša planinska organ ja upravičeno lahko prehojeno pot z stvom in ponosom. ju postale last delovnih 'Ju aj-mladine, saj je to naša bolj masovna športna 'n kreativna organizacija. . Prepričani smo, da bo ^c^, še mnogo bolj prešerno v mevala radostna Pcsern0,-a. vseh predelih naših Pesem klinov, cepinov ^ no div bo letos bolj zmagos'2 odmevala iz prevesnih ^CJb padnih kopnih in zasne^^ ter v led okovanih dom3 in tujih sten. ^ Gorski reševalci Pa. obnovili in izpopolnili v na.1 in P in in bodo meri skrbeli za varno jetno hojo po gorah Zjorri9-jon in več vsakoletnih . ^ čih in tujih obiskovalce ših gora. na-Letošnje jubilejno ^£pr*K šega planinstva naj Dp ^Q$. naprej k množičnosti-mo ponosni na prehoje r3\" in v težkih okoliščinah obijeno pionirsko delopi-arjcv' skih prijateljev, %'YV t. Pri obravnavanju posameznih primerov kršitve so na posvetovanju ugotovili, da So lani gorenjski sodniki za Pekrske skoraj 80 odstotkov V8en zadev obravnavali s po dr°cJa javnega reda in miru ter prometa. Organi javne Varnosti pa so lani zabeležili naslednje podatke: pretepov ^Javnih krajih je bilo 342, °°5 je bilo primerov drznega • nedostojnega obnašanja, Prlrnei nočnega miru 217 •j-unerov, klateštva in brez-Uir ,~~ ^ primerov, bazar-Kr T ~~ 59 Pr^erov, lz' bnih vin-»enih oseb v zase-Sk Prostorih pa je bilo 58. nosu S0 or8ani Javne var-bpiJ.,na Gorenjskem lani za-tev i 21,5 Primerov kršl-niti h tem je treba ome" red' • S° se krš,tve javnega la \,n miru lani povečale meHav!1 23 odstolk°v v pri takrT 2 ,etom 1966> ravn0 lev Pa nara§ca število kršijo v Prometu. ^atkj n'lso 7312111 vs' p°" obia'.° krš'tvah v prometu, datk ■ ° Ie nekaljre P°-ciniki 12 dcla kranjskega so-s poj za. Prekrške. Prekrški s0 ]a r°^'a cestnega prometa b|ernni Pomenili osrednji p-ro-Med »i ^-"ovalne politike. laga tlst'mi, ki so bili pred-naJVec V. .p0£t°Pe,k' i* biI° uPoš7" lU ' k" 50 zaradi ne-rtih '0vanJa temeljnih cest-ratij 'I- Predvsem pa zapre- . Vnjonosti, povzročili obra? neSrCČ- Tako so od 674 zgod navanih prometnih ne- J^emP:>VZroćili ncsreie v vin-ležen". &ta-nju naslednji ude-kolccT V pronie^: 4 pešci, 6 vprege tori; 1 voznik konjske nstov «0pedistov' 5 m°" Voz.j] % voznikov osebnih šoferji tovornjakov aotJŠH? a je v V-J.70 kršilcev. Leta 1966 Srečo ^■'enostl povzročilo ne-Voaniko Pfšcov- kolesarjev in ,01 vo^i nJskc vprege ter treznem motomih vozil. V Pa ^ , nevinjonem stanju nesreč Povzročili največ — Vo?-riiki osebnih vozil ,0vornj™J*edisti ~46. šoferji 12 ~~ 29, motoristi — t* j,Tr Sarji - 16. Pešci - 7 ^jpSLS^ šofcr'i-Med njt-tni*i Jsirni vzroki nro- nesre: vzroki proso neprimerna 'Urost •ti „ ' lzSllJevanje predno-jen0st trotJem mestu je vin-na vaLna čelrtem neprimer-Ptter" mt>Stna razdal'a in na hitev-.n; CStu nepravilno pre-''je. Poglejmo še, kako so bili lani kaznovani kršilci na področju prometa. Dvaindvajset kršilcev je bilo obsojenih na zaporne kazni, 41 primerov je bilo denarnih kazni od 20 do 50.000 S din, od 10 do 20 tisoč S din pa 655 primerov. Varstvenih ukrepov je bilo izrečenih 479, od tega vinjenim voznnikom do 3 mesecev 270, za čas od 3 do 6 mesecev 41 in nad 6 mesecev 14 primerov. Vozniško dovoljenje za 3 mesece so lani od vzeli 145 voznikom, za rdBdo-bje od 3 do šest mesecev 8 šoferjem in enemu šoferju za več kot 6 mesecev. Strožje kazni so bile izrečenen posebno mlajšim osebam, ki so vozile motorna vozila brez vozniškega dovoljenja. V poprečju so bile te kazni okrog 15.000 S din. Kljub precej ostremu kaznovanju pa se število kršilcev v prometu ni zmanjšalo, temveč celo pove čalo. Vzroki za povečanje nesreč so deloma v povečanem številu novih motornih vozil, največ pa zaradi neupoštevanja temeljnih cestno-promet-nih predpisov. -vg- Dokaz poštenosti Že približno teden dni je na moji mizi pismo, napisano z lepo, malce okorno pisavo. Kratko je, vendar jc to eno izmed pisem, ki se ga bom spominjal dlje kot veliko drugih: v nekaj skopih stavkih pove, kako naši ljudje še so, kako še znajo biti pošteni. Človek se kar razveseli, ko prebere, ko zve, da nekomu le ni vse napoto, ko nekoga le vse v tem življenju ne nervira, ko nekdo le zna tudi ceniti tisto dobro v naših ljudeh, ki nedvomno še je, ki bo tudi ostalo. Kolegica mi je pred dnevi rekla, da je življenje samo toliko živčno, nervozno, lepo (ali ne le pni itd., kolikor si ga človek naredi, kolikor si ga zna narediti, kolikor si ga poskuša narediti. Prepričan sem, da je bila prodajalka oz. blagajničarka, ki je stranki vrnila denarnico, vesela, ker je nekomu — nepoznanemu človeku — storida dobro dejanje. Če ne bi bilo tako, ji denarnice ne bi vrnila. In prepričan sem tudi, da Ivana 2umcr iz Spodnjih Gori j 87, ki nam je pisala, zna ceniti poštenje v človeku, poštenje in tisti resnično človeški odnos do sočloveka, za katerega danes prepogosto misli mo, da ga ni več. Takole nam piše Ivana 2u-mer: »Rada bi, da bi v Glasu, katerega naročnik sem, objavili tole: čutim dolžnost, da se Javno zahvalim tovarišici blagaj -ničarki v mesnici na tržnici Jesenice za požrtvovalnost in poštenost. V soboto, 10. februarja, sem pri nakupu pozabila pri njej denarnico. Ona pa me je potem po tisti snežni brozgi Iskala, šla je za menoj prav do žuler.nlške postaje, in ml vniila denarnico, ki jo dotlej sploh še nisem pogrešila.« • Specialltetc • Izbrane pijače • Avtomatsko kegljišče • Menjalnica Govorimo slovensko Samo pri MLEČNIH KIRSCHENTHEUER KOŽENTAURA 15 km pod Ljubeljem PREPRIČAJTE SE O NASI POSTREŽBI IN IZREDNI KVALITETI In pripomba: »Če je objava te zahvale povezana s stroški, se moram temu odreči, ker so moji do hodki le 15.000 S din mesec ne priznavalnine.« Res, pismo, ki ga človek z veseljem prebere. Ki ga ne pozabi — tudi za to ne, ker nehote pomisli, da bi bila objava take »zahvale« zaradi be-raške priznavalnine lahko tudi onemogočena. Pa ni tako, ne sme biti! A. T. Radovljica Osemdesetletni predsednik To je bilo na občnem zboru planinskega društva Radovljica v nedeljo, ko je bd za delovnega predsednika 80-letni dr. Jaka Prešeren. Takih piimerov je malo. Kot je sam povedal, je letos ie dvajsetič vodil občni zbor, dolga leta je bil predsednik te organizacije, od študenta navzgor se je aktivno udej-stvoval v planinstvu, v štiridesetih letih je redno sodeloval v Planinskem vestniku in ima zbrano veliko gradiva o planinstvu. Ob bogatem šopu nageljnov so mu na zboru vsi čestitali in ga imenovali za častnega člana. Dr. Prešeren je ena izmed Značilnih starih korenin planinskega društva v Radovljici, ki tudi v današnjem času obsega široko območje od Karavank do Jelovice. Njihova zgodovina zajema prve spopade z germanisličnimi prodori v naše gorstvo. Danes šteje njihovo društvo 930 članov. Toda mladine in pionirjev je komaj 320. To jih skrbi in v zadnjem času so se močno oprijeli šolskih in drugih organizacij, da bi ob njihovem sodelovanju pri- dobili več mladega naraščaja v svoje vrste. Toda za dosego tega cilja kot tudi za dejavnost društva v celoti jim primanjkuje sredstev. V okviru društva vzdržujejo štiri domove: Pogačnikov dom v Julijcih, Valvazorjev dom nad Završnico, Roblekov dom na Begun jščici ter Dom na Goški ravni na Jelovici, ki naj bi se uveljavil kot rekreacijski zimsko-športni center tega območja. Vendar pa so vsi ti domovi vse večje breme za društvo. Lani so investirali skoraj 6 milijonov starih dinarjev za potrebe teh postojank. Zaradi povečanih družbenih dajatev pa so se že lani zmanjšali dohodki, letos pa so izgledi še slabši. V premagovanju teh težav so se zmenili za tesnejše sodelovanje s turističnimi društvi na njihovem območju, s šolskimi in drugimi ustanovami, zlasti pa z občinskimi organi, ki naj bi pomagali tej organizaciji v njihovjin izpolnjevanju sprejetih nalog v korist razvedrilu in zdravemu počutju občanov in ljubiteljev narave nasploh. K. Makuc Domžalski košarkarji v IL zvezni ligi Košarkarski klub Domžale je lani zasedel drugo mesto v republiški ligi. Skupaj s tremi slovenskimi klubi si je tako pridobil pravico, da sodeluje v tekmovanju II. zvezne lige na področju Hrvatske, BiH in Slovenije. Košarkarska zveza Jugoslavije je namreč novembra lani sklenila, da poleg I. zvezne lige ustanovi še II. zvezno košarkarsko ligo z namenom, da bi dosegel košarkarski šport s pritegnitvijo novih klubov nov kvalitetni napredek. To priznanje so domžalski košarkarji dosegli z dolgoletnimi napori pri delu s pionirji, mladinci in člani. Omenimo naj, da so bili pionirji dvakrat republiški prvaki, mladinci so bili drugi, medtem ko tekmujejo člani že več let v republiških ligah. Uspehi domžalskih košarkarjev pa so pritegnili tudi vrsto novih igralcev tako da so v Domžalah uspeli tudi z množičnostjo. Samo tekmovanje domžalskih košarkarjev v II. zvezni ligi pa je povezano z napor-nejšo in pogostejšo vadbo (večja poraba pripomočkov), problemom hranarine in nagrajevanja trenerja ter večjimi stroški za potovanja, sodnike in organizacijo tekmovanj. Doslej so dobivali domžalski košarkarji iz občinskega proračuna 1,5 do 2 milijona S din letno, medtem ko bi za tekmovanja v II. zvezni ligi potrebovali poleg omenjenih sredstev še okoli 3 milijone 270.000 S dinarjev. Vendar omenjena dotacija le ne bi zadoščala za redno delo kluba, zato bo skušal sam košarkarski kolektiv ustvap riti 1,830.000 S din sredstev. O sodelovanju košarkarjev v II. zvezni ligi in o prošnji za povečanje sredstev iz občinskega proračuna je razpravljala tudi domžalska občinska skupščina na svoji zadnji seji. Odborniki so pozdravili uspeh košarkarjev, pa tudi glede sredstev so se načelno strinjali s predlogom, sklenili pa so, da bodo o višini sredstev odločali takrat, ko bodo sprejemali občinski proračun. V. Guček Nekatere kranjske ulice že pometajo; kaže pa, da bo sneg »pometlo« šele sonce — Foto Perdan GLAS * 11 STRAN SREDA — 21. februarja 1968 Zahvala Ob nenadni izgubi moje drage dobre žene in naše ljubljene skrbne mame stare mame, sestre in tete LUCIJE ŠTER Kovačeve mame iz Zg. Brnika se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so ji nudili pomoč ob njeni bolezni in ji stali ob strani. Vsem sorodnikom in znancem, ter prijateljem, ki so sočustvovali z nam' ji darovali vence in jo spremili v tako velikem številu. Posebna zahvala dr. Cofu za pomoč in prečastiti duhovščini iz Cerkelj. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Jože, sinova Jože, Miha z družinama, hčerki: Mici in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo Zg. Brnik, 18. februarja 1968 Nesreče preteklega tedna Od petka, IG. februarja, se je na Gorenjskih cestah pripetilo devet prometnih nesreč. V nesrečah sla bili dve osebi lažje poškodovani, medtem ko znaša skupna škoda skoraj dva milijona starih dinarjev. V petek zgodaj zjutraj je na cesti JLA v Kranju voznik osebnega avtomobila LJ 343-35 Stanko Grmek pri srečanju z avtobusom zavrl, ker je pred njim vozil kolesar. Pri tem je avtomobil zaneslo s cestišča v telefonski drog. Voznik se pri trčenju ni ranil, na avtomobilu pa je za 2100 N din škode. Zahvala Ob bridki igubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Matevža Štefeta Vrbcnovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so v teh žalostnih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu tovarne Planika in Standard v Kranju, vsem darovalcem cvetja, duhovščini iz Nakla in pevcem. Iskrena hvala tudi družinama Klemenčič in Konjar za nesebično pomoč. Žalujoči: Francelj, Matevž z družinama, Tone, hčerke: Milka in Marica z družinama, brat France, sestri: Frančiška in Marija ter ostalo sorod-Cegelnica, 14. 2. 1968 stvo Močno nas je presunila vest, da smo tako nenadoma izgubili našega sodelavca Jožeta Rehbergarja kovino reskalca Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 22. 2. 1968 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Šenčurju. Delovna skupnost TOSO Kranj Delavski svet TOSO Kranj in Družbena politična org. TOSO Kranj Istega dne zvečer sta na cesti Tretjega reda Škofja Lo- Na cesti tretjega reda Za-puže-Radovljica se je v petek popoldne zaletel v avtobus osebni avtomobil KR 93-69, voznik Mihael Rezar. Nesreča se je pripetila pri srečanju z avtobusom. Ta je že ustavil, da bi potniki izstopili, ko sc je vanj zaletel osebni avtomobil, ki je pripeljal po sredini ceste. Nastala je le materialna škoda — okrog 1850 N din. Istega s ti wetj< ka-Trata trčila osebni avto mobil KR 40-16, voznik Franc Bukovec, in tovorni avtomobil LJ 479-39, veznik Alojz Basaj. Nesreča se je pripetila, ko je hotel Alojz Basaj ustaviti, da bi dal prednost nasproti vozečemu Bukcvčeve-mu vozilu. Na poledeneli cesti pa ga je zaneslo in sta avtomobila trčila. V ozkem nepreglednem ovinku sta se na poledeneli cesti iz Zake proti Mlinu zaletela osebni avtomobil LJ 369-80, voznik Milavcc Anton, in pa avtomobil LJ 638-13, ki ga je vozil Franc Polak. Pri trčenju je nastalo za 4400 N din škode. Nesreča se je Pr'" petila v nedeljo popoldne. Istega dne zvečer se je v križišču spodnjega trga in Je-gorovega predmestja v Skofji Loki pripetila hujša prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila LJ 34-06 Ema Kokalj je vozila iz Poljanske doline proti Skofji Loki. Zaradi neizkušenosti, saj nima vozniškega izpita, in delno zaradi opitosti, se je v omenjenem križišču zaletela v betonsko ograjo. Pri trčenju sta se voznica in sopotnik Janez Bant laže poškodovala. Škode na avtomobilu je za okoli 5000 N din. V ponedeljek popoldne se je na cesti Jesenicc-Potoki Pr'" petila prometna nesreča *°* vornemu avtomobilu KR *44' 93, ki ga je vozil Florija" Vrevc, Z Jesenic mu je nam levi obil reč privozil nasproti po strani ceste osebni avtom KR 139-59, voznik Janez Pa" jer. Da bi se izognil trčcnJuj je voznik tovornjaka zaPc,ja na skrajni desni rob, pri *c pa je zadel v betonsko ograJ0, Telesnih poškodb ni 1"'°' škode na vozilu pa je za & N din. L. M- Pogorelo je ostrešje zaradi slabega dimnika vžgaI° seno, ki so ga hranili na P°°' stres ju. Skoda še ni ocenJe' na. L. M' V nedeljo zvečer se je vžgalo ostrešje hiše Franca Bogataja v Železnikih. Komisija, ki si je ogledala kraj požara, je ugotovila, da se je Slovesna otvoritev kabineta za pouk prometne vzgoje Pretekli teden so na Jesenicah v pritličju osnovne šole »T. Cufar« ob navzočnosti povabljenih gostov izročili svojemu namenu nov kabinet za pouk prometne vzgoje. Kabinet je sodobno opremljen z vsemi svetlobnimi in prometnimi znaki. V njem se lahko prikaže sodobni promet v najzahtevnejšlLh pogojih. Ob slovesni otvoritvi so nam praktični pouk prikazali učenci osnovne šole »T. Cufar«, ki za znanje in pedagoški nastop zaslužijo vso pohvalo. Lahko bi jim zavidal marsikateri Šofer-amater. V kabinetu je tudi kinoprojektor za predvajanje fil- mov s področja promet" vzgoje. bi. Finančna sredstva za ka net, blizu dveh milijon?v din, sta prispevali občin*** skupščina in Zavarovalni«' Jesenice. Po izjavi poznavalcev P*f dobnih kabinetov na G°rfui skem, je to naj moderna kabinet na Gorenj sKL. Kmalu bodo v njem orgai*^ rani seminarji za vodje s pim pouka prometne vZr ri-Kabinet bodo lahko.*° j stili tudi učenci drugih ^ v občini, kakor tudi a udeleženci v promeflu t, roma tisti, ki se bodo pravljali za izpit voznika ^ tornih vozil. Zahvala Ob prerani izgubi naše sestre in tete Marije Draksler se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom/ znancem in prijateljem ter vsem, ki so počastili nlp" spomin in jo spremili na poslednji poti. Zahvalj^ jemo se tudi g župniku iz Brega ter pevcem društva upokojencev iz Kranja. Vsem še enkrat iskren hvala. žalujoči: sestri Francka, T0J na z družino« brat Miha družino, Pavla, Francka, A" ca, Francelj z družinami te ostalo sorodstvo Drulovka, 15. 2. 1968 *REDA - 21. februarja 1968 MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Prodam Kupim Prodam motorno SLAMO-REZNICO, ŠIVALNI STROJ, vprežnd PLUG obračalnik in ročno dvigalo (vagenheber), Vodice 127 nad Ljubljano 711 Prodam salonitne PLOŠČE Po ugodni ceni. Hrast je 113. Smlednik 712 Prodam krmilni BAR, Zg. B'tnje 2, Zabnica 713 Prodam AVTO škoda 1000 5^B z 4000 km, Planina 26, Kranj 714 Prodam PRAŠIČA za zakol, kg težkega, in več m suhih bukovih drv. Zalog 49, Cerklje 715 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Orehovlje 19 pri Predosljah 716 Prodam PRAŠIČKE 7 tednov stare. Zg. Brnik 96, Cerklje 717 Prodam VOLA za pleme, starega dve leti. Srakovlje 2, Kranj 718 Prodam suhe smrekove PLOHE, KRAVO 4 mesece )>rejo in delovnega VOLA. °l«:vek 22, Preddvor 719 Prodam MOPED T -12 in ^njen JOPIC. Naklo 114 658 Prodam MOTOR panonia 250ccm. Križe 62 a 672 Takoj vseljivo opremljeno GARSONJERO v bloku pri Nebotičniku prodam. Ponudbe Poslati pod »37.000« 673 Prodam dva PRAŠIČA po "^kg težka. Trboje, Smlednik 674 Prodam vprežni PLUG (ob-račalnik) KULTIVATOR, dva £IKCA in TELIČKO (sivo). Bobovk 4, Kranj 675 Prodam VOLA težkega 500 ^'ogramov, vajenega vožnje. Golnik 32 676 Prodam električni LONEC ^kuhanje perila, otroško £°SARo z vso opremo in so-°no MIZICO. Ogled v popoldanskih urah pri Lašič, *rani, Partizanska 23 677 Prodam MOPED T - 12 za-^ odhoda k vojakom. Sp. B'tnJe 8, iabaica 689 u8odno prodam FIAT 600 Po generalni. Ogled v četr-j*k od 14. _ n. Ure v Dijaš-domu Kranj, Kidričeva 1 ' 691 Kupim AVTO zastava 750, letnik 1966 z 15.000 do 27.000 kilometri. Kvas, Kranj, Ljubljanska c. 14 - 678 Kupim CEBUUCEK, rdeč. Naslov v oglasnem oddelku 679 Kupim DESKE za betoniranje, Kranj, Kurirska pot 1 680 Kupim rabljen GUM1VOZ 13 col. Jare Filip Medvode 42 681 Kupim HLEVSKI GNOJ. Sp. Brnik 76, Cerklje 682 Kupim VW ali FIAT 1100. Ponudbe poslati pod »Opis in cena« 690 združeno podjetje »TRANSTURIST« *kotJa Loka Opisuje javno licitacijo 2a Prodajo naslednjih * tovorna avtomobila AVALA, 2,5 tone s perkins motorjem, fctnik 1964, 1 vozilo kombi IV-V, 1 tona ali 1 + 8 sedežev, letnik 1964 Vsa vozila so v voznem slanju in je ogled možen V5>ak dan od 6. do 14 ure do dneva licitacije na korišću podjetja, licitacija se bo vršila Ur»e 23. 2 1968 ob 12. uri. Ostalo Zamenjam veliko dvosobno komfortno stanovanje 64 m1, najraje v bloku. Naslov v oglasnem oddelku 683 Mlada zakonca iščeta SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 684 Dne 19. 2. 1968 sem izgubila ROČNO URO od pošte do galanterije. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 685 Prireditve Obrtnike vabi obrtno društvo »ENAKOST« na družaben večer s petjem in plesom na pustno soboto 24. 2. 1968 ob 8. uri zvečer v zgornji dvorani Delavskega doma. Vabila se dobe v pisarni sklada pri šegregur, Co'lnar, Vidmar in ob vhodu na prireditev. 686 DPD SVOBODA — Britol prireja oddajo »POKA2I KAJ ZNAŠ«; k sodelovanju vabi ansamble, pevce, recitatorje in humoriste. Prijave sprejemamo v pisarni doma »A. KMETA« v Britofu dne 2j., 27. in 28. februarja 1968 od 15. — 17. ure. 687 DPD SVOBODA Primskovo priredi v soboto, 24 2-1968 ob 20 uri tradicionalno MAŠKA-RADO v Zadružnem domu na Primskovem. Igra kvintet »VESELI VANDROVCI«. Ma ske zaželjene, najlepše boga to nagrajene. Vstopnice bodo žrebane! Vstop samo do 23. ure. Vabljeni! 688 Gasilsko društvo Kokrica priredi v soboto, 24. 2. 1968 in torek 27. 2. ob 19. uri VESELO PUSTOVANJE v Kul turnem domu Kokrica. Igra jo »MUŠKETIRJI«, v torek maske nagrajene. Vabijo gasilci. 705 «3 KOMPAS Podjetje KAMNOSEŠTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja Kranj, Koroška c. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. HOTEL KAZINA NA JEZERSKEM prireja v soboto, 24 febr. 1968 ob 20. uri veliko pustno prireditev Maske dobrodošle. Naj boljša maska bo nagraje na s sedemdnevnim pen zionom. Cena vstopnicam 5 N din po osebi. Rezervacija: telefon 74-507 Obvestilo! Sporočamo vsem zavarovancem zastopa Primskovo, v katerega spadajo predeli od Cirč do Rupe na levem bregu Kokre, da tovariš ROTAR Tone od 16. januarja 196£ dalje nI več zastopnik Zavarovalnice Sava — Poslovna enota Kranj, pač pa je naš novi zastopnik TOVARIŠ FERDO HERLEC, stanujoč Kranj, C. XXXI. divizije št. 15 (za kopališčem). Se priporočamo! ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota Kranj Ribje špecialitcte dobite v okviru RIBJEGA TEDNA od 28. II. do 3 III. 1968 v restavraciji PARK. Ne pozabite! Tudi letos prireja tradicionalno MAŠKARADO v delavskem domu — 24. II. — restavracija PARK Maske vabljene. Najboljše nagrajene. KRANJ Koroška cesta 2 VAS VABI NA POPOLDANSKI IZLET v TRBIŽ odhod iz Kranja vsak petek ob 14.30 izpred poslovalnice Kompas. Odhod iz Trbiža ob 19.30 CENA 20.00 Prijave sprejemamo v poslovalnici Kranj TVD Kranj prireja na pustno soboto, 24. februarja 1968 ob 20. uri v domu Paitizana v Stražišču svojo tradicionalno MAbKARADO Igmjo Veseli Kranjčani s pevcem Petrom Pečarjem Dostojne maske dobrodoš e, najboljše bodo nagrajene. Rezervacije vstopnic v gostilni Benedik v Stražišču, telefon 22-888. V nedeljo, 25. 2. 1968 ob 15 ur' Otročja maškarada s tekmovanjem mask. PRIREJA 24. IN 27. FEBR. OB 20. URI V VSEH PROSTORIH VESELO PUSTOVANJE Rezervacije sprejemamo tudi telefonsko na številko 70-275 MASKE DOBRODOŠLE Igra kvartet FRANJA ZORKA ZA OBISK SE PRIPOROČA Kolektiv Hotel Grajski dvor KOMPAS restavracija ljubelj VAS VABI NA VESELO PUSTOVANJE ki bo dne 24. februarja 1968 — Maske zaželene — Najboljše bodo dobile nagrade — Cena rezervacije N din 15.— Rezervacije sprejema Restavracija in poslovalnica Kompas Ljubelj, telefon 71-376 ilčNICA ZELENICA prireja dne 25. februarja 1968 VELESLALOM V PUSTNIH MASKAH. Pričctek tekmovanja ob 11. uri. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni. Prijave sprejema restavracija Kompas Ljubelj, istega dne do 9.30. Vse »maškare« imajo dne 25. 2. 1968 na vseh sedežnicah in vlečnicah brezplačen prevoz. Vljudno vabljeni na naše zabave ter idealno smuko na smučišča Zelenice. Žičnice in vlečnice obratujejo neprekinjeno. Prenočite, v našem hotelu Panorama. G LAS SPORT SREDA — »L februarja Republiško pionirsko prvenstvo v veleslalomu Na odlično pripravljenih progah je SK Tržič v nedeljo na smučiščih Zelenice priredil republiško pionirsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 216 pionirjev in pionirk iz 15 slovenskih klubov. Mlajše pionirke so starta-le na 450 m dolgi progi z 18 vratci z 80 m višinske razlike. Mlajši pionirji pa na 650 m dolgi progi s 25 vratci in 120 m višinske razlike. Obe progi je pripravil Trži-Čan Slavko Lukanc. Za starejše pionirke in pionirje pa je traser prog Tržičan Janez Kališnik na 1000 m do!go progo postavil 30 vratic z 259 metri višinske razlike. Največ uspeha so imeli tekmovalci Tržiča, saj sta med mlajšimi in starejšimi pionir- ji zmagala njihova tekmovalca. REZULTATI — ml. pionirke — 1. Tiršek (SI. Gradec) 0:32,0, 2. Kotnik (Rav) 0:34,8, 3. Grilc (Jes), Spilar (Trbovlje), Bogataj (Tržič) vse 0:36,1 ml. pionirji — 1. Križaj (Tržič) 0:41,0, 2. Perko (Tržič) 0:41,6, 3. Krničar (Jezersko) 0:42,1. St. pionirke — L Pirnar (Nov. Ljubljana) 1:16,7, 2. Jo-cif; (Triglav) 1:20,2, 3. Šte-blaj (Nov. Ljubljana), Sen- Šah Pet kandidatov za prvo mesto šele zadnje kolo šahovskega prvenstva Kranja bo odločilo, kdo bo postal letošnji prvak. Kar pet igralcev ima možnosti osvojiti prvo mesto. REZULTATI — 7. kolo — Prestrl : Đordević remi, Mali : Bavdek remi, Zaplotnik : NagliČ 1:0, Mehmediinovič : Đordević S. 1:0, Dujovič : Gazvoda 1:0, Oraz : Požar 0:1, Štrbac : Matjašič 0:1, Voje-čic : Kodek 1:0 Zbil : Vlai- Najboljši Jeseničani Pred dnevi so gorenjski taborniki Tržiča, Radovljice, Jesenic in Kranjske gore nastopili na letošnjem republiškem prvenstvu na črnem vrhu nad Idrijo. V konkurenci tabornikov je zmagal žmitek Jesenice, pri tabornicah pa je bila najboljša Tržičan-ka Ahačičeva. Prehodni pokal Srebrnih krtov je osvojila ekipa Jesenic. -h Invalidi v veleslalomu Na 18. državnem prvenstvu invalidov v veleslalomu je v nedeljo v Kranjski gori nastopilo 87 tekmovalcev. Med njimi je bilo tudi deset tekmovalcev iz Avstrije in trije iz Poljske. Tekmovalci so bili razdeljeni po stopnji invalidnosti. Zmagovalci — dvojna amputacija nog — Kem-perle (Ljubljana), nadko-lenska amputacija — Kob-ler (Jesenice), podkolen-ska amputacija — Bevc (Kranj), trdo koleno — Furlan (Kranj), amputacija roke — Kukelj (Maribor), splošne poškodbe — Završnik (Ljubljana), ostale poškodbe — Jocif (Kranj) savljevič 1:0, Krek : žnidar-čič 1:0. 8. kolo — Zbil : Prestrl remi, Mali : Mehmedinovič 1:0, Bavdek : Voječič 1:0, Đordević L. : Naglič 1:0, Matjašič : Zaplotnik 0:1, Đordević. S. : Krek 0:1, Oraz : Dujovič 0:1, Gazvoda : Kodek 0:1, Požar : Vlaisavljević 1:0. Stanje na lestvici — Bavdek, Mali in Prestrl 6 točk, Đordević in Zaplotnik 5,5 itd. V. B. Kobilica prvak j Pavel Kobilica, Gorje je zmagal na letošnjem državnem prvenstvu v biatlonu na 20 km dolgi progi v Mrkopoljah. Vrstni red — 1. Kobili-(Gorje) 1:45,03,7, 2. ca Amb rožič (JLA) 3. Premože (Dol) 1:49,08,9, 1:50,36,7. Rokomet — ženske Start v A skupini Na odprtem zimskem slovenskom rokometnem prvenstvu v hali Tivoli v Ljubljani se je v nedeljo pričelo tudi tekmovanje v A skupini za ženske, na katerem nastopajo tri gorenjske ženske ekipe: Kranj, Partizan Selce in Storžič Golnik. Rezultati: Selca : Kranj 7:4 (3:2), Lokomotiva (Mostar) : Kranj 12:8 (5:5) in Selca : Storžič 7:3 (3:2). Padalci v ZRN Padalci Alpskega letalskega centra Lesce Janez Šolar, Jože Kuhar, štetan Pesjak, Andrej Košir in Janez Brc/ar se bodo od 20. do 25. februarja udeležili medina rodinega padalskega smučarskega tekmovanja v Bad-Isseru v Zahodni Nemčiji. h čar (Branik) obe 1:21,8, st. pionirji — 1. Meglic (Tržič) 1:09,0, 2. Vovk (Jesenice) 1:14,2, 3. Koželj (SI. Gradec) 1:16,0. D. Humer Štirje republiški naslovi za AK Triglav Milek 209 cm - državni rekord V nedeljo je bilo v Celju III. slovensko atletsko prvenstvo v zaprtih prostorih. Nastopilo je okrog 200 atletov Dvojni uspeh Milana Česna Na novi sankaški progi v Podljubelju je občinski sindikalni svet Tržič v nedeljo priredil sankaško tekmovanje. Nastopilo je 85 tekmovalk in tekmovalcev. Največ uspeha je imel Milan česen starejši, saj je zmagal v konkurenci starejših članov in pri članih s tekmovalnimi sanmi. REZULTATI — članice tekmovalne sani — Ovsenek (Peko) 0:52,6, 2. B. Tišler (BPT) 0:55,0, 3. Roblek (BPT) 1:10,1, člani tekmovalne sani — 1. VI. česen starejši (Merkator) 0:49,2, 2. M. česen mlajši (TVD Tržič) 0:54,8, 3. F. Tišler (Merkator) 0:56,3. članice navadne sani — 1. M. Tišler (BPT) 1:11,7, 2. V. Roblek (BPT) 1:17,2, 3. Meglic (BPT) 1:21,4. St. člani - navadne sani — 1. M. česen (Merkator) 0:56,8, 2. Ahačič (BPT) 1:04,5, 3. Golmajer (Runo) 1:15,0, ml. člani — navadne sani — 1. Golmajer (BPT) 1:01,5, 2. Mali (BPT) 1:01,8, 3. Lupša (Triglav) 1:04,5. V ekipnsi konkurenci je bila najboljša Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. D. Humer Slovensko prvenstvo v veleslalomu in slalomu Dvojna zmaga Petra Lakote Na smučiščih na Voglu je bilo v soboto in nedeljo letošnje republiško prvenstvo v veleslalomu in slalomu za člane in članice. Nastopilo je 125 tekmovalcev in tekmovalk. Na 1800 m dolgi velesla-lomski progi, s 450 m višinske razlike je traser škofje-ločan Srečko Porenta postavil 46 vratic. V članski konkurenci je zmagal veteran Peter Lakota. Pri članicah pa je bila najboljša Ravenčan-ka Vida Tevž. Tekmovanje v sobotnem veleslalomu je na odlično pripravljeni progi ovirala gosta megla. REZULTATI — veleslalom — člani — 1. Lakota (Jes) 1:42,6, 2. Gašperšič (JLA) 1:44,5, 3. Senci (izven konkurence Zagreb) 1:44,6, članice — 1. Tevž (Ravne) 1:45,5, 2. Pirnat (Branik) 1:57,1, 3. Bem (Radovljica) 2:13,3. V lepem sončnem vremenu so se v nedeljo pomerili v slalomu. Traser prve proge Tržičan Ludvik Dornik je postavil 43 vratic z 206 m višinske razlike. Traser druge proge Škofjeločan Janko Porenta pa na isti višinski razliki 45 vratic. Pri članih je bil ponovno najboljši Peter Lakota, pri članicah pa Trži-čanka Eti Kunniik. REZULTATI — slalom — člani — 1. Lakota (Jes) 1:32,6, 2. M. Klinar (JLA) 1:34,1, 3. Zidan (Jes) 1:34,7, članice — 1. Kurnik (Tržič) 1:57,4, 2. Pirnat (Branik) 1:58,8, 3. Bem (Radovljica) 2:03,2. Stadion pod Mežakljo pripravljen... Olimpijske igre so prinesle dokaj visoko priznanje jeseniškim športnikom, ki so v vsej zgodovini olimpijskih iger letos v Grenoblu najbolj častno zastopali jugoslovanski šport. Načrtne priprave hokejistov SO prinesle našim fantom zaslužen uspeh. Letošnji uspehi moštva v tekmovanju za alpski in evropski pokal so bili uvod za dosego največjega uspeha z osvojitvijo prvega mesta v B-slkupini olimpijskega turnirja. Na stadionu pod Mežakljo bo v naslednjih dneh sipet nadaljevanje državnega prvenstva v hokeju na ledu. Ze v soboto bo na Jesenicah gostoval beograjski Partizan, ki bo poizkušal proti obema domačima moštvoma Kranjski gori in Jesenicam izvleči najbolj časten rezultat. Skoraj gotovo je, da bodo vse štiri točke ostale doma, saj je tudi Kranjska gora izkoristila prekinitev za priprave za dokončni prvenstveni obračun. Enako brez možnosti za dosego kakršnegakoli uspeha je tudi Crvena Zvezda, ki bo na Jesenicah gostovala 3. marca. Od 8. do 10. marca pa bo na Jesenicah finale za pokal SFRJ, ki bo pomemben predvsem za Kranjsko goro, saj ima zaradi domačega igrišča možnost, da osvoji drugo mesto za moštvom Jesenic. Moštvo Jesenic pa bo moralo v Zagrebu za osvojitev državnega naslova premagati moštvo Medvesčaka 29. februarja. Stadion pod Mežakljo je pripravi j on za dokončne borbe, ki bodo gotovo razburljive. L. Katnik iz 14 atletskih organizacij. Doseženi rezultati nekaterih posameznikov kažejo, da se nekateri atleti zelo vestno pripravljajo za novo tekmovalno sezono. Veliko dobrih uspehov so dosegli atleti Triglava. Posebno izrvstem je bil Polde Milek, ko je po težki in dramatični borbi premagal vse nasprotnike in dosegel rezultat mednarodne vrednosti — 209 cm ter s tem tudi nov državni rekord za dvorane. Republiški prvaki so postali še: Pirjevec Dušan — 60 m ovire, Osovnikar Lidija — 60 m in Bizjak Boža — skok v daljino. Izostalo pa ni tudi nekaj 2. in 3. mest. Prav lep uspeh je dosegla tudi lanskoletna najhitrejša pionirka Slovenije Klemene Nada, ki je v hudi konkurenci mladink osvojila III. mesto v teku na 60 m. Doseženi rezultati kažejo, da bodo letos atleti Triglava igra'1 važno vlogo v slovenski Pa tudi državni atletiki. Rezultati: mladinke — 6i metrov: 1. Osovnikar (Tr) 8,0, 3. Klemene (Tr) 8,3, 4. Bizjak (Tr) 8,3; daljina: 1. Bizjak (Tr) 518 cm, 2. Osovnikai (Tr) 502 cm; višina: 1. Babov rep šek (Mrb) 162 cm (nov 140 rek.), 4. Klemene (Tr) centimetrov. Mladinci: 60 m: L Medvešček (KI) 7,1, 5-Starman (Tr) 7,3; 1500 m' 1; Svet (KI) 4:27.4, 2. Hafner (Tr) 4:29.9, 4. žumer (Tr) 4:42,4; 60 m ovire: 1. PirJe' vec (Tr) 8,8, 3. Kaštivnik (Tr) 8,9; višina: 1. Milek (Tr) 209 cm — (državni rekord); višina — mladinci: 1. Novak (NG) 190 cm, 3. Krumpak (Tr) 170 cm; daljina: Makoro-viič (NG) 687 cm, 3. Fister (Tr) 632cm, 6. Kaštivnik (Tr) 625 cm; daljina — mladin«* L Košir (Mrb) 638 cm, 3' Prezelj (Tr) 618 cm 4. Krm0' "l rti pak Ivan (Tr) 604 cm; 601* — člani: 1. Carli (izven) -3. Strojan (Tr) 7,5. P. K. Izt*aja In tiska ČP »Go" renjskl tiska Kranj, K° roška cesta 8. — Našlo« uredništva in uprave »sta: Kranj, Trg revolucije > (stavba občinske skupš& ne) - Tek. račun pri SPK v Kranju 515-1135. - *f let tmi: redakcija 21«9' 21-860; uprava Usta, Ha' looglasna In naročnic* služba 22-152 — Naroča'-"a: letna 24.—, pollet*1* 12.- N din. Cena posatnd nih številk 0.40 N din " Inozemstvo 40.00 N din ~ Mali oglasi beseda 0,6 1 N din. Naročniki l«>aJJ 10 % popusta. Neplačani oglasov ne objavljam«