Poftnfti Cena £DIn Maribor, Aio*e—i po ttrtta >»JUTRA« Leto I. (VIII.), Štev. 194 Maribor, nedelja 24. decembra 1927 tafeaja raca* »»dalja i« prazarfcov vaaJt d*« *4» 16. tm Hefcm prt piten« Hfc.aaa. « LfaMfMi fcIMO# V*rm »mini pratamM v appa» aM po poM 10 Da«, tmrtarijaa aa an pa tt Ck» U-re4*M*wo Mi apr« Vesele božične praznike želita vsem naročnikom m inserentom Uredništvo in uprava „V ečernika“ DANAŠNJA ŠTEVIT KA »VEČERNI-KA« OESEGA 14 STRANI IN VELJA 2 DINARJA. • PRIHODNJA ŠTEVIT KA »VEČER-NIKA« IZIDE V TOREK 27. DEC. Nar. posL dr. Ljud. Pivko: Sioblle v slovansko politiko! Naj se raduje, kdor upa, da se mu ob božičnih dneh skrijejo vsakdanje skrbi nekoliko v ozadje! Dobro je tako. Ali se radujete tudi Vi ob letošnjem božiču, ki Vam je blagor naše domovine vsakdanja skrb? Ali se radujete Vi, ki opazujete z budnimi očmi položaj naše jugoslovanske kraljevine napram sosedom in ki analizirate domače pojave in notranje stanje v državi ? Radujte se! Tudi Vaše veselje je utemeljeno, dasi ne more biti popolno. Galerija dogodkov zadnjih desetih let se premika naglo mimo nas. Zavedamo se, da ne moremo biti ravnodušni. Prvemu velikemu sunku v dneh ujedinjenja sledi toliko temnih slik in oddihujemo si, ko jih odrivajo druge, jesnejše. Čutimo tudi, da neprijateljske kolobar naših sosedov, ki je kazal trdno voljo, da nas stisne in zaduši, ni več krepak in močan. In še lažje dihamo ob pogledu na prijateljske vrste in v prijateljskih vrstah predvsem ob pogledu na Slovane. Naša slovanska politika ni več samo teoretiziranje, temveč vsebuje tudi že dejanje in odločevanje. Poleg Čehoslovakov, združenih z nami v Mali Antanti, smo se približali letos znatno Poljakom. Da se odnošaji z Bolgari ne morejo hitreje izboljšati, tega so vidno krivi tuji Interesi, ali nič ne more kaliti našega veselja, ko vidimo v mlajši generaciji, bulgarski In naši mnogo več umevanja za vzajemno bratstvo, nego so ga imeli očetje. Po tej poti stopajmo neumorno dalje in naša slovanska politika bodi temeljitejša! Temeljitejša bo ako se ne izraža samo v delu v strankah in za stranke, temveč ako pazno zasledujemo vse, kar se godi pri nas doma in v slovanskih ostalih državah, ako skrbno analiziramo poedine družabne in historične moči in pojave in. ako vse te moči pravilno cenimo in jih spretno izkoriščujemo. To-!e sposobnost razvijajmo v sebi v korist in napredek svoje politične zrelosti. Da take sposobnosti še nimamo in ne moremo imeti v popolni meri, nam najbolj dokazuje zanimiv pojav iz pre tekle vojne. Spomnite se, da je bilo tik pred vojno in med vojno pri nas (a tudi pri ostalih Slovanih!) le neznatno število liudl, ki so pravilno sodili in spoznali svetovni položaj z Ozirom na vojno in na svojo politiko. Nič nas ne opravičuje izgovor, da nam v naših drobnih razmerah ni bilo mogoče tako jasno gledati, da bi se bili popolnoma pravilno orientirali. Drobni in nepoučeni ljudje v inozemstvu niso imeli v tem oziru nikake prednosti. Predsednik Masaryk je opo zoril ob priliki dijaškega pozdrava spomladi 1924 na dejstvo, da za pravilno presojevanje vojnega in političnega položaja med vojno ni bilo potrebno biti v inozemstvu in v vseh vojskujočih državah, temveč je zadostovalo, ako si pazljivo motril, premikanje trup, strategično sposobnost, taktično vodstvo, ako si pravilno cenil gospodarsko in finančno moč poe-dinih strank in ako si znal analizirati politične izjave raznih politikov in državnikov. Kje smo dandanes? Zdi se, da smo še vedno zaostali. Opazujmo na primer pojav, da živi med nami toliko zrelih mož, ki se ne znajo orientirati niti v priprosti razpredelnici naših političnih strank! Občutek nas obhaja, da še nismo bogve koliko napredovali. Bojmo se ljudi, ki ne delujejo v strankah! Nad domačimi pojavi med nami in v državi malo zatisnite oči, ako hoče-jte, da Vam ne pokvarijo božičnega razpoloženja. j Nadejamo se trdno, da bomo ob dovršeni desetletnici našega narodnega ujedinjenja tudi v tem oziru že dalje in na boljšem. Radujmo se ob letošnjem božiču! Naše veselje ni popolno, toda utemeljeno je. Obnovitev koukordatirh D0fla:8n* z Vatikanom BEOGRAD, 24. decembra. Po zanesljivih poročilih je Vatikan v vprašanju jugoslovanskega zavoda sv. Idi-jeronima v Rimu po večmesečnem obotavljanju sprejel stališče jugoslovanske vlade, ki je postavila sledeče zahteve: 1. Zavodu se prizna narodni značaj. 2. Vatikan imenuje rektorja s privoljenjem jugoslovanske vlade. Ofi-cijelno obvestilo kurije sicer še ni do-šlo, vendar se v cerkvenih krogih o tem razpravlja že kot dejstvu. S tem bi bile odstranjene zadnje ovire za obnovitev konkordatnih pogajanj med Jugoslavijo in Vatikanom. Kakor se zatrjuje, se obnove pogajanja že z Novim letom. Jugoslovanski katoliški episkopat je že postavil kandidature za rektorsko mesto. V terni so: dr. Jakob Čuka iz Splita, vikar dr. Avgust Gecan iz Beograda in mosgr. dr. Magjerac iz Beograda. Znaki važnih notranJe-poll-tSžnih sprememb NARAŠČAJOČI VPLIV KMETSKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE. — V VLADNIH VRSTAH NI ENOTNOSTI Vedno večje skrbi dela vladi kmet-sko-demokratska koalicija. Mnogo se razmišlja o grožnji začasnega odhoda vseh poslancev koalicije iz Beograda, ker bi se to neugodno občutilo tudi v zunanji politiki. Vladni krogi so silno pozorni na vse seje in manifestacije koalicije, ki se pripravljajo v Zagrebu. Vesti, da se prebivalstvo izven Srbije vedno bolj oklepa koalicije, dajo v Beogradu mnogo misliti. Vpliv in pomen koalicije postaja radi tega vedno večji. Tudi v vladnih vrstah ni pravega soglasja in volje za obstoj sedanjega režima. Nesoglasja so osebnega in strankarsko-političnega značaja. Člani kmetsko-demokratske koalicije nagla-šajo, da je sporazum z vlado nemo- goč in da je od vseh — v Beograd« zagrešenih — napak največja ta, da ne razumejo, da naša država ni nadaljevanje stare srbske države, ampak' da je to nova država z novimi nalogami, novo mentaliteto, novo psihologijo ter s potrebo nove in primerne uprave. V prvi vrsti je treba žrtvovati od tradicije in egoizma narekovane lokalne in osebne Interese. Pričakovanje in zaželjenje sprememb postaja splošno. Iz vladnih' krogov se širijo vesti o važni spremembi, ki naj bi bila v zvezi z upravno reorganizacijo v južni Srbiji. Govo ri se o vladni rekonstrukciji, pri kateri naj bi prišlo v poštev predvsem dvoje vladnih mest, vezanih z upravno reformo v južni Srbiji. Božični Zagreb ZAGREBŠKO ŽENSTVO IN IGO SYM A. - BOŽIČNI ZBOR. - ITALIJANSKE GROŽNJE IN ITALIJANSKI UMETNIKL V JUGOSLAVIJI JUŽNO VREME. BEOGRAD, 24. decembra. Tekom včerajšnjega dne je nastopil po vsej Jugoslaviji popoln vremenski preobrat. Mraz, ki je trajal teden dni, čez noč popustil in mu je sledilo deževje. V Beogradu je znašala včeraj temperatura 3 stopinje nad ničlo, v Sarajevu pa 5 nad ničlo, dočim je bilo dan poprej še 17 stopinj pod ničlo. Sneg se taja v vseh pokrajinah države. V Sremu in Vojvodini dežuje. LEDENE GORE NA MORJU. BUENOS AIRES. 24. decembra. Dvesto milj od Lobosovih otokov so opazili včeraj pet velikanskih ledenih gor. Vse ladje, nahajajoče se na morju, so že opozorjene na nevarnost Pred prilično 14 dnevi je znani filmski igralec Igo Sym, čegar znameniti film »Izpoved vojaškega duhovnika« smo videli te dni tudi v Mariboru, posetil Zagreb. Zagrebška publika in časopisje še vedno govori in piše o tem dogodku. Dogodilo se je namreč ob tej priliki, da je tropa zagrebških žena in deklet, deloma prenapetih hipermodernih, deloma histeričnih ter po uživanju kokaina in morfija degeneriranih, vdrla v zaklenjeno sobo umetnika, ko je bil še v megližeju, ter ga obsipavala s poljubi na lice, glavo, roke, noge in druge telesne dele. Družabni škandal je bil in je še danes senzacija Zagreba, zlasti še, ker je Igo Sym tem ženskam v obraz povedal, da so mu apatične, češ da so izgubile ves ženski ponos. Seveda po tej izjavi tudi Sym pri teh Zagrebčankah izgubil prejšnji čar lepega moškega in velikega umetnika. Pošteni Zagrebčani se pa smejejo osramočenim junakinjam ljubezni in flirta, pa tudi obsojajo škandalozno in kompromitantno po našanje. • Od 17. tm. pa do nocoj do polnoči je Zagreb zopet v svojem elementu kot središče gospodarskega življenja v državi. Trgovska komora je priredila »Božični zbor«, ne morda razstavo v kakem poslopju, ampak velik sejem v centralnih ulicah zagrebškega trgovskega prometa, v Iliči od Iličkega do Jelačičevega trga, na Jelačičevem trgu, v Jurišičevi ulici do Draškovičeve ulice ter v Strossmayerje- vi ulici do Zrinjevca. Čez vse te ulice je napeta žica z gosto verigo električnih žarnic, katerih razsvetljava daje ob večerih temu delu mesta čarobno lice. Pred borzo, pred gledališčem, na Jelačičevem trgu in pred glavnim kolodvorom stoje ogromna božična drevesa, vsako s stotinami raznobarvnih električnih luči, ki zagore na večer. Trgovske izložbe so okusno in moderno urejene, vse dela svečan utiS. Ob večerih so bili vsak dan koncerti zagrebških godb na raznih trgih v območju Božičnega zbora. Zagreb, ki je tudi topot pokazal svojo gospodarsko organi-zatorno silo, je obiskalo po' sodbi merodajnih krogov v teh dneh nad 25.000 Iju- kar pomeni vsekakor velik uspeh v tem letnem času in ob mrazu, ki je vladal vse do 23. tm. Trgovska komora bo prireditev redno vsako leto obnovila. Nocoj, ko bodo zvonovi vseh zagrebških' cerkva napovedovali rojstvo Kristusovo, bo šest topovskih strelov z Griča javilo konec Božičnega zbora, istočasno bo zažarela katedrala v morju električnih luči in celo mesto v svetlobi reflektorja z Griča. Reči se mora: Zagreb zna... * Dočim italijanski fašisti po Julijski krajini in po ostali Italiji napovedujejo naši državi gospodarsko vojno, dočim se nad to italijansko provokacijo razburja tudi Zagreb, politični in gospodarski, pa v zagrebškem Narodnem gledališču dva odlična operna pevca Italijana, sopranistka Carmen Flori in tenorist de Bernardi, slavita triumfe svoje umetnosti ob burnem ploskanju publike. Sinoči sta pela v »Ma-dame Butterfly«, danes pojeta v »Travi-ati«. Stojimo pač kulturno visoko nad »tisočletno kulturo« fašistovske Italije. Mihalokooulos v R mu ATENE, 24. decembra. Ženevski poročevalec lista »Eleutheron VIma« poroča povodom prihoda grškega zunanjega ministra v Rim, da Grška nikakor ne misli stopiti v tesnejše stike z Italijo in da je ministrov obisk v Rimu v zvezi z neugodnimi odnošaji, ki vladajo med Jugoslavijo in Italijo. Povoden! na zaoadu TRIER, 24. decembra. Vsled nenad nega toplejšega vremena in trajnega deževanja se je pričel tajati sneg in obstoja nevarnost, da nastane še povodenj, ako deževje kmalu ne preneha. Reka Mozela je od včeraj na danes narasla že za več kot dva metra, narašča pa še vsako uro za deset centimetrov. BERLIN, 24. decembra. Včeraj je tu močno deževalo. Tudi v pokrajini so bili veliki nalivi in ni izključeno. da bodo posamezne reke in po-.toki prestopili bregove ter poplavili I polja. Mariborski Nesreče slovenskih oolitikov Na poledenelih cestah zadne dni se je zgodilo v različnih krajih več nesreč. Tako javljajo iz Beograda, da se je v sredo ponesrečil na poledici ljubljanski narodni poslanec g. dr. Kramer, ki si je pri padcu zlomil desno roko v zapestju. — V Ljubljani pa je padel nedaleč Gospodarske zveze na ledu odvetnik gosp. dr. B r e j c, ki si je zlomil nogo in utrpel še druge poškodbe. 70-letnka orosve'nega in narod :eea delavca Danes 24. t m. praznuje skromno v družbi s svojo ženo 70 letnico življenja upokojeni šol. upravitelj Janez Reich, ki že od svoje upokojitve leta 1919 živi v eni izmed barak v Strnišču. Kot šolnik je vršil službo nad 40 let vestno in vzorno, dve novi šolski stavbi v Gomilskem in v Sv. Bolfenku v Slov. goricah sta plod njegovega truda. Svojo nalogo kot učitelj in vzgojitelj naroda je vršil vedno z vso odločnostjo kljub hujskarijam s strani reakcije. Poštenjaki med narodom so ga povsod, kjer je služboval, spoštovali in ljubili. Med inteligenco je imel veliko število prijateljev, tako da lahko s aonosom in zadovoljstvom gleda v preteklost. Leta 1914 so ga tudi kot srbofila vlačili po graških zaporih in mu takrat močno’ zrahljali njegovo zdravje. Enega izmed -5 sinov, ki je ob prevratu kot komandant barak v Strnišču branil državno premoženje pred ropanjem in razdejanjem, je nekaj v vojni posurovelih ljudi zavratno ubilo. Ostali štirje zavzemajo častna mesta v javnem življenju, eden kot profesor, drugi kot poštni uradnik, dva kot zobotehnika. Možu, ki tudi še danes vkljub svojim sedmero križem z mladeniško čilostjo sodeluje v narodnem delu, želimo še mnogo let počitka! Volitev župana v Cirkoveih. Dosedanji župan g. Štefan Vuk, posestnik in gostilničar v Cirkovcih, je bil kljub spletkam SLS vnovič izvoien za župana. Razmerje odbornikov je 10 naprednih proti 7 SLS, kar dokazuje 'ep napredek napredne ideje na Dravskem polju. Shod privatnih nameščencev v Mariboru se bo vršil tekom meseca januarja 1928. Poročali bodo delegati iz Zagreba in Ljubljane o novem osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju, ki bo razširjen tudi na trgovske in enake sloje. Nadalje o zadevi bolniškega zavarovanja pri Trgovsko bolniškem podpornem društvu. Zelja vseh članov tega društva je, da upravni odbor po več letih vendar že skliče občni zbor in poda poročilo o dosedanjem poslovanju. Na shodu se bodo tudi obravnavala splošna so-cijalna vprašanja privatnih nmeščencev. Kedaj in kje se bo shod vršil bomo še poročali. Božičnica »Društva za podpiranje revnih šolskih otrok«. Brezdvomno najlepša in najdobrodcl-nejša je vsako leto božičnica »Društva za podpiranje revnih šolskih otrok«, ki se je vršila včeraj popoldne kot običajno v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. V oktisno prirejenih prostorih in bogato okihčani visoki jelki, ob strani pestrih jaslic, ob svitu nebroj svečic se je otvoril večer ob sviranju orkestra dijakov, pastirčkov. Po pozdravnem govoru predsednice društva, ravnateljice g. Antonije Štppceve, katere zasluga je, d3 se je to društvo po preobratu zopet oživelo, in ki kot predsednica neumorno deluje.z vso nesebičnostjo in požrtvovalnostjo' za cilje tega dobrodelnega društva se je izvajal kratek spored s petjem, deklamacijami in glasbenimi točkami, na-td obdarovanje dece. Društvo je letos obdarovalo skoro 700 šolskih otrok z obleko, obutvijo, perilom in slaščicami, ter je nabralo v svoje namene nad 75.000 Din in nekaj blaga in natura. Glavni prispevek društvu je dala mestna občina s 40 tisoč Din. Prostorna telovadnica je bila nabito polna samo pričakujoče mladine in drugega občinstva. Prireditev so posetili med drugimi kot zastopnik velikega župana prosvetni šef K. Kotnik, mestni župan in oblastni predsednik dr. Leskovar, mestni komandant general Spasič s soprogo, podžupan dr. Llnold in srezki šol-nadzornik Tomičič. Mariborski V P C m ■————«■■ ......... ............ dnetnii drobiž Nalezljive bolezni v Mariboru. V mestnem okolišu mariborskem je bil od 15. do 21. trn. prijavljen mestnemu fi-zikatu samo en slučaj nalezljivih bolezni in sicer — šen. Ljudska knjižnica o praznikih. Radi silnega navala, ki je bil pretekli četrtek v Ljudski knjižnici, je določilo letos vodstvo tudi za praznike uradne ure. Knjige se bodo delile brez prekinjenja tudi danes zvečer in jutri dopoldne, prav tako na Silvestrov večer in Novega leta dan. Lindberg v Mariboru. V letošnji sezoni je imel Maribor že celo vrsto najodličnejših koncertnih prireditev, s kakoršmmi se ne more zlepa ponašati kako drugo mesto. Prve dni po Novem letu in sicer v sredo, dne 4. jatiu-arja pa bo imelo naše mesto na koncertnem odru nekaj čisto posebnega: Lind-b e r g a. Ne bo to sicer drzni zmagovalec oceana Charles, marveč njegov soimenjak, Helge Lindberg, najslavnejši baritonist iz ponosne Finske in rekorder svoje vrste. Ta fenomonalen pevec je namreč v stanu, peti cele perijode z enim samim dihljajem ter je v dihalni tehniki nedosegljiv, to mu priznavajo vsi kritiki brez izjeme. Njegov popolen način prednašanja, fraziranja in njegova ko-loraturna tehnika naravnost fascinira ter mu je poleg njegovega silnega, mehkega in elastičnega glasu pripomogel do neobičajne svetovne slave. Za Maribor pomeni nastop Lindberga, čigar pridobitev je bila zvezana z izredno velikimi težavami in žrtvami, pravo senzacijo na koncertnem polju, saj tako slavnega pevca v našem mestu še doslej nismo slišali. Težka nesreča starca. Ivan Kostajnšek, 69 letni prevžitkar iz Sv. Martina pri Vurbergu je pomagal včeraj v gozdu nakladati les. Po nesreči se je pa z voza prevrgel težak ploh s tako močjo padel staremu možu na nogo, da mu jo je odtrgal. Težko ponesrečenega moža so pripeljali v mariborsko bolnico. Nesreča na ledeni poti. Dninarica Pavla Vrečko, stara 45 let, doma iz Bukovca pri Sp. Poljskavi je padla včeraj na ledeni poti. ko je nosila vrečo ječmena v mlin, tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Silvestrov večer. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi dne 31. decembra v vseh prostorih restavracije Gambrlnus Silvestrov večer s sledečim sporedom: Koncert, ples v dvorani, nastop poštnega pevskega društva, ob polnoči staro in novo leto v živi siiki. Začetek ob 21. uri, konec ob 4. zjutraj. Vstopnina prosta. Za obiino udeležbo se priporočajo poštarji. Plesna šola »Jadrana« je redno vsak četrtek pri Kosiču. Na spo-redu so vsi letošnji moderni plesi. čulO Restavracija »Vetrinjski dvor«. Dobil sem danes vagon novega vina iz Dalmacije. Posetite restavracijo Vetrinjski dvor, Maribor, Vetrinjska ulica. Vesele božične praznike želim vsem svojim gostom! Hinko Kosič. 2041 Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v razstopini »Radiona«, potem izperi in o-suši. — Pranje ni več težko delo, temveč zabava. Pri bolečinah v želodcu In črevcslh, pri pomanjkanju apetita, nerednem odva-‘anju, napetosti, pri žolčnih težavah, bolečinah v čelu, pri kolcanju se doseže s pomočjo 1—2 Čaš Franc Jožef-ove vode temeljito čiščenje. Bolniška spričevala potrjujejo, da tudi bolniki v postelji radi uživajo Franc Jožef-ovo grenčico. Koristna čistilnica. Kakor razvidno iz oglasa, sc je ustanovilo kakor v velemestih tudi pri nas priporočljivo podjetje, ki temeljito čisti stanovanja in opreme. Gospodinje se bodo gotovo zatekale k tej čistilnici. 2032 Silvestrov večer nriredi odsek za zgradbo Sok. doma v Mariboru, v Narodnem domu. Ure, zlatenina na nbroke brpT; poviška Ilger. Maribor, Gosp'VJ'"’ ui. 15. — T2a‘ »Ljudska Samopomoč«, podporno društvo za slučaj smrti obvešča vse svoje člane, da šteje z današnjim dnem že nad 2000 članov. Z ozirom na splošno korist tega društva se opozarja občinstvo širom Slovenije, da lahko vse nad 50 do 80 let stare in zdrave osebe pristopijo k temu prekoristnemu splošnemu podpornemu društvu samo še do 1. januarja 1928. Od novega Jeta dalje se bodo sprejemale samo zdrave osebe do nedovršenega 50. leta. Komur je le količkaj do svojih dragih ostalih, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj zahteva pristopno izjavo iz društvene pisarne »Ljudske Samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. 2044 i Izvolite brati! Cenjene gospodinje, poizkusite, da je Kolinska res izvrsten pridatek za kavo, : ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se vporablja v vseh rodbinah. Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Kolinska. 2065 KABARET EVROPA. Božični spored: Atrakcija Regia Rose z njenima velikanskima kačama. Na bo- j žič popoldanski in večerni spored. Isto-tako v pondeljek. 2061 Prvovrsten korespondent za več jezikov, skoraj 40 leten, stenograf in strojepisec, išče takoj službe. Položi tudi kavcijo, ali pa vstopi s ca 50.000 Din kot sotrudnik v kako realno trgovino. Ponudbe pod »Talent« na upravo »Ve-černika.« 2059 Pri Ruški koči na Pohorju bodo na Silvestrov večer znano dobre koline. Pohorska godba. Srečno in veselo novo leto 1928 želita vsem obiskovalcem Mirko in Micka Sernc. 2060 Anketa šolskih upraviteljev mariborske oblasti se bo vršila dne 7. januarja v Mariboru. Poverjeništvo je zaprosilo prosvetni oddelek za prosti dan. Prevodi iz srbohrvaščine, slovenščine, nemščine in narobe se opravljajo za zmeren honorar. Naslov pove uprava. 2062 V torek 27. In četrtek 29. decembra kabaretni večer v Veliki kavarni. Na Silvestrovo popoldan nov program z mnogimi razveseljivimi točkami. 2063 V Ljutomerski kleti Narodnega doma bo na Štefanovo koncert s plesom. 2064 S om nu Nunseseria in Mi a V romantičnih krajih kanadske celine bosta dve jezeri in dve reki dobili imena smelih francoskih avijatikov Nungesser-ja in Colija, ki sta prva poizkusila preleteti Ocean v smeri vzhod-zapad. Kanadska vlada je sporočila mednarodnemu no-v arskemu ura Ju v Parizu, da je kanad- ' o ministrstvo notranjih del sklenilo, da dobita v čast hrabrih francoskih avijatikov dve jezeri, ki ležita severozapadno od države Ontarijo, ime po obeh letalcih. Jezeri se nahajata med 51. in 52. stopinjo severne širine in med 92. in 94. stopinjo zapadne geografske dolžine, v bližini novih zlatih rudnikov v okolici Rdečega jezera. Kraj, kjer se nahajata jezeri Nun-gesser in Coli, je najlepši predel Kanade: krijejo ga veličastni pragozdovi, ki jih dele živahni izvirki, temne vode in mirna jezera. Predel je geološko soroden krajem v okolici Rdečega jezera, radi česar se temeljito preiskuje radi zlatonosnih žil, ki jih eventualno krijejo zemeljske plasti. Nedaleč od navedenih krajev vodi velika pacifična proga »Canadian National«, ki veže vzhodno obal Severne Arne rike z zapadno. Indijancem sta jezeri dobro znani, vendar doslej še nista bili nikdar zaznamovani ali sploh zabeleženi na zemljepisnih kartah, kakor tudi ne številne vode velike kanadske planote, ki ob-krožujc Hudsonov zaliv. Šele minulega leta so službeni avijoni prinesli številne fotr atije teh predelov, s pomočjo katerih je bilo mogoče izračunati velikost in določiti geografski položaj omenjenih jezer. Hladne in čiste vode, v katerih živi obilica tečnih rib, se iztekajo v rekah, od katerih bosta dve nazvani po Nungesser-ju in Coliju. Prva se bo zvala »Nunges-serjeva reka«, druga pa »Potok Coli«. — Pokrajina, v kateri ležita jezeri, je zelo bogata na dragocenih rudninah in ni daleč čas, ko bo vsa okolica oživela in bosta jezeri ležali sredi obljudenega in industrijsko ter rrosno^arsko najbogatejšega kota velike Kanade Novice iz Primorja V bivšem »Narodnem domu« v Pazinu se je nastanila sedaj fašistična organizacija. Prostori so bili svečano otvor-jeni in blagoslovljeni. Zgodovinske resnice bi radi utajili fašisti, ki drzno trdijo, da je Julijska krajina od nekdaj italijanska dežela in da je le Avstrija nagnala v njo nekaj slovenskega ljudstva. Avtohtono prebivalstvo je naše po vsej pokrajini, v katero je prišlo tekom stoletij nekaj italijanskega življa, kateremu je pomagala na površje v škodo domačinom avstrijska politika, ki je pospeševala poitalijančevanje posebno za časa trozveze. Naše ljudstv** pa ve, da prebiva na svojih tleh in ve, da je njegov praded oral zemljo do Til-menta in še dalje, ustrahoval Langobarde in na dvoru langobardskih vojvod je bil čislan naš slovenski jezik. V Svetoivan-skem evangeliju in v černevskem rokopisu je ohranjena naša slovenščina. Naše ljudstvo se zaveda svoje prošlosti in prenaša v spominu na njo in z vero v bodočnost nezaslišane žalitve zbesnelih fašistov. Kogar bogovi sovražijo, ga u-darijo s slepoto! Naši ljudje so prepričani, da pridejo izpremembe. Prišel bo dani Esetaj emar! Idrijska realka je bila letos ob 25-letm-ci svojega obstoja ukinjena. Krasno re« alčno poslopje je bilo otvorjeno 1903. Zavod je bil razširjen v popolno realko leta 1908. Kmalu nato je bil podržavljen. — ] Idrija je bila ponosna na svojo realko. Ita lijanski naučili minister se je ponašal javno z veseljem, da jo je uničil in vzel rudarju možnost, da pomaga svojim otrokom do boljšega kruha. Na rimski izložbi, ki se je otvorila te dni, bo sodelovala tudi Reka. Pokazati lioče dokumente, liste, brošure, publikacije, slike, pisma, znamke itd., ki bodo pričali, kako vneto se je borila Reka za pri-kiopitev k Italiji in radi tega zashiži lepšo usodo, kakor jo je zadela po združitvi. V Rimu bodo pač gledali reške dokumente ali usode ji ne morejo izpremeniti, ker je ta vezana na pripadnost mesta in pristanišča k Jugoslaviji, kateri pa se je Keka odrekla s svojim pristopom k Italiji. V Dekanih imaio nov, lep občinski dom, ki je stal UO.OOO lir. Sami tuji o-blastniki stanujejo in uradujejo v kras* .j nem poslopju, s katero vstopa domačin z velikim strahom pred strogo italijansko gospodo. Kmet mora garati od zore do mraka, da plačuje, kar zahtevajo od njega. In tega je vedno več kakor v Dekanih, tako povsod drugod. Tujci hočejo sredi podjarmljenih Slovencev živeti komodno. Zato naraščajo občinski stro ški in ponmožujejo jih še razne fašistične raznarodovalne inštitucije. V kopališču. — Pred kratkim so napodili neko damo iz rodbinskega kopališča, ker je nosila napačno svoj triko. — Kako pa ga je vendar nosila? — V roki! Pred norišnico. Ob treh zjutraj zbudi zvonec vratarja norišnice. Mož stopi h glavnim vratom in vpraša skozi linico, kdo je. »Jaz hočem takoj notri!« s0 °Slasi pred vhodom moški glas. »Kaj, sedajle ob treh zjutraj? Ali ste popolnoma znoreli?!« se zadere vratar.. • Ne zna slovenski. —- Ste že vzeli kopel, gospod? — Kaj mogoče manjka katera? • Med šahovskimi tigri. — Aljehin bi v tem slučaju igral takole... — Za boga, potem ste vendar v treh potezah mat! — Oprostite, gospod! Igrate li boljše od Aljehina? ^ ——»«* XB'Joi iuuroxin o o nmmui» h t 11 o Kupuite železniške vozne karte v bilietarni .Putnika* v Mariboru, Aleksandr.53 aaox>axDoixD □ cEoaaocEooacO 182A fASSING V.6J. W sneg, mist Mir božični Bela zima zemljo je pokrila, brusi mraz v nas svoja ostra šila. Kriza zla zemljane nas obdaja, nada in humor nam le ostaja. Saj dovolj življenje nas mrcvari, mir božični, ti vsaj nas obdari! So volitve v občino končane, zdaj božič nam celi strašne rane! So veseli — malo izgubili, so veseli — nekaj pridobili. Vsi veseli — Mariboru slava! Mir božični nad teboj naj plava! > • Oj gorje, komur nikjer ni doma, kdor ubog po daljnem svetu roma. Bolj gorje: volilcem tisoč v listi, kroglic pa le dvesto v skrinji tisti! Je zastonj, če stranka nisi prava, Mir božični večno v tebi spava. • Spomenik postaviti svobodi, Mariboru sam nagaja zlodi. Suženjstva smo živi spomeniki — kak idej bi bili mi redniki? Dokler duh še tuj nas vse obdava — mir božični v spomeniku spava. * Raje naj se Tegethof proslavlja, jezik nemški v občini uveljavlja, univerza in teater tudi — Heil und Sieg! — za njo se živo trudi. Ti Slovenec si pa stara šleva, mir božični pamet ti ogreval • Avtobus vsesplošno je vozilo, zdaj fijakerjem je odzvonilo. Avtotaksi in sedlarji tudi so na novi mestni tramvaj hudi. Kriva je le mestna ta uprava, mir božični da med njima plava. * Ena nam je lepa domovina, dvojna pa je bratom dohodnina. »Vsi plačujmo ali pa nobeden!« dere Prečan se oskubljen, beden. Vlada pa skrbno mu obečava: »Mir božični nad teboj naj plava!« * V letu da nam ture čudovite, v zimi smuk čez ravni hribovite. Pohorje! Ti si podoba raja, zimski šport po tebi že razsaja. Veličastna nad teboj narava, mir božični pa krog tebe plava! • Svet končal je vojno grozovito, spet če Mussolini jo Benito. Bog naj reši svet Še te nakane, da svetovni mir nam še ostane. Naj bodočnost bo nam nekrvava! Mir božični naj nad svetom plava! * Sc »Večernik« se k božičku druži, 'da nocoj vam vsem v veselje služi. Spolom, slojem, društvom vsem in brav- cem, pravim in nepravim pomagavcem kliče uredništvo in uprava: »Mir božični naj med vami plava!« Mar borsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 24, decembra. Zaprto. Nedelja, 25. decembra ob US. uri »Logarjeva Krista«. Znižane cene. Ob 20. uri »Eva«. Znižane cene. Pondeljek, 26. decembra ob 15. url »Bajadera«. Znižane cene. — Ob 20. uri Takrat v starih časih...« Mestn5 avtobus Od danes naprej je avtobusna proga Pobrežje—Glavni trg podaljšana do glavnega kolodvora. Drevi na Sv. večer vozijo na progah Studenci—Melje in Kralja Petra tre-—glnvnl kolodvor avtobusi do dveh ponoči po nočni — io j® dvojni talil - Božične skrivnosti STARI OBIČAJI NA POHORJU, V SLOV. GORICAH IN DRUGOD. Maribor, 24. decembra. Na dan pred božičem se mora vino dolivati, na božič pa mora gospodar pogledati, ali je krog pilke suho in mokro. Ce je mokro, bo dobra vinska letina, ako je pa suho, bodo polovnjaki tudi v jesen o-stali suhi v kleti » Ako se komu na sveti večer, ko luč v hišo prinesejo, od glave nič senca na steni ne vidi, bo prihodnje leto umrl. Če sliši kdo na sveti večer preje psa lajati, ko iz puške streljati, bo nesrečen. Kdor na sveti večer trikrat okoli hrama gre in pri slivi moli, ko »zdravo Marijo« zvoni, izve, če se bo prihodnje leto pri hiši kdo ženil, kar spozna iz godbe, ki jo zasliši; če bo pa kdo pri hiši umrl, spozna iz tega, da začuje, kakor bi se zrušile deske. Če hočeš obogateti, natrgaj si na sveti post šopek češnjevih vejic in jih daj v vodo, da vzbrste. K polnočnici pojdi prvi. Kjer se stekajo tri meje, ti pride naproti vrag. Pod vsakim pogojem hoče kupiti d tebe šopek češnjevih vejic. K& rriu poveš ceno, se hoče pogajati. Pazi, da ne odnehaš od prvotne cene! Končno ti vrže vrag nekoliko razjarjen vrečo denarja za šopek češnjevih popkov. Z denarjem umno gospodari, sicer ti ga odvzame! Pojdi tik pred polnočnico, ko gori samo še večna luč, v cerkev. Vzemi svečo z glavnega oltarja in jo prižgi na večni luči ter pojdi z njo trikrat okoli cerkve. Med potjo se ti pridruži hudič in ti hoče svečo upihniti. Ako ubraniš plamen sveče, ti vrže vrečo denarja in nima več moči do tebe. Kdor hodi na sveto noč v ris, mora vzeti kol, na katerem se je snopje sušilo. Kol je moral biti čez vseh svetnikov dan na polju. Ko! se mora zabiti na križpotju v zemljo, okrog se pa mora potegniti z 2 leti staro šibo-leskovko ris. Nato stopi v ris in 3krat močno zažvižgaj. Kmalu se prikaže duh, ki te vpraša, kaj hočeš. Če mu zapišeš dušo, ti izpolni vsako željo. * Ako si želiš denarja, delaj 12 tednov pred svetim večerom stolček iz 12 vrst lesa. Stol nesi k plnočnici, postavi ga ravno pred glavnimi vrati in se vsedi nanj. Med povzdigovanjem pride zlodej in ti odkupi stolček za vrečo denarja. * Mnogo sreče te čaka, če vzameš na sveti večer v ris leskovko in črnega mačka. O polnoči začnejo vsakovrstne grozne reči kapati na človeka n. pr. žareča brana, goreč voz sena itd., pri risu se pa vse razkadi. Ako vztrajaš, pride hudobec in ti prinese, kar si želiš. Za dar pa mu moraš dati črnega mačka in — dušo. * Pri polnočnici opravi spoved in obhajilo. Hostijo vzemi iz ust in jo shrani v škatljo. Doma jo daj žabi, dati.allpasu. o na sveti post. Zaba sne hostijo in nakraca na papir veliko število. Na božič zjutraj pojdi prvi v cerkev. Ustavi se pred glavnim oltarjem in drži listič,v rokah. Naenkrat pridrvi hudič. S seboj prinese vrečo denarja. Ves zelen je od jeze, ker ti mora prepustiti denar. Sicer bi ne mogel iz cerkve. Na sveti večer pd'di prisluškovat k meji. Če slišiš godi n ^ | o pri mejaših nekdo ženil. ako sli ,'a' č.duje rakve, bo nekdo umrl. • Če greš na sveti večer pri polnočnic! za veliki oltar, ponudi ti tam hudi duh 3 reči: kapo, klobuk in mošnjo. Če kaj ta-Ve-m dobiš od vra^a. boš lahko Čudeže delal. Če klobuk obračaš, bo pokalo, ka- kor bi s topovi streljal. Kapa te stori ne-vidljivega, v mošnji pa bo vedno dovolj denarja. Pač pa mu moraš zapisati telo in dušo! * Na dan pred božičem bežijo po obedu dekle po drva in si jih hitro naložijo. Tista, ki prinese polena na pare, se bo tisto leto omožila. * Ko na sveti večer »Zdravo Marijo« zvoni, beži iz hiše pod češpljo in moli tam. če čuješ med tem v skednju kak ropot bo to leto nekdo pri hiši umrl. Kdoi to noč ob 11. uri na pokopališču pod križem stoji, vidi vse tiste, ki bodo prihodnje leto umrli. • Na božično noč cveti denar, ki je zakopan. Ako ga hočeš dobiti, se moraš pogumno bližati plamenu, se pokrižati in vreči nanj molek, nato pa idi domov in se ne oziraj! Pridi šele bb zori pogledat >za molekom. Tam začni takoj kopati zaklad. Najprej najdeš samo olje, katero moraš pred solnčnim vzhodom spraviti v skrinjico, kjer se spremeni v zlato in srebro. Če dekle hoče spoznati svojega ženina, si mora na božični večer vliti mleko po hrbtu in prestreči v skodelico. Kdor pride mleko pit, postane njen ženin. ' * Fant naj prereže pri polnočnici ravno med povzdigovanjem jabolko na dvoje ter se ozre okoli sebe. Zagledal bo svojo izvoljenko. ' * Dekle, ki si hoče prikleniti svojega fanta, ga mora povabiti na sveti večer k sebi. Med tem, ko sta najbolj zatopljena v pogovor, mu mora njena mati neopaženo vreči dve jajci v hrbet, da se ubijeta. \ naglici ju mora prestreči s skodelico in ocvreti, da jih fant použije. Tako si ga priklene za vedno! * Na sveti večer se vsedi na studenec in moli. Ravno med povzdigovanjem se spremeni voda v vino. * Od polnočnice ljudje jako domov hite, kdor pa med potom pade, bo prihodnje leto umrl. Ko pridejo domov, zbudijo vso živino, tudi kokoši in svinje. Vsem dajo jesti, pred hlevom pa z blagoslovljenim smodnikom ustrelijo, da nimajo čarovnice moči pri živini. * Kdor hoče celo leto močen in zdrav biti, mora od polnočnice domov bežati, da i je prvi doma. Potem lahko vedno opravlja vsako delo. j * ' V božični noči se živina pogovarja, kar pa le sveti ljudje čujejo. V ušesa sl morajo vtakniti leskove mačice, skriti se v jasli in tam slišijo bodočnost cele hiše. * Dekle, ki hoče lepe »fajgclne« imeti, mora k polnočnici v žepu fajgelnovo seme s seboj nesti. * I Tikvino seme se more pod most djatl gda se ide k punočnici; gda se pa ide od pu-nočniče, te pa se more viin zeti, pa potli so tole tikve strašno debele. * I Dve dekli sta hoteli preizkusiti koraj-jžo katera med njiju si upa k studencu po vodo ravno med povzdigovanjem ob polnočnici. Res sc je strrejša junačila, vzela škaf in šla. Dolgo se ni vrnila. Ko so se ljudje vračali od maše, so pri studencu našli samo škaf, ušes so se držali prsti deklinih rok. O dekli pa ni bilo ne sluha ne duha... Kdor na božični dan umrje, gre naravnost 4 neb«* «4 Bofckno vreme (Stara vremenska prerokovanja iz mariborske okolice). Veter, ki na sveto noč piše, je velike važnosti: vzhod pomeni živinsko kugo, sever smrt velike gospode, jug pomen! hude bolezni zahod in tiho vreme pa dobro letino. Ako hočeš zvedeti, kakšno bo vreme v vsakem mesecu prihodnjega leta, moraš na božični večer pripraviti šest okroglih bukovih polen, ki jih razžagaš na polovice; tako dobiš 12 polovic, ki predstavljajo 12 mesecev. Na vsako teh polovic deni nekoliko soli. Na katerih bo sol raztopljena, kadar prideš od polnočnice, tisti meseci bodo gotovo deževni, drugi pa oznanjajo suho vreme. »Plohi« se postavijo od vzhoda proti zahodu, tako se štejejo tudi meseci. — Ako je božična noč svetla, bodo prihodnje leto žitnice in kleti prazne. — Ako je sveta noč svetla in jasna, bodo tudi skednji jasnf, l j. ne bode sena in slame. — O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. — O božiču za steno, o veliki noči za pečjo. — Dež in veter pred božičem, koplje jame rad mrličem. — Na sveti dan vetrovno, poleti sadje polno. — Jasne polnočnice, temne (prazne) žitnice. — Ce na sv. večer vina v sodih vro, prihodnja letina pač dobra bo. — Če na božič pride s Pohorja lisica, vina pač bo polna »Pekrska gorica*. Če o božiču led visi raz veje, se Velika noč vsa v cvetju smeje. — Dr. V. T. Kaj vem? — Koliko znam? (Serija št. 1). Bralcem »Jutra« je ta sedaj tako priljubljena in razširjena igra gotovo dobro znana. Igra obstoji v tem, da odgovore ce njeni bralci po možnosti brez pripomočkov na stavljena vprašanja. Brezdvomno ima igra velik pomen za vzgojo in izobrazbo, sosebno ker se bralec lahko prepriča sam, kolik je njegov duševni zaklad. Zato mislimo, da ustrežemo našim bralcem, če priobčimo od Časa do časa skupino vprašanj. Odgovore bomo priobčili v prihodnjih številkah. Ozirali pa se bomo predvsem na krajevne razmere. Tako bodo naši bralci utrdili svoje znanje o preteklosti in sedanjosti našega mesta in okolice. Omenimo še, da je veliko, če odgovori bralec na polovico vprašanj, sosebno če so težka. Sedaj pa na delo! 1. Odkdar se rabi ime »Maribor«? 2. Kaj pomeni ime »Marburg«? 3. Kaj pomeni ime »Drava«? 4. Odkdaj je Maribor mesto? 5. Odkdaj je Maribor sedež lavantinskih knezoškofov? 6. Kakšna razlika je med škofom, knezo-škofom in nadškofom? 7. Odkdaj je v Mariboru okrožno sodišče? 8. Kdo je bil Carneri? 9. Kdo je bil Vaclav Karlik? 10. Kako se imenuje general Maister s krstnim imenom in kako s pesniškim pseudonimom? 11. Katera ulica ima v Mariboru najstarejše ime? 12. Kdo je bil Mitras? 13. Kje je bil prvotni Mariborski grad? 14. Zakaj so Ruše znane v slovenskem slovstvu? 15. Kdo je bil Tappeiner? (Odgovore na ta vprašanja priobčimo v novoletni številki. Op. ured.) Dekle, ki se hoče prepričati ali bo poročila svojega fanta, naj vlovi na sveti večer žabo, jo odre in pokoplje v zemljo. Ako žabo snejo mravlje, ga ne dobi, če pa ostane žaba cela, jo poroči • Na sveti večer se nebo odpira. Kdor vidi nebo, odprto, si naj poželi, kar bi rad vse sc bo zgouiio. Mladih zakoncev prvi sve*.i veter ZGODOVINA Z RDEČO PENTLJO OKRAŠENEGA IZTEPAČA POD DREVESCEM. Maribor, 24. decembra. Gospodinja je razdelila božična darila, pogasili so lučke na drevesu in sedli za mizo k čaju. Tako prijeten m udoben ni doni nikoli, kakor na ta večer. Zunaj pritiska mraz, okrog voglov cvili burja, v sobi pa razširja peč blagodejno toploto in boža celo družino. Nekak svečan in blažen mir objema vse od najmlajšega do najstarejšega člana. V dušah se naseli neko tiho zadovoljstvo, v njih zaplove za nekaj tre-nptkv sladka sreča, ki prevzame človeka tako, kakor nikdar ne med letom. Nehote se mu vzbujajo spomini na vse svete večere od rane mladosti naprej. In vsi ti opomini so sedaj lepi in prijetni, pa čeprav niso bili dogodki sami takrat ako lepi in prijetni... Pa so srebali čaj, prigrizovali pecivo in obujali opomine. Na koncu mize je. sedel računski svetnik, droben in suhljat možiček, ki je bil pa kljub svojim šestdesetpetim letom dobro pljrartjen in svež. Kot upokojenec in vdovec brez otrok se je naselil pri hčerki svoje sestre, kjer je tako živel kot pravi član družine. Ravnokar si je prižgal priljubljeno havano, napravil par požirkov čaja ter se udobno naslonil v naslonjaču. »No, bom pa še jaz povedal dogodek prvega svetega večera iz svojega zakonskega življenja,« je pričel. »-Kakor veste, sem se bil zmislil na ženitev precej pozno. Sicer to dejstvo samo na sebi še ni bila napaka. Saj je bolje pozno, kakor nikoli, vsaj tako pravijo. Napaka pa je bila v tem, da sem si zbral za družico v življenju dokaj mlajšo, živahno in čedno dekle, kateri se je hotelo zabave in življenja, med tem, ko sem bil jaz že pust in bolehen samotar ter mi ni bilo za družbo. Imel pa sem takrat poseben pasjon do psov, katerega še zdaj nisem zgubil popolnoma. Takoj v začetku zakona sem dobil dva mladiča, prepeličarja in volka, katera sem dresiral in dresiral. Seveda je prišlo radi teh psov večkrat navzkriž med menoj in mojo mlado ženico, ki ni imela nikoli smisla za pasji šport. Moja trda pasja šola ji ni ugajala in živalici sta se ji smilili. Tako je prišlo pogosto do prerekanja med nama. Nekoč pa me je bil pre-peličar tako razvnel s svojo neubogljivostjo, da sem v naglici snel s kljuke iz-tepač — praker — in ga kar ž njim kaznoval, ker nisem imel časa iskati pasjega biča. Živalca je cvilila in se zvijala, žena kričala in me lovila za roko, da bi prenehal s to proceduro. Toda jaz sem bil V ognju in bila je vsaka beseda zaman. Ker mi žena le ni dala miru in me je še bolj razvnela, plazim še njo z iztepačem preko pleč. Kako se je to zgodilo, pravzaprav še danes ne vem. Svoje neotesanosti sem se zavedel še-le potem, ko je bila že storjena, torej prepozno. Seveda je bila moja mlada ženica upravičeno ogorčena. Vsula se je med solzami na me cela ploha prav zasluženih o-čitkov. Potem je pa med ihtenjem začela spravljati svoje stvari. Očividno me je hotela zapustiti in oditi k teti, ki je stanovala v Celju. Jaz sem jo prosil odpuščanja, ooravičeval svojo surovost na vse načine in hodil za njo iz sobe v sobo. Vse moje opravičevanje in vse moje prošnje pa dolgo niso zalegle prav nič pri moji ženici Nazadnje si je pa vendarle premislila in ostala. To se je bilo zgodilo rano spomladi. O tem dogodku nisva sicer nikoli govorila, vendar je bil tisti nesrečni praker še vedno med nama — prav do svetega večera. To sva čutila prav dobro oba, posebno pa še jaz. Pa je prišel sveti večer. Moja mlada ženica je pripravila božično drevesce, ga okrasila in položila obe darilci — bila sva namreč sama — pod drevesce. Jaz sem ji podaril čeveljčke, dobro zavite v posebnem kartonu. Radoveden sem bil, kaj prinese božiček po moji brhki ženici meni. Vendar to je bila skrivnost, v katero se tudi kot mož nisem smel utikati. Ko sva povečerjala, gre moja ženka v drugo sobo ter prižge božično drevesce. Nato pokliče mene. Vstopil sem in gledal lično drevesce, ki je vse žarelo v lučicah in blesku. Pod drevesce na darila sprva še pogledal nisem. Šele za nekaj časa mi uide pogled pod drevesce. Ostrmel sem in prebledel. Pri srcu me je nekaj stisnilo, v duši speklo. Odprl sem usta, a beseda mi je zastala v grlu. Pod drevescem sem zagledal poleg svojega zavitka za ženo lep, nov, z rdečo pentljo okrašen — praker. »Milka!« se mi je slednjič izvilo iz grla in moje oko je poiskalo njo, ki je nekam otožna stala ob strani s povešeno glavo. Privzdignila je glavo, najina pogleda sta se srečala, najini duši sta si stopili čisto blizu, pristopila je k meni, me objela in poljubila rekoč: »Rajko, oprostt tudi Ti; ni za Tebe, ampak za — pse«. Jaz pa sem dobro čutil to njeno maščevanje v svoji duši. In tisti večer je izginilo med nama, za vselej ono skeleče čuvstvo, ki ga je obnavljal spomin- na prvi in zadnji udarec s prakarjem. Mir in neskaljena ljubav je zopet zavladala med nama«. -lj- Cb nedeljah zvečer no mariborskih uJcah ČLANI ZELENE BRATOVŠČINE. -»LUFTDRUCH-BOHRERJI«. Maribor, 24. decembra. »JUGOSLO VENSKA — »TUDI-LOVCI«. KORUZA«. Naše neodrešene pokrajine Italijanski narod je najlicemernejši narod na svetu. To resnieg je zapisal italijanski pisatelj Mariani v svojem slovečem romanu »Povcro Cristo«. To je narod, ki sklepa trgovske posle kot drugi narodi ali Italijan bo vam sredi posla govoril vedno o prijateljstvu in zaupanju. To je klepetanje, v katero sam ne veruje. Italijanskemu narodu nedostaje politične vzgoje in resnosti. Čeprav je malo inteligenten, vendar misli vsak Italijan, da je inteligenten nad vse druge. Za njegovim prijateljstvom tiči prevara. Mariani je pisal te bridke resnice o svojem narodu seveda še pred nastopom fašističnega režima, kateri jih posvedočuje v najobilnejši meri. Iz Vranja v Istri je odšel v svojo domovino župnik. Vaclav Ši!eny. Dolgo časa je služboval sredi istrskega ljudstva, sedaj je odšel za svojimi češkimi tovariši. Med Italijo in Češkoslovaško velja dogovor, da morajo češkoslovaški duhovniki zapustiti svoje službe v italijanskih provincah in se izseliti. Opatija je prazna. »Istrska Riječ« poroča, da je v Opatiji vse mrtvo, čuje pa se, da pride za božične praznike par sto gostov. Trud za zimsko sezono je bil velik, uspeha pa ni. Opat Ferrante Aporti. Slovensko ljudstvo visoko spoštuje katoliškega duhovnika. Italijanski raznarodovalci to dobro vedo, zato pa k otvoritvam šol in vrtcev »Lege« ali »Italie Redente« vedno pozovejo duhovnika, da moli in jih blagoslovi. Ker so raznarodovalccm posebno pri srcu otroški vrtci, so potegnili na dan spomin na lombarškega opata Ferranta Aportija, katerega proslavljajo kot ustanovitelja prvega italijanskega otroškega vrtca. Slovenskim staršem razlagajo, kako zaslužen za vzgojo otrok je bil opat Aporti in tudi po sedanjih otroških srcih veje ta vzgojni duh katoliškega duhovnika. Zato naj zaupajo otroškim vrtcem svoje otroke vse slovenske matere. Otroke učijo ondi posebno Aportijcvo himno. Sedaj bodo božičnice in pri teh bo mora! opat Aporti krepko pomagati raznarodovalnim svrham. Kako daje Češkoslovaška Hamburgu prednost pred Trstom, pogostoma bcie-žijo tržaški listi. Grški trgovci so nakupili v češkoslovaških tovarnah mnogo blaga. Od 15 velikih pošiljatev jih je šlo preko Trsta samo 5, vse druge pa preko Hamburga v Grčijo. Hamburg napreduje, Trst zaostaja in fašistični režim ga bo upropastil Kdo pa so te precej groteskne postave, ki jih privažajo nedelj za nedeljo večerni vlaki, autobusi, avtomobili, fijakerske škatlje in druga vozila posamično in v gručah v mesto? Le poglej jih, kaj neso na najrazličnejše načine, v rokah, malhah, nahrbtnikih — — ej no, jogri so, jogri, mariborski, nedeljski. Po navadi elegantni in manj elegantni gospodje delajo na gledalca ob svojem povratku od krvavih pohodov kaj čuden vtis. Klafedre so najrazličnejših fason. Prevladuje zelen klobuček, ki ga krasi razcefrano pero kake ujede, kakšenkrat tudi kakšnega petelina — divjega ali domačega, v modi so plišasta pokrivala različne barve, športne kape, vse staro, zdelano, prepoteno, čestitljivo, kronano navadno z znakom SLD. Obleka je temu primerna. Če je zakrpana, nič zato, saj znači, da je spremljala svojega gospodarja po marsikateri trnjevi poti, kjer je morala pustiti delež svoje dragocene kože. Obuvalo je težko kritizirati, pokriva ga namreč navadno debela plat ilovice iz Slovenskih goric ali z Drav skega polja, zato ga ne vidiš, pač pa ga slišiš, ko udarjajo njegove podkve in debeli žreblji po tlaku. Poglejmo si nekatere bolj markantne člane te zelene bratovščine! Dolga siva brada ga diči; pravijo o njem, da je že »marsikaterega« zvrnil, pa mu danes ne gre več delo izpod rok, ker je puška majava, vsled česar lovi zajce — kar v svojo brado, v kateri se tako zapredejo, kakor v mreži. Na zadnjih pogonih poje rad »Starčka iz vinskih gora«. Debel stric, ki gleda divje izpod svojih očal, strelja dobro — če mu debela lovska jopa ni na poti. Poje jako močno in tenko pri zadnjih pogonih in mu pravijo »jugoslovenska koruza«, mesto jugoslo-venski Caruso. Tam eden tipa leseno nogo, pa kljub temu dohaja na najbolj strmih pohorskih potih prav vse svoje zelene brate. Ne poje nič, tudi ne pri zadnjem pogonu. Drug od drugega precej oddaljen stopa nobile par skreganih fratrum. Kakor nam zgodovina o Atili pripoveduje, da ni rasla trava na onih tleh, ki jih je pobožalo kopito njegovega konja, tako se tudi govori, da je vsa zverjad uničena za mnoga leta v loviščih, v katerih sta ona dva pokazala svoji puškini kopiti. Smrt hodi pred njima, vse zadeneta, celo — domače kokoši. Farna — kost lažnjiva — je hudobna, krivico jima dola na vseh koncih in krajih. Kako pa nosijo ti možakarji svbje kosmate zajce v mesto. Marsikdo zmagoslavno kar v roki, češ vidite »Nikak jaz nisem Luftdurchbohrer«, drugi zopet ga vleče za zadnje tace kar v rokah iz ozira na svoj nahrbtnik, ki bi ga mpgla zajčja kri omadeževati. S čemer pa še ni rečeno, da sta ga oba ustrelila, saj se da taka zver tudi kupiti od lovskega gospodarja za trideset ali petintrideset dinarčkov. Zopet eden ga položi in poveže v nahrbtnik, tako, da zadnji taci ven gledata, samozavestno koraka in izraz njegovega pogleda prepričuje: »Jaz sem skromen, se ne maram kazati, toda dobro je le, da vi veste, da nisem kak Šuštar!« Če pa ga vprašaš po vzroku te metode prenašanja plena, pravi, da je tako bolje; zajec da mora viseti z glavo navzdol, ker ga tako, ako ni popolnoma in dodobra mrtev, najlažje kap zadene. Ponajveč pa leže kosmatarji lepo v nahrbtnikih skriti in jim povzročajo lepe o-krogline, izpod katerih se cedi zajčja kri, marsikaj na zadnjo plat s smrtonosno dvocevko oboroženega, mrkogledega morilca, ki vendar tudi zahteva, da ga publika občuduje. Kako pa ti junaki hodijo? Po večini s trudnim korakom, klecavimi koleni, upognjeni pod težo orožja in plena. Nič kaj čudnega! Od ranega jutra do mraka jih je gnal krvoločen pohlep po pečenki po mokrih, glinastih, blatnih gozdovih in pra-hih in oranicah gor in dol in dol in gor po melodičnem taktu rageij in glasnega »brrr« »pu ta-ta« gonjačev, s spremljevalnem pokanja pušk, padanja ali pa hitrega bežanja divjačine (slednje se večkrat zgodi kakor prvo) dokler jih ni sprejela nizka soba vaške krčme v svoje okrilje — k zadnjemu pogonu. Ta slehernega lovca več ali manj utrudi, kar je odvisno od dotičnikove žeje in od kvalitete do-tične božje kapljice, ki jo zadovoljni birt prinaša na mizo. Čim se je na tem pogonu zadnji zajec še enkrat z besedami u-strelil, zadnja znana popevka zapela, zadnja lovska »resnica« izgovorila, se s trudom vzdigne veselo ginjena družba in se z različnimi vozili poda proti mestu. Čim poznejša je ura povratka, tem pestrejši so dogodki, ki se odigravajo. Pred nedavnim časom je ležal v pondeljek zjutraj zajec na mariborski ulici — omagal je; drugi si je zbral za ležišče — stopnji-šče — tudi ta je omagal; tretji, pa ne zajec, ampak lovec, je tudi omagal v postelji; ni čuda, po tolikih naporih pri pogonih na polju in v gostilni in po tolikih skokih čez metlo doma. Posebno poglavje bi tvorili ranjene dvonožci. Štirinožci (joj! koliko jih je) i » zdravijo sami v šumah in po polju, vsi: e pa zatekajo v mariborsko bolnico, v sanatorije, v domačo oskrbo. Toda stoj! To pogiavje je delikatno... O tem naj piše kdo drugi, ki je v zadevi bolje poučen in ki se ne boji, da bi ga pretepli! O tistih tudi-lovcih«, ki si vsaka tri leta puško izposodijo, ki so slučajno na lov povabljeni in pa o tistih »hijenah«, ki se prav prešerno v avtu privozijo le k zadnjemu pogonu, sicer brez pušk, pač pa s slabimi nameni, o vseh teh drugič enkrat. Krivce vseh lovskih nesreč — prvi jih povzročajo na vseh pogonih, drugi pa na zadnjem pogonu in po njem — treba enkrat malo za ušesa prijeti Ne navedem pri tem nobenega imena, ker je vsak jager nevarna stvar in se jaz prav rad izogibam nevarnostim. Pimf. Tezno pri Mariboru. Naša božičnica, ki se je vršila v nedeljo, je nadvse krasno uspela. Obdarovali smo 140 otrok z obleko in drugimi dobrotami. K sijajnemu uspehu so nam pripomogli velikodušni mladinoljubi, ki so skupno darovali 6062 Din in sicer: Občinski urad Tezno 2000 Din, Posojilnica Narodni dom 1000 Din, družba sv. Cirila in Metoda 500 Din in 100 koledarčkov, Trboveljska premogokopna družba 500 Din, Mestna hranilnica 100 Din, Narodna banka 100 Din, Ljubljanska kreditna banka 100 Din, Hrvatska praštediona 50 Din, Hrvatska eskomptna 20 Din, g. Farčriik Ante, naduč. v p. 20 Din, g. instal. Rečnik 20 Din, g. podžupan Šabeder, velik prijatelj šole, nabral 1200 Din, g- obč. svet. Vitez 150 Din od polit, društva Tezno, šolski sluga nabral 302 Din. Nadalje so darovale v blagu tvrdke: »Sana« 10 kg čokolade. Zadruga drž. nam., »Zlatorog«, Gaspari & Fanlnger, Ludvik Franz, V. Weixl, Cirilova trgovina, Delavska pekarna, domači pekarni Kovačič in Rodošek, naši trgovci — Peršon, Podlipnik K., Mernik, Žitnik, gospe so pa pekle sladko pecivo. Lepše, kot se je deca sama, se podpisani ne more zahvaliti. — R. Tušak, šol. upr. # KINO UNION Telefon 329 Bolltnl ilager I! I KINO UNION 6« POROČNA NOČ najiepši film leta 1927. V glavnih vlogah: Llly Damita, Paul Richter, Harry Lledtkc, Ernest Verebes. — Priskrbite si vstopnice v predprodaji. Zora vstaja dela se dan, ker Stadion p ere sami m i i 1 Rantmna Mica uživa svoje življenje. Ne n. i se z žehtanjem ali krtačenjem .a o dela Radion. Radion sam? jaf i Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? razumna^ MICA 'V T:: V'\Vi Radion, Idealno pralno sredstvo varuje periloI h, leksikona čudovitih imen mariborskih „purgarjev“ ODLOMKI IZ ZANIMIVEGA IN ZABAVNEGA POGLAVJA. , Maribor, 24. decembra. »Večernik« je zadnje čase že večkrat namignil in tudi dokazal, da Maribor ni karsibodi. To trditev si upa tudi v nadalje vzdrževati ter danes na par živili vzgledih dokazati. To, kar bo tu podano,' je mogoče inicijativa za daljšo debato o pomembnih rodbinskih nazivih meščanov mesta Marihora, nikakor pa ni popolna, dovršena revija.teh imen. Storjen je torej začetek. Na drugih, ki poznajo še nekaj značilnih rodbinskih imen pa je, da se k stvari oglasijo in povedo svoje mnenje. Tako je ime našega Andreja Oseta očividno popačeno. Po daljšem temeljitem študiju ter po znanstvenih razisko-njih v Štajerski, sedaj Ljutomerski kleti, v Peklu, v Narodnem domu in v modernem Mariborskem dvoru v palači Pokojninskega zavoda sem prišel do tega, ia ima to ime svoj izvor voce tu. To-jfcj so bili Andrejevi predniki Očeti. To ei končno nič čudo, saj je pred meseci registriral pri trgovskem sodišču neki Jesih v Ptuju — vinsko trgovino. S tem seveda nikakor nisem mislil reči, da naš Andrej prodaja namesto .vina jesih (ocet), ampak samo ugotoviti, odkod ima svoje ime. Zveza kulturnih društev v Mariboru je dobro storila, da je svojo stavbo postavila na Skalo, o kateri pravi že sv. pismo, da jo vrata peklenska ne bodo premagala. Podano je torej jamstvo, da si bo celo velemožni klerikalni zmaj ob tej Skali skrhal svoje kremplje in peruti. ----- Naš Talijin hram ima dva svečenika, izmed katerih se piše eden Grom, a drugi sljši na ime Burja. Obadva sta po svojem bistvu neobhodna rekvizita za proizvajanje vremenskih nezgod na odru. Doscdaj sta se vsak v svojem elementu dobro obnesla in kolikor je znano, še nista povzročila nobene vremenske ali druge katastrofe.--------- Njima sekundira na glavni pošti I. nem ška burja = S t u r m, ki pa v svoji pohlevnosti še ni nikomur skrivil lasu ter se je po svojem značaju popolnoma izneveril pomenu svojega rodbinskega imena. V času, ko smo že davno odpravili avstrijske generalske šarže, katerih se spominjajo le še veterani iz svetovne vojne, imamo v Mariboru še nekega G ni a j-n e r j a, ki pa je kljub svoji visoki šarži menda antimilitarist in novinar. Izmed cerkvenih dostojanstvenikov i-**aino. v Mariboru Papeža in Škofa. Prvi prodaja srečke in sploh vse, kar želiš. Celo malinovca ti ponudi in knjige o trgovski modrosti. Drugi pa slika napisne table. Oba pa se podasta tupatam k Š t i b i 1 j (c) u, ki ima na Koroški cesti svojo delikatesno trgovino in velik izbor tekočih dobrot za stoječe goste. Izmed ptičev je posebno uvaževan Golob, katerih je vse polno v Mariboru. Namreč poieg onih pernatih tudi onih v civilu. Eden najvažnejših teh ptičev je v uredništvu »Marburger Zeitung« samo zato, ker to mora biti tako že z ozirom na dejstvo, ker je ta vrsta ptičev tudi v grbu mesta Maribora, kar je razvidno že iz samega naslova imenovanega lista. Drugi Golobi pa se vsestransko udejstvujejo in jih je toliko, kakor onih pernatih. Ptiči (v slov. smislu) pa so menda vsi. Eden bolj prefrigan in »kunšten« ko drugi. — Ker sem že pri »ptičih« ne smem izpustiti mnogobrojnih Kosov in ona dva mala kosa, imenovana Kosiča; od katerih eden (precej masiven) prepeva v Vetrinjski ulici, a drugi čivka v večni zimski krizi tam v Strossmayerjevi ulici ter kliče osamljene goste na čaj, brinjevec, sveže morske ribice, ocvirke, vino in druge dobrote. Med ptiče spada tudi pristnoslovenski Peteln v Gosposki ulici, ki pa še ne zna pozdraviti slovenske jutranje zore v svojem materinem jeziku. — Na glavo hočem postaviti tudi pojm o takozvanih »čičih«.'Mnogo se govori o njih, mnogo jih zmerjajo »Nemci« — a menda vsi zmerjalci ne vedo, kaj, kdo in odkod so »čiči«. Po mojem logičnem zaključku so »čiči« vsi oni, katerih rodbinsko ime kopča na »čič« kakor na pr. Kaučič, Suppančič, Tončič, Mihelčič in tako dalje pa nikdo drugi! To so po mojem skromnem mnenju pravi »čiči« vsi vsi ostali pa so nepravi, titulami (naslovni) »čiči«, ki tega imena ne zaslužijo, ker jih je prokleto malo doma iz drevne Cičerije (Tschitschenboden). Ker sem že pri narodnostih, ne smem pozabiti, da je v Mariboru vse polno Lahov, ki niti ene laške besede ne razumejo,"K r u n j c e v, ki so na Štajerskem rojeni in ne marajo ničesar slišati od Kranjcev, ter končno Horvati v vseh nijansah, ki nič kaj radi ne razpravljajo o Hrvatih in tako dalje. Če še omenim, da zato ni v Gosposki ulici nobenega policaja, ker jo čuva V a-h t a r Mijo in iz Z e 1 e n k c v ulici 19. oktobra pijejo naši kmetje žganjico, sem omenil približno vsa značilnejša imena iz centra Maribora.. Za Božič in Novo leto je treba omeniti še Aleksandrovo ulico, ki je oblagodarje-na s sladko R o z i n o (pa tudi Vetrinjska z drugo!) ter s Kvasom; oboje stvari rabijo v tem času naše pridne in skrbne gospodinje, da osladijo praznike. Med pernatimi ljudmi ima Maribor enega profesorja Pernata, enega kiparja Pernata in enega špecijalista v pernati robi, živino-zdravnika Perna-t a. Izmed anomalij je omeniti oženjenega pesnika Samca, zelo pohlevne V o 1-koveinLisjake;Seršena, ki nima nič od seršenovih slabih lastnosti na sebi; Šega, ki ima čisto druge šege in navade kakor povprečni Mariborčani; dalje C e k i n a, ki se bori z davki kakor vitez sveti Jurij z zmajem, celo vrsto Kovačev, kateri pa so: novinarji, učitelji ali kaj drugega. V Mariboru eksistira tudi Kožuh, ki pa bo zmrznil v lastnem kožuhu itd. itd. To so torej odlomki iz leksikona čudoJ vitih in pomembnih rodbinskih imen mariborskih »purgarjev«, obelodanjeni z' namenom, da vzbudijo pobudo za nadaljevanje oziroma spopolnitev tega poglavja, ki je zanimivo in obenem zabav-1 no. — Šport Smučarski tečai na Pohorju pri Mariborski koči priredi zimskošportni odsek SPD od 27. do 31. tm. Prijave udeležencev sprejema načelnik dr. Janko Orožen v prostorih Prve hrvatske štedionice v Mariboru in vodja tečaja na Mariborski koči. Smuški tečaj bo vodil priznani strokovnjak g. inž. Rungaldier. Stroški so naslednji: zajrtk, malica, kosilo, južina in večerja 45 do 50 Din, prenočišče za člane 10 Din in kurjava 3 Din dnevno. Pristojbine ne plačajo člani zimskošportnega odseka SPD, za nečlane pa znaša 30 Din za ves čas tečaja. Smučarji, ki se udeleže tečaja, se zberejo do večera 26. tm. v Mariborski koči. OSimoitada 1928. Kdo bo nastopal — amaterji ali profe- sijonali? Nedavno smo poročali, da je Češkoslovaška odpovedala nogometna tekmovanja na Olimpijadi in utemeljila svoj sklep z dejstvom, da se s strani prirediteljev ne nudi garancija, da se bodo češki amaterji v resnici srečali z amaterji drugih držav. Enako je storila tudi madžarska zveza in hotela celo prihodnje poletje organizirati pravo amatersko olimpijado v Budimpešti. V dvome so zašli tudi drugi tekmeci in res, iz Južne Amerike prihajajo poročila, da se države z vso vnemo pripravljajo za Olimpijado, ker Fifa smatra njihova društva za a-materska.,Vendar se južnoameriški igralci ne ločijo od evropskih profesijonalov prav nič, razen po tem, da so boljše plačani. Javno se lahko čita v časopisih, koliko prejema posameznik in kolika je odkupnina za dobre igralce. Športne organizacije gredo celo tako daleč, da izplačujejo igralcem kombiniranih moštev po 120 dolarjev za nastop. Takšen je torej južnoameriški amaterski nogomet, ki bo zopet odnesel la- vorike zmage iz Amsterdama in Fifa veti dar trpi, da se vrše zlorabe. Pod takimi pogoji je Urugvajcem lahko odpraviti Jugoslavijo s 7:0. Film Tunney-Dempsey. Kljub dvakratni zmagi Tunneya v, boksu z Dempseyem, je Jack vendar o-stal ljubimec publike. To dokazuje zlasti film, ki podaja borbo med šampijonoma, v kateri je Dempsey tako častno podlegel. Film je publika z ogorčenjem zavrnila, ker so deli, ki bi imeli prikazati slabe in za Tunneya ne ravno častne spopade, cenzurirani. Gledalci so n. pr. burno zahtevali močno skrajšano sedmo rundo, v kateri je Dempsey skoro potolkel nasprotnika Knock-out. Tunneya skušajo na vse mogoče nači-* ne popularizirati, toda napor je brezuspešen, kajti občinstvo je v Dempseya še vedno zaljubljeno in ga ne neha oboža-vati. Mnogo prahu je dvignil Mickey W a 1-k e r. V prvi rundi je knock-out potolkel Tigneta, radi česar se pričakuje, da bo Walker kmalu dozorel za Tunneya. Prihodnja največja prireditev bo v stadionu Square Garde med D e m p s e-y e m in H e e n e y e m za častno darilo 150.000 dolarjev. Jack je sigurni favorit. Gigantske Good-Year tovarne. v Med največje tovarne scstavuiH delov avtomobilov in koles spada Good-Year tovarna, ki ima svoj sedež v Akronu v državi Ohio. Tovarne so producirale že nad 100 milijonov avtomobilskih obročev in mnogo milijonov obročev za motorje in navadna kolesa. Te tovarne uporab ljajo 13 in pol odstotka svetovne zaloge gumija. Podjetje zastopa 31.000 zastopnikov v vseh deželah. Podjetje ima tudi lastne rudnike, tekstilne tovarne in lastne plantaže gumija. Gigantsko podjetje je torej kos vsaki konkurenci ter najboljše pripravljeno na bodoči razvoi avto-prometa. Božični kruh n@kc3@J in danes Čudodelni »kuc-kruh«. — »božic nik« v slov. GORiCAh. »krhljak« OB DRAVI. Maribor, 24. decembra. »Božič najsvetejši v leti... si prepeva staro in mlado širom naših pokrajin. Pa je praznovanje božičnih svetkov v naših krajih tudi nekaj posebnega: med starodavne božične običaje spada seveda poseben božični kruh, kakor je to bila navada pred 60 leti povsod na Slovenskem. Dandanes se je že marsikje opustilo pripravljanje božičnega kruha z »bajno močjo«, vse drugače je to bilo takrat v starih časih... Ob Pesnici in Ščavnici, baje tudi na Pohorju so gospodinje na večer pred božičem pekle »čudedeini« kuc-kruh. Miklošič jc bil mnenja, da je to staro-slo-vanska šega, ker je že pri starih Slovanih bil »kuc« neka tajaa jed. Ni ga pa znala speči vsaka gospodinja, le posamezne redke matere so poznale vsa skrivnostna zelišča, ki jih je treba zmešati v moko. Divji grah ali bob, beli lokvanj in pernin-čni koren so glavne sestavine slavnega kuc-kruha. Vse te rastline se že poleti natrgajo in dobro hranijo. Ko porine gospodinja kolač kuc-kruha v peč, zmoli skrivno molitvico, da bi bili vsi srečni, ki bodo jedli ta kruh: da bi žene imele vedno srečen porod, da bi krave in svinje bile rodovitne, da bi na njivah rastla lepa setev. Ko je bil kuc-kruh pečen, se je položi! za tram, na božič so ga vsi jedli na tešče — ljudje in živali. Kuc-kruh danes ne pečejo menda nikjer več; če se je pa še kje ohranil ta slovanski običaj, bi ga pač trebalo v folkloristično izpopolnitev točno ugotoviti. Pripravljanje »čudodelnega« kuc-kruha, ki je še vražarskega značaja, je nadomestilo pečenje »božičnega kruha« ali »božičnika«. Že ves dan pred božičem je pri vsakem kmetu gospodinja prav marljiva, posebno se mora seveda potruditi za »božičnik« t. j. velik mlečen kruh. Gospodar pa zakolje prešiča, zraven tega je na dnevnem redu tudi gos ali puran, ki se krmita ali »šopata« že dolgo poprej. Na postni dan povžijo malo. Še-le po večerji se proslavi »sveti večer« čigar obi čaji so znani še iz šolskih čitank: Oče blagoslovi kruh, moli, pokadi vse prostore in shrambe, razreže kruh itd. Bistvene razlike v raznih krajih ni opaziti. Čudno je le, da so nekdaj v Slov. goricah zraven »božičnika« prinesli na mizo tudi — lonec pšeničnih otrobov. Ti otrobi se hranijo za celo leto in so baje dobri za bolečine v zobeh in zoper grižo.. Dekleta seveda olepšajo sobo z bršljanom in pi- sanim papirjem, v kot pa postavijo jaslice. — V Halozah in ob Sotli pa praznujejo sveti večer s 3 kolači: ržen, ajdov in pšeničen hleb se položi na mizo. Zadnjega imenujejo »božičnik« ali močen kruh. Prva dva hleba se načneta na novega leta dan, božičnik pa še le na dan treh kraljev. Za večerjo na sveti večer ne prinesejo mati drugega nič kot skledo kuhanih suhih hrušek, h katerim prigriznejo malo kruha, pijejo pa hruškovo vodo. Ob Dravi je še običajen božični »krhljak« (Klotzenbrot), ki ga iz drobno nasekanega suhega sadja spečejo pri vsaki hiši. V novejšem času so ga začeli delati po boljših receptih s pomočjo mandljev, rožičev, fig in raznih dišav. Torej: modernizacija ! Preživeli smo sicer že čase, ko marsikdo o božiču niti rženjaka ni imel, krušne karte bi bile takrat najlepše božično darilo, pa jih še za drag denar nisi mogel dobiti. Danes so pa gospodinje rešene vsaj te skrbi: ljubi kruhek se dobi v neomenjenih množinah, če tudi je težko, zaslužiti si dovolj denarcev, za božič pa si vendar vsak privošči skromen priboljšek. Tako se bodo te dni gospodinje požuri-le, da pripravijo svojim družinicam čim boljše medene, orehove ali makove potice, krhljake in »božičnike«, stare babice se bodo pa spominjale na čudodelni »kuc-kruh« in razne božične kolače takrat v starih časih... Kaj se v liarifeoru v se sfiš in doživi. (Odlomki.) Čas je denar. Samo' ne na potovanju; kajti tedaj pomeni čas potrato denarja, a denar enemu potrata časa, drugemu štednja časa. Pritisnem na 99. kljuko in ponudim svoje liste v inseriranje. Pazvije se sledeči razgovor med stranko in menoj: Inserati v Vaših listih nimajo uspeha. Kdor je enkrat inseriral, tega drugič ne stori.« »O, pač, vi se motite. Oni-le gospod. ki se je pravkar z menoj razgo-varjal na ulici — je letos že petkrat z uspehom in veseljem inseriral nas!« »Kako to? Kaj pa jc inseriral?« »Smrt svoje žene.« »Vi ne plačujete svojih dolgov, pa si vendar držite osebnega služabnika.« »Kdo bi pa potem metal upnike skozi vrata, ko sem sam že tako bolehen in slab?!« * Iz sodne dvorane. Odvetnik obtožencu: »Priznajte vse natanko! Je bolje!« »Vi tudi, gospod odvetnik!« »Jaz?! — Kako to?!« » ... Da ne znate govoriti!« Trgovski potnik pride v večjo trgovino in vpraša knjigovodjo: »Kje pa je ona srčkana tipkarica, k) jc tal;o dolgo že pri vas?« »Ni več v službi!« »Zakaj pa?« »Zasačila je našega gospoda šefa, pn da je poljubil svojo soprogo in je zato takoj odpovedala službo!« > Na pokopališču: Pokojnik je bil blaga, vzorna duša. Njegove zadnje razločne besede so Smrt »bubi«-frlzuri. V Kantonu nadaljujejo naeijonalistične čete strašno klanje nad komunistično razpoloženimi sloji. Pobitih je bilo tudi veliko število komunističnih žena zlasti radi ukaza, ki ga je izdal poveljnik Nankinga. Ukaz nalaga, da se imajo postreliti vse ženske, ki nosijo, »bubi« frizuro in sicer brez preiskave in zaslišanja, kot komunistinje. Neprostovoljna odkritosrčnost. — Gospod plačilni! To je nesramno, kakšno meso sem dobil. Poskusite, kako smrdi! ^ — Hvala lepa! Vam verjamem, saj ste že peti gost, ki vrača to porcijo. Dobra snubčeva misel. — Najmlajša hči dobi od mene 50.000 Din, starejša 100.000 Din, najstarejša četrt milijona. — Imate-li morebiti še kakšno najbolj starejšo? DlUg dialog njtsuve zciuiije raziocne Des »Kako morete gospoda X. osumiti bile: »Potolažite moje upnike*« tatvine, ko je vendar njegova zuna-_________________________________________________________ njost jasen dokaz, da je poštenjak skoz «« nnn . .... in skoz in ne kak kriminalen tip?!«, 170X00 fomlcav VSltlh V »Seveda zunanjost! Saj nosi meni hlačah, ukradeno obleko, površnik in klobuk.« j Argentinska policija je obvestila te dni Zakonski nrenirček ; Pariško policijo, da se nahaja na velikem O na: .oLTfc tako trmast, »mo- U S voljen, muhast, nagajiv. Ima čisto tvoj j ^davno odplul iz Buenos Airesa, neki značaj*« |Avgust Kroeplin, bivši trgovec s čajem, On (flegmatično, pozneje zmago- ,fraiw“*v*ril v.Arg?nthliji "ad niilijon slavno): »He-he! Moj značaj! Hc-lie! rranKOV na ta nacui> da Je osleparil raz- ne trgovce. — Saj vedno govoriš, brezznačajen...« da sem jaz Božična oov&tt Ker je nocoj božični večer, moramo slišati povest, ki bo lepa in mila in bo dišala po krasoti zimske noči, sneženih biserov, nebeških zvezd in kadilu polnočne maše. In glejte, že se utrinjajo srebrne zvezde, sneg se leskeče po polju in logu, gozdovi stoje tiho, le smreke zašepečejo včasih kot čiste nune v belih pečah in haljah. Mrak se je zgrinjal nad vasjo, in že ni bilo več mogoče ločiti drevja od streh, vse je bilo zagrnjeno z sneženo odejo. Jablane so se pripogibale in lomili so se vrhovi pod belim bremenom, megla po travnikih se je gostila, sneg se ni več u-trinjal in je sijal z enakomerno ledeno barvo. Mladi, veseli mlinar je stal na pragu in gledal po vasi. V mlinu se tolkle stope, m vse je grmelo in tresle so se stene in streha. Voda je bruhala čez kolo, škropila m se izgubljala pod ledom, ki je pokril potok. Mlinar je bil sam in spomnil sc je vaških deklic. _ Oho, je dejal na tihem. Nocoj je božični večer, ki rodi čuda. Vse le skrivnostno in polno dogodkv in čudnih lepot, ki se kažejo dobrim ljudem. Še iaz bom poskusil, mogoče pogledam v prihodnjost, saj pravijo, da se pokaže nevesta, gre fant med polnočnim zvenenjem m pogleda v studenec. Veselo je zapel in šel v mlin. Premaknil je zleb, in vstavilo se je kolo in stope Ko je vse pospravil za praznike, je zaprl dun m šel k materi v hišo. Sama sta živela, in obema je bilo dolgčas. »Janez, nocoj sva pa kar sama. Lani je bil še oce živ, oh, sedaj je pa že rajnki. Na podlagi te brzojavne vesti je policija po prihodu »Clevelanda« v Cher-.bourgh izvršila na parniku preiskavo v seh potnikov in v resnici med njimi na-čuni, opomini in grožnje s tožbo in ;Sla Kroeplina. Pri telesni preiskavi so nash pri njem, zašitih v hlačeh, za preko Ob koncu leta, ko prihaja pošta: On: »Nič drugega, kakor sami ra- rubežen«. - - .........-—, Ona: »Poplačaj vendar enkrat te ‘'T090 frankov bankovcev, v telovniku pa veliko število draguljev in briljantov, vrednih več stotisoč frankov. nečastne umazanosti!« On: »Potem pa sploh ne dobim nobene pošte več!« A Čudno prijateljsko uslugo je oni dan zahteval nekdo: »Upam, da boš tako vlos°’ se Pobaha igralka. Težka vloga. Pri novi igri imam čudovito težke dober in me enkrat povozil s svojim novim avtom, sedaj sem zavarovan zoper nezgode in sem že dve premiji odrajtal...« * Sprememba. Odkar je Skorovič prestopil iz radikalne v klerikalno stranko, ne imenuje več svojega paglavca »ušivec«, ampak »smrkavec«. Stranke oplemenitujcjo! Upnik pred koncem dolžniku: leta svojemu Bežite, bežite! Saj vam ni treba nit! ust odpreti! — Baš to je ono... Presneti tuji izrazi! Milostiva, meni sc dozdeva, da jc akustika v tej dvorani izredno slaba! Pač res! Sedajle sem komaj zavohala. Nekaj strašnega! Užaljena soproga. Ko si me spoznal, si domala skopf« nel od ljubezni! — Za to svojo zaletavščino sem že zadosti kaznovan! Sveti večer je, in še bolj mi prihaja na misel on, ki počiva pri cerkvi«. Mati je sedela pri peči in gledala sina, ki je lupil kostanj za mizo. Nič ni odgovoril in je strmel pred sc. »Pa sem ti še rekla, da si poišče žeuo, pa nič ne maraš! Oh, takšna brhka dekleta so v vasi! Kar h Košnikovim pojdem, .tam so tri dekleta, ena je bolj pridna od druge, gotovo ti dajo eno«. Sin se je zasmejal in je veselo pogledal mater. Prijetno mu je bilo pri srcu, ko je mati omenila Košnikove. — Olej, glej, stari so že naša mati, pa Še dobro vidijo in kar uganili so moje misli, tako je dejal na tihern, na glas pa je odgovoril: »Eh, hodite no tiho, kaj bi mi čenčali; bom že sam naredil, kakor mi bo prav!« Vstal je mladi fant in ko je vošči! materi lahko noč, je šel pod mrzlo nebo. Zopet se je ustavil kraj potoka in vesele, razposajene so bile njegove misli. Saj vem, da ni nič res, ampak vseeno bom pogledal v vodo. Pravijo, da sc takrat vidi nevesta, kadar jjojo zvonovi in vabijo k maši o polnoči. — Smehljaje je stopil nazaj k materi. Nekaj sem pozabil, mati! Ali se res nocoj to noč gode čuda? Ali ste vi že kaj videli?« »D, res je, res, veliko čudnega se nocoj zgodi. Dekleta vidijo svoje ženine, ako gredo o polnoči pogledat v studenec. Jaz nisem šla, ker me je bilo strah, Jaškova Majda pa je videla tistega fanta, ki je potem prišel po njo«. Janez se je zamislil. Presneto, da pojde pogledat! — Sicer najbrže ne bo nič ali vseeno bi si privoščil to šalo! Veselo bi bilo če bi zagle- dal Košnikovo Lenčko! Lepo se mu je zazdelo, in v sladkih mislih je čakal petja zvonov. * Kakor je dejala mati, so imeli pri Koš-nikovih tri zala doldeta. In tista, ki je bila najbolj rdeča, živa in razposajena, je bila Lenčka. ■Joj, nocoj bom pa eno naredila! Čisto gotovo! K poteku pojdem in tam med jelšovjem bom pogledala v tolmun! Oh, da bi vsaj videla mlinarjevega Janeza ! Salamensko je čeden fant, prijazen in močan! Kakšne vreče vzdiguje v mlinu, kako mi zadene meh moke na rame, kakor da je v njem volna!« Tekla je v hlev z žehtarjem in je sedla pod ciko, da jo pomolze. »Pa še prav pridna moram biti, da ne zamudim. Oblekla sc bom k maši, in prodno grem v cerkev, se bom izgubila. Joj, joj ako zagledam Janeza«. Hitro jc priletela v hišo. »Mati, ali se nocoj zares gode čudne stvari«. Pravijo, da vidi dekle ženina v studencu, kadar zvone zvonovi«. »Deklina, le ne bodi predrzna! Ali ne veš, da je greh gledati prihodnje reči! Ko sem bila še mlada, jc šla Kodranova Mina, pa je pogledala čez most v Savo. Pa je smrt zagledala. In umrla je tisto jesen«. Lenčka se je zasmejala. »Oh, saj ni res, to si je nekdo /mislil. Jaz bi kar šla, vem, da se mi ne more nič zgoditi«. In še bolj zatrdno je sklenila, da pojde. Navlašč, da bodo vedeli da sc nič ne oojunU Veselo se je smejala in mislila na Janeza. Veliki zvon je pel v daljavi, sneg Je škripal Lenčki pod nogami, ko jc hitela k potoku. — Čakaj, kje j'e tolmun in kje je tista jelša, ki visi nad vodo! Ali hitra moram biti, dohiteti moram druga dekleta, ki gredo v cerkev. — In Lenčka je razgrnila vejo in se sklonila nad vodo, In vsa je zadrhtela, in srce ji je poskočilo v prsih. »Janez!« »Lenčka!« »Glej ga, ti si!« »I, seveda sem, odkod si se pa vzela!« In mladi mlinar je skočil čez potok, in preden se je deklica zavedla, j0 je stiskal v svoje naročje. Ker je videla, da ji nič ne pomaga, ako bi se branila, ga je tudi sama objela, in tako sta objeta stopala po ledenih biserih, po sneženih zvezdicah v vas. »Janez, ali me boš res vzel?« »Lenčka, ali me boš res vzela?« »Ali sem kaj tvoja?« »Ali sem kaj tvoj?« Smejala sta sc in šepetala in hitela med zvenenjem zvonov, bleščanjem zvezd in radostnim vriskanjem mladih src. Glejte, dragi moji, in tako se mi je posrečilo nocoj na sveti božični večer združiti dvoje lepih zaljubljenih ljudi v srčni ljubezni. A meni sc že mudi, da ne zakasnim pastircev. Mati, dajte mi jabolk in orehov in rožičev, da jih nesemo v hlevec mlademu kralju! Aristotel 3n — merlasec (Angleška božična bajka). Čuden naslov je to za božično bajko, ka/ ne? Zveni čisto angleško -- ali bolje — žunerikansko. Božič je praznik raznoterih narodnih fttičajev in ne samo narodi kot taki ampak skoro vsaka pokrajina in še nekateri kraji imajo svojevrstne običaje, šege lic navade, a naša bajka je podlaga tradiciji za starodaven običaj, ki se je ohranil do današnjih dni ne v Veržeju, Lembergu ali v Kranjski Ribnici, arnoak — čujte — np staroslavni univerzi v Oxfordft. Največja božična svečanost, po ceremo- nijelu slična historijskemu slavlju — na ox;crdskem Vseuči' šču je — pojedina merjaščeve glave. — Okusno in strokovnjaško očiščeno meriaščevo (le navadno svinjsko) glavo na srebrnem krožniku, cyenčano z zlatim lavorovim vencem v obliki vladarske krone, ki je prepletena s slovenskim, priljubljenim rožmarinom, prinesejo v jedilno dvorano tri,e svečano oblečeni študen*.'?.. dostojanstvenih korakov, katere spremljajo — fanfare, dokler ne polože iste na staro, eksotično okrašeno mizo. — Na prvi pogled oz. pomisel je ta običaj mogoče ostanek iz prastarih poganskih časov Britanije, katero deJukciio pa spodbija sledeča bajka, ki ie jedro tega morda na svetu iedfnstvenegH božičnega • običaja: Pred mnogimi — bajka pravi pred petimi šestimi — stoletji se je sprehaja) neki študent, zatopljen v svoj studii po gozdu nedaleč od Ozforda. Bilo je to neposredno pred božičnimi prazniki, na predvečer prvih važnih semestralnih izpitov (od takrat, namreč) ko mu nič hudega slutečemu zastavi pot— divji mer-iasec, režoč se s svojimi čekani ubogi in preplašeni študentovski pari. V svojo lekcijo zatopljeni študent, ki ni imel pri se bi nobenega orožja je bil — to je tudi danes dokaj verjetno — v zelo kritični situaciji. Bil je eden tistih velikih bodočih političnih duhov, ki v kritičnih momentih ne zgubijo prisotnosti duha ali ravnotežja, ter je kot tak takoj pregledal situacijo... Kaj je napravil hrabri dojenček angleških Muz? -------------Pri sebi je imel veliko izdajo »Aristotela«, v žepu pa zadnja skripta o tezah tega modrijana in to je bilo vse njegovo orožje... Ali kaj naj počne še tako hraber filozof (če . so filozofi vseh vekov bili brutalno oz. junaško hrabri, ostane, — četudi rešeno — vekomaj odprlo vprašanje) z Aristotelom proti — divjemu merjascu, kateremu se je zahotelo človeške žrtve?! .— Tu bi nehal z bajko, prepuščajoč' njen nadaljnji razvoj in rezultat čitateljevi domišljiji, ki bi eventuelno zapisala ubogega študenta med merjaščeve žrtve ali pa bi ga poslala na — prvo drevo, bojazljivca, potomca Adama, človeka, krone Stvarstva... Ali nič od tega! Z odločilnim, glasnim k ni.:.. - »To pa Je grščina!« vrže junaški študčnt svojega »Aristotela« razjarjeni bestiji v perverzno režeče se žrelo. — Ker merjasec ni mogel pogoltniti, težkih lekcij »Aristotela«, se je — zadavil, c- jn študent je bil rešen... V trajen in večen Spomin na to dogodivščino se slavi spredaj opisana svečana pojedina merjaščeve glave na oxford- skeih vseučilišču božič za božičem...... Pikantno pri celi stvari pa je, — česar ne smem pozabiti pristaviti, —- da mora stati na mizi izven merjaščeve glave doprsni kip — Aristotela samega... To je torej tradicionalna bajka o vzroku in izvoru starodavnega božičnega o-bičaja na svetovnoznanem vseučilišču v °xfordti. S inon e vero. e ben trovnto Pred sodnikom. Predsednik: »Kako ste vendar mogli tako neusmiljeno udrihati po glavi toži-telja s pivskim vrčem? Glejte, kake težke poškodbe ste mu prizadejali! Ali ne veste, kaj je tam zapisano?«, pokaže sodnik na kazenski zakonik. **- Obtoženi pretopač pa še vedno misli na usodepol-ni vrček in se hrr.o odreže: »Da, da, gori je bilo zapisano: V spomin na prijetne urice.. Je Pšiitsr Mirko Maribor, 24 decembra.'ju zgodaj že ob jutranji zarji prepe- Mirko je izdeloval coklje: po poklicu je bil torej coklar. Vendar pa nikdo, kdor ga je poznal — in poznali so ga daleč naokoli — ni rekel »cok-ljar« Mirko, ampak le »ptičar« Mirko. V tistih časih, ko je živel ptičar Mirko, so po celem Pohorju, pa tudi v vale najmilejše napeve, pa tudi zvečer, da Mirko ni vedel, kdaj je zaspal. Kakor je bil cokijar Mirko navdušen ptičar, tako je bil tudi priden delavec. Ker je ves svoj prosti čas prebil v naravi in gostilne niti poznal ni, si je kmalu prihranil toliko, da si je mogel kupiti majhno leseno hišico, ki je dolini, ljudje v obče. celo pozimi no- s^,a *lA ” gozdu pod Postelo. sili coklje; na drugi strani pa od obla- 1 le velika soba sluzila za sla- sti še ni bilo prepovedano ptice loviti novar,Je _in za delavnico. Ker °hti Sl? !“dLiV °”™ &SU stokrat j “ro* malo nepreviden si res: sam sl , " .jC , ■ . se mi izdal s svojim petjem in skočil Tako je Mirko kot cokljarski vaje- v m0j0 pasb čuda, da je vas vsako nec preživel zelo mnogo časa v go-.,cto manj. če pojdc tako napreji ob zdili, na travnikih, na polju m sploh poborju kmalu ne bo več slavčevega pod milim nebom. Poznal je že skoraj petja« vse vrste ptic ki so prepevale .po go-j In zopet k pogledal ptičar Mirko zdovih, po katerih je on hodil skoro j na vse frj znamenite pevce in jih po-vsak dan. Ker pa je imel nepokvar- j tolažil naglašujoč: »Res je. da sem jeno srce, rad^ gledal in nabiral gozdne j vam vze| takozvano svobodo, zele-cvetlice in pri tem z nekim posebnim jne gozdove na Pohorju, žuboreče vo-veseljem rad prepeval pesmi »kako! de Velikega Šumika, Lobnice in Vel-rožice cveto in ptičice poio«, je pac :ke in pa zlato ljubo solnce. Zato se umevno, da je rasla od dne do dne vam pa nj treba bati hude zime. Pri njegova ljubezen do narave in do vse- menj imate vse, kar želi vaš želodček. ona In redl- .... . ... K Sv. Arehu in če bo treba, na Črni Nekoč se ujame v past, ki jo je bil | vrb a]j pa na ^upnek pojdem, da vam nastavil semcam. rdečerepi pogorel-1 dobim najdebelejša mravljičja jajca; tek. Ni ga bil posebno vesel. A vendar i molov pa imam za vas itak v loncu ga vzame m spusti med semce, ki jih ;za pečj0 za celo zimo; pa tudi mleka je imel med oknoma. Toda semce so j boSfC dobili in stlačenega semenjaka. se neusmiljeno začele zaletavati vijebj pa< grorskj škrjanček, posujem novega sostanovalca in bi re.veza go- j vsak dan tla tvoje kletke s svežim pes tovo umorile, da ga jim ni Mirko pra- jkom, da se ti na krempeljcih ne na-vočasno odvzel. To sovražnost senic;bere nesna!ra jn da boš lažje skakljal do drugih malih ptic. ki je šla včasih celo tako daleč, da so jim skušale izkljuvati možgane, je mladi ptičar večkrat opazil; zato in ker so tudi že njega samega v palec ali kazalec uščipnile, da je tekla kri, so se mu senice kmalu zamerile in s časoma jih je nehal zalezovati. Taščicam so v tistih časih nastavljali pasti in tudi majhne mreže. Ko je bil Mirko še mlad, ni imel ne pasti, ne mreže. Rad pa bi jo imel. In tako si je mislil, da greh ne bo prevelik. Ob Lobnici pod Smolnikom naleti nekoč na past, nastavljeno od nekega drugega ptičarja Lesjaka, v katermse je bila ravnokar ujela taščica. Začne griz-ti nohte na prstih, ozre se nekoliko-krat okoli sebe, če ni morebiti lastnik nastavljene pasti kic blizu, potem pa vzame in odnese past in taščico. Edini greh, ki ga je ptičar Mirko iz Razvanja imel na vesti. Za Jijcte taščice je skrbel z vso skrbnostjo: gledal je. da je bila kletka vedno čedna, voda vedno snažna in da so taščice dobile, kar so jedle najrajši: mole, razsekljana jetra, košček v mleko pomočene sredice žemlje. Zato pa so te milovidne ptičice, ki so se kaj hitro privadile novim raz-1 meram, svoiemu mlademu gospodar- črez špritljice«. Ti trije so bili ptičarju Mirku najdražji in najmilejši pevci. Lovil jih je, da ga razveseljujejo s svojim milim petjem, ne pa da bi jih pokončaval. In če je bil tudi gorski škrjanček ljubček njegovega srca, vendar je ljubil vse ptice, enako pa tudi vse, kar je pod milim nebom. Prva trobentica ga je ravno tako razveselila, kakor klic prve kukavice. In če je videl, da venejo in se že sušijo marijini čeveljčki ali marijine solzice ali šmarnice, ga je ravno tako bolelo, kakor mu je bilo tesno pri srcu, če je videl odhajati lastovke ali pastiričice. Zdaj je že mnogo let minulo, odkar je moral ptičar Mirko zapustiti svoje ptice. Na njegovem grobu raste br-šljin; v njem gnezdijo vsako leto taščice. škrjanček žvrgoli v pomladanskih dneh nad Padvanjem in tudi nad njegovim grobom. Dr. Fr. M. Feljtonist In lajik. — Čujte, gospod pisatelj, biti feljtonist mora biti nekaj nad vse hvaležnega! — Kaj še! Jaz dobim na primer vsak svoj feljton od različnih redakcij vrnjen z uajleftšo zahvalo uradnika.. Iz šfudiiske knnžnice v Mar boru Priobčuje Janko Glaser. VIII. Festschrift zur 10. Hauptversammlung des Deutsch-osterr. Lehrerbundes in Marburg a. D. (Marburg 1904). (542). Gassareck K.: Ein Blick in das Mar-burger Schuhvesen. (Marburg 1904). — (1191). Hoiier M.: Die riiumliche Entvvicklung der Stadt Marburg. Wien 1913. (II 587). (Hoirichter J. C.): Lebensbilder aus der Vergangenheit. Graz 1863. (926). [Hren A.]: Studenci pri Mariboru. Ma-r ribor 1927. (1053). Izvestje, Uradno, velikega župana ma-f riborske oblasti za leta 1923—1926. Maribor 1927. (927). Kiopotec, Mariborski. (Uredila L. Stražnik in M. Žnuderl). Maribor 1926—1927. (II 301). Knjiga, Spominska, posvečena petdesetletnici gremijaine trgovske nadaljevalne šole v Mariboru. Uredil G. Šilih. V Mariboru 1926. (II 15. 297). Kos jek J.: Gedenkblatt an das Mar* burger Sangerfest zu Pfingsten 1862. — Graz 1862. (544). [Kovačič F.] Katoliško tiskovno društvo in Cirilova tiskarna v Mariboru. Maribor 1917. (1088). : Maribor in bodoča državna meja. Maribor 1918. (1050). Majcen G.: Kratka zgodovina Maribora. Maribor 1926. (15.373 — 21). Ma!Iy A.: Gassen-, Strassen- und Platze-Buch der Stadt Marburg a. d. Drau. Marburg 1906. (257). Maribor. Krajepisni in kulturno-zgodo-vinski pregled. Maribor 1920. (1101). Napotnik M.: Die Basilika zur heil, Maria... in der Grazervorstadf zu Marburg. Marburg 1909. (225). Pajek J.: Die ftirstbischofliche Resi-denzstadt Marburg mit ihren Vororten. Marburg 1900. (113). Premerstein A. v.: Romische In-schriften in Marburg. (Wien) 1904. (II 3l9). Puff R. G.: Marburger Taschenbucb fur Geschichte, Landes- u. Sagenkunde der Steiermark u. der an dieselbe gren-zenden Lander. Graz 1853—1859. (1038). — —: Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner u. Geschichte. —-Gratz 1847. (U93). Rechenschalts-Berlcht des Stadtver-schonerungsvereines in Marburg fiir das 25. Vereinsjahr 1901. Marburg 1902. (II 790). Schlosser P.: Aus der Tiirken- h. Fran-zosenzeit Marburgs u. Umgebung. Graz 1912. (208). : Marburg a. d. Drau 1789. (Wien, 1914). (222). Wessely K.: Das Marburger stadtische Museum. (Wien) 1909. (II 803). Zrnje. Urejevali P. Strmšek, J. Kostanjevec in A. Ivanovič-Mecger. Maribor 1920—1921. (752). Zupančič J.: Mestni parki v Mariboru. Maribor 1927, (1232)._________________ Mesto iz 250 mest. Čikaški očinski svet je izdelal načrt, ki določa, da bo leta 1950. tvorilo mesto 250 raznih mest, ki leže v treh državah in štejejo 7 in pol milijonov prebivalcev. Področje Chicaga se bo v 23. letih tako povečalo, da bo imelo najmanj 100.000 juter lastnih parkov. V načrtu je predvidenih 12—15 širokih boulevardov, ki se bodo v radiju petdesetih milj širili v vse smeri. Mesto bo imelo unificirane aerodrome, kanalizacijo, higijenske naprave in vodovod. Razstava umetnikov-bedakov. V Parizu bodo te dni otvorili umetniško razstavo slik blaznežev. Razstavljene bodo samo slike, ki jih je znani fran coski zdravnik dolgo let zbiral po francoskih norišnicah. Zdravnik je temeljito proučeval slikarstvo norcev. Med drugimi bo razstavljena tudi slika slaboumnega duhovna, ki predstavlja papeža, kako spušča s slamnico mehurčke iz mila pred navdušeno množico. Druga slika zopet predstavlja solnce, ki ga je umetnik narisal z lastno krvjo. Ni ga razumel. — Kaj pravzaprav pomeni izraz »ponr-quoi?« — Zakaj?! — Ker hočem vedeli! Primer amerikanske reklame SIJAJNA IDEJA OB PRAVEM ČASU. RAZPIS NAGRADE. - IZMIŠLJEN ZLOČIN. V marsičem je v Ameriki ravno tako, kakor pri nas. Tako so n. pr. tu in tam le nekateri pisatelji dobro plačani, dočim premnogi drugi komaj živijo. Eden od teh mnogih je bil do nedavno Fred Elis. V kotu njegove borne sobe je silno naraščal kup od raznih uredništev zavrnjenih novel in drugih leposlovnih prispevkov. Literat je silno stradal od honorarja, ki ga je dobival od nekaterih listov za žen-stvo in deco za sentimentalen drobiž, ki mu je šel silno težko od rok. Od čitateljic je sicer dobival priznalna in ” : "> ljubav-na pisma, a to mu ni poma / vedno večji mizeriji. Nekega jutra, ko je bila stiska na višku, mu je pa šinila v glavo — sijajna ideja. Takoj se je napotil k šefu lista »Old Fellov/ Review«. Precej časa sta se razgovarjala s šefom, ki ga poprej še sprejeti ni hotel. Posledica tega razgovora je bil v prihodnji številki na prvi strani debelo tiskan članek: Razpis velike nagrade! V naših poslovnih prostorih se je sinoči tik pred poslovnim zaključkom dogodil sledeči zagonetni slučaj: Blagajnik v upravi je ravno izplačal neke plače ter hotel zopet zapreti blagajno. Tedaj se je pa začulo iz uredništva silno vpitje in edini urednik, ki je še imel službo, je pritekel ves razburjen k blagajniku, proseč ga, naj mu pomaga ukrotiti znanega revnega književnika Freda Elisa, ki je dobil živčni napad — pravi izbruh besnosti, ko je zopet brezuspešno v uredništvu ponujal neke svoje spise. Ko je u-smiljeni blagajnik nesrečnega literata že skoraj pomiril, se je pa z velikim strahom spomnil, da je pustil — blagajno odprto. Skočil je nazaj v prvo sobo in tu je ,z enim samim pogledom opazil prazno blagajno, sredi sobe pa nekega tujega človeka. Tujec — elegantna in impozantna prikazen — je mirno stal ter nekako očitajoče gledal blagajnika, ki je planil k svoji mizi ter pritisnil na gumb za alarm. Na alarm je takoj pritekel knjigovodja z revolverjem v roki. Častitljivi gospod se je pa sarkastično nasmehnil ter dejal: »Ker ste me tako sprejeli, bi najrajši poklical šefa. Jaz sem namreč nadzornik zavarovalnice, pri kateri je Vaš šef visoko zavarovan proti vlomu. Od časa do časa obiskujem klijente, da vidim, če oni tudi sami čuvajo svoje imetje. Pri vas v čuvanju ni niti govora. V prazni sobi sem našel odprto blagajno in imel sem celo toliko časa, c’a sem iz nje vzel ves denar ter ga zavu v tale zavojček, da ga pokažem Vašemu šefu z zahtevo, naj takoj zviša premije radi nepazljivosti gospodov uradnikov, katere lahko vsakdo okrade«. — Z nasmehom je pomolil blagajniku zavojček pred nos ter dostavil: »Da bi bila posledica tega Vaša odslovitev, si lahko mislite. Ker se mi pa smilite, Vam dam vse nazaj, da bodete v bodoče bolj pazljivi in previdni s poverjenim imetjem«. — Onemelemu blagajniku je zavojček položil v roke, lahno privzdignil klobuk ter odšel. Blagajnik se je zdramil iz silnega strahu, stekel iz sobe za gospodom ter ga zunaj obsul z največjo zahvalo. Zahvalo je gospod prekinil z nasmehom ter skočil v elegantni avto, ki ga je čakal pred uradom. Med tem je pa začel knjigovodja odpirati zavojček. Blagajnik je našel zavojček že napol odmotali, segel je vanj ter se s krikom prijel za glavo. Privlekel je ven navaden — časopisni papir mesto bankovcev. Blagajnik je začel besneti, miril ga je pa književnik Fred, ki se je med tem že popolnoma pomiril. Prosimo čitatelje, naj nam pomagajo rešiti veliko ugankd tega dogodka. Stavimo sledeča vprašanja: 1. Kdo je tuji gospod? 2. Kdo je izropal blagajno: tujec, blagajnik, knjigovodja, Fred ali pa nekdo, ki je še pred tujim gospodom prišel v blagajnikovo sobo? 3. Kdo bi mogel biti s tatom v zvezi? 4. Kdo je oškodovan, ko je šef proti vlomu zavarovan? Čitatelji naj pošljejo na ta vprašanja pismene odgovore, od katerih bomo najprimernejše objavili. Najboljši odgovor bo nagraden s 1000 dolarji. Naklada lista se je v par dneh znatno pomnožila. Tudi oglasov je dobivala vedno več. Kupčija je sijajna. Pravilne rešitve ne bo nihče našel, ker ni lahko priti na idejo, da ima Fred Elis velik dobiček od cele zadeve. Izgovoril si je kot honorar za sijajno reklamno idejo 10 odstotkov od dohodkov ča-sopisovne pomnožitve. Na to pa sploh nihče ne pride, da je oškodovana preljuba publika, ki list kupuje, da se udeleži nagradnega razpisa ter najde tiskano svojo bistroumnost. O. Ch.: Sokolstvo Sokol - državljan Temeljno razmerje k državi, v katero je Sokolstvo izpremenilo svojo predvojno negacijo avstrijske monarhije, nas sili, da vzgojujemo svoje članstvo v vzorne državljane. To je ena izmed velikih dolžnosti Sokolstva. To dolžnost Sokolstvo tudi vrši, toda uspehi se pojavljajo le počasi. Najdejo se Sokoli — in celo dobri Sokoli —, ki mislijo, da morajo biti s Sokolstvom spojeni kakšni privilegiji, kake prednosti, da je treba na Sokole jemati ozir v vsem in povsod, da si smejo Sokoli dovoljevati marsikaj, česar si ostali državljani ne smejo dovoljevati, da se morajo sokolska podjetja podpirati od vseh strani in da se ne sme zahtevati od Sokolov nič, kar'se zahteva kot samo po sebi razumljivo od drugih. Kako napačen nazor! Nasprotno: Sokoli morajo biti vzorni državljani: sve-stl si morajo biti gesla bivšega češkega ministra Rašina, da sc delo za državo ne plača; svesti si morajo biti, da bi bilo ;sramotno zahtevati za svoje Sokolstvo Ikakšne prednosti. Sokol-državljan mora biti vzor v vršenju dolžnosti, vzor v izpolnjevanju zakonov ter nc srne zahte-jvati nič, česar ne more zahtevati z do-fbVo vestjo; in šele potem se more imenovati dober državljan. Tega tedaj učimo svoje Članstvo, da Sokolstvo ni nikakšen privilegij, nego dolžnost, dolžnost in zopet dolžnost, da torej Sokolstvo ni in noče biti nikaka privilegovana kasta, nego da hoče nesebično služiti drž».j*j Vijoč il vse itc ** zahtevajoč zase ničesar, ter da mora vsak Sokol, ker naj bo vzor, biti strog predvsem s samim seboj, tako strog, kakor so bili stari Rimljani; in šele tedaj, ko svoje Članstvo tega naučimo, bodemo mogli reči, da smo ga vzgojili v redne in dobre državljane. In srečna bo država, ki bo imela take državljane. A Sokolstvo kot celota vendar stavi svoje zahteve — ne napranr »državi«, pač pa napram državni upravi: da ga namreč uprava pri njegovem poslu vsaj naj ne ovira, ako ga že noče podpirati. Na žalost kaže naša državna uprava zelo malo razumevanja za sokolsko delo in je baš to poglavje eno najžalostnejšin pri premotrivanju sokolskega življenja. A kljub vsemu je sokolski idealizem neuničljiv in vzgaja Sokolstvo dobre državljane. (Po »Vestniku Sok. ž. Jeronymovih« priredil M. K.) Strela udarila v šolo. V mestecu Fiesole je nedavno divjala nevihta. Med točo in dežjem je tudi grmelo in strela je udarila na teraso »Instituta Demidov«, kjer se je igralo mnogo otrok pod nadzorstvom redovnice. Nastala je strašna panika, ko je močna električna iskra odvzela vid in s strašnim gromom oglušila otroke. Otroci so onemeli in strmeli negibni kot začarani .V naslednjem trenutku pa so v divjem strahu zdrveii proti izhodu, kriče in jokaje. Slučajno strela ni zahtevala nobene žrtve. Razbila je dvoje vrat, prebila strop sosednje dvorane iti po zidu pritličja ,tie da bi napravila škode zdnn!’a v zemljo. Siguren kandidat. -- Kolikokrat srn frčali pri - dan petkr/-*J Smučarjem - zatafnIHom OB PRILIKI BOŽIČNEGA SMUČARSKEGA TEČAJA. Smučarstvo je šport, ki ni namenjen samo mladini. Izleti, daljši ali krajši, bodisi na težkem ali lahkem terenu, bodisi na valovitem svetu, kakor pač dopuščajo telesne moči, so po skromnem obvladanju tehnike priporočljivi tudi starejšim. Naslednje vrstice naj veljajo torej vsem, ki so se šele v letošnji zimi posvetili tej zimskošportni panogi. Najvažnejše pri smučarju-začetniku je dobra šola, ki daje možnost priučitve najvažnejših kolebov (Schvvung), pospeševanja in zadrževanja hitrosti med vožnjo in drugih uvodnih vaj. Treba pa je, da se učitelj ozira in upošteva predvsem telesno kakovost učenca, njegovo starost in spol. Ločiti pa je strogo med navadnimi izletniki, ki se bavijo s smučarstvom le radi razvedrila in med onimi, ki so določeni in se hočejo v smučarstvu poizkusiti tudi v tekmovalnih prireditvah. Pravilno bi bilo, da Se že pri prvem pouku ti dve skupini ločita. Razlog temu je iskati predvsem v strah uzačetnikov, ki izgube veselje do smučarstva spričo umetnosti že vajenih in priučenih na razne trike in posebnosti. Ne sme se torej od vsakega začetnika zahtevati isto, zlasti pa mora učitelj paziti, da ne prekorači sporeda, ki mu ga dovoljuje čas, določen za smučarski tečaj. Udeleženci tečajev se udeležujejo vaj s trmasto častihlepnostjo, da se že prvi dan priuče »telemarku« in »kristjaniji«, samo da bi se lahko producirali pred strmečimi tovariši. Najvažnejša za začetnika je pravilna hoja navkreber, navzdol in v ravnini; dalje pravilni okreti in reguliranje tempa pri vožnji navzdol. Pot od prvega pouka na ravnem in turo različnih terenskih in snežnih prilik se nikakor ne sme in ne more absolvirati v enem popoldnevu. Vadi vztrajno najprimitivnejše začetne gibe, ki bodo največ pripomogli k sigurnosti, ki jo potrebuje smučar v težkem terenu. Počasi je treba pridobivati osnovno znanje iri temeljito, tako da preide v mezinec, kakor pravimo. Potem ne bo utrujenosti in užitek ne postaja breme in tudi ne bo plahega pričakovanja pred prihodnjo vajo. To veljaj smučarskim pedagogom-vo- diteljem tečajev — dojiljam skijašev. * Sedaj pa k začetnikom, dojenčkom smučarstva. K prvemu tečaju naj ne prinašajo ničesar, razen trdne volje, da se bodo temeljito priučili osnovnim, temeljnim gibom in kretnjam, ki jim bodo kasneje nudili možnost spretnega gibanja na kakršnemkoli terenu in možnost na-daljnega izurjenja. Začetnik naj se ne prepira o pojmih, ki so predmet debat med smučarji, kajti načini, ki jih dovršen smučar uporablja pri vožnji, še dolgo časa ne pridejo v poštev pri poiskusih začetnikov; končno pa se vsi načini približujejo močno drug drugemu in se izpopolnjujejo. Debata je za začetnika samo pri odlo-čevanju glede uporabe palic in glede vezi. Tu se ima začetnik odločiti le za sistem dveh palic in za mehko vez (ne peresa); za prvo, ker je prihodnji navkreber neobhodno potrebna uporaba dveh palic, pri vožnji navzdol pa služita palici kot uspešna zavora. Trda vez o-nemogoča popoln počep do dotika desk s kolenom, dočim se mehka vez tudi lažje odloči s čevlja. Važna za začetnika je tudi oprema. Smuči. Začetnik se naj odloči za lažje smuči, katerih konico more še doseči s skoraj iztegnjeno roko. Vezi ne smejo biti trde, čevelj pa mora sigurno ležati med lici (Backen), to se pravi, da ne smejo preveč vezati čevlja, temveč dopuščati pregib stopala do pričetka prstov. — Čevlji naj bodo iz močnega usnja, nepremočljivi, nasičeni z mastjo in sploh zavarovani proti vplivom mokrote. Po možnosti morajo biti neokovani in ne smejo imeti pretrd podplat, temveč rahlo upogiben. Tople nogavice priporočamo nujno, predvsem radi iega, ker morajo začetniki pri prvih tečajih, katerih se udeležuje več gojencev, v dalj ših odmorih prezebati, ko čakajo dokler se trener bavi s posameznikom. Prehlad nog je radi tega prav pogost in izredno neprijeten. — Oblačila, dresi, ne smejo biti iz najtežjega blaga. Najboljši so kroji iz gladke tkanine, ne dlakavi, sicer se obleke oprijemlje sneg in obleka absorbira vlago in mokroto. Najprikladnej-ši je kammgarn, barva pa je sporednega pomena. — Hlače naj bodo, kakor je dokazala izkušnja,’ po možnosti norveškega vzorca, vsi drugi kroji so manj prikladni ker radi vezave v kolenih ovirajo marsikatero kretnjo. Norveške hlače morajo biti v višini kolen obilne in ne prekratke, da pri krčenju nog v kole-nih ne povzročajo odpora, ker so nad gležnji povezane s trakovi. — Pokrivalo. Glava mora biti zavarovana bodisi z norveško čepico ali pleteno havbo. Obe lahko pokrijeta ušesa, ne smeta pa biti preveč težki. Važne so tudi rokavice. Predvsem priporočamo tople vol-' nene rokavice prevlečene z nepremočljivim platnom (vojaški šotori’, sicer pa samo volnene rokavice gosto pletene in po možnosti dva para za izmenjavo mokrih. Smučarju je neobhodno potreben tudi s w e a t e r ali pu 11 ower. Onim, ki se kmalu pote in začetnikom, ki se naučijo in privadijo umetnostim smučarstva le v potu svojega obraza, pa svetujemo, da jemljejo sweatre s seboj v nahrbtnikih in jih oblečejo le za časa odmorov, sicer so jim v breme. Kot poslednje in tudi zelo važno je n epr emočlji-vi jopič (kratke dežni plašč), kar docela izpopolnjuje opremo smučarja. Vse ostalo pa prepuščamo učencem, da si z izkušnjo izboljšajo in izpopolnijo ter jim pri božičnem tečaju želimo obilo sreče in napredka. Ze ena ?e «sor?e, a šele dve . .. 2e ena žena '-orje, pravijo nekateri... filozofi, sta dve — dvojno zlo. To je preizkusil na lastni koži italijanski trgovec Antonio Poscc. Pred leti se je poročil z Lucio Vivolo, ki mu je rodila več otrok. Težko sta živela in lepega dne se je soprog in oče preselil v Ameriko. V tujini mu je bila sreča naklonjena in po daljšem bivanju v dolarski deželi se je vrnil v domovino, toda nev kraj, kjer so ga čakali žena in otroci, temveč se je med potjo ustavil v manjšem italijanskem mestecu, kjer je proti pričakovanju doživel ljubezenski roman. Pešce se je zaljubil v neko Ibletno lepotico, ki je privolila v poroko z bogatini Atnerikancem. Toda nič ni tako prikrito... In nepričakovano je razburil mirno mestece škandal. Prva žena je nezvestega soproga tožila radi bigamije, njeni tožbi pa ie sledila tožba druge soproge — radi goljufije. Pešce ni našel izhoda in je v begu iskal rešitve, toda oblasti so ga prijele. Moral so bo zagovarjati pred .odiščem. Razumljivo je, da njegov za-ovor med dvema ognjema ne bo ravno i lahek. Rastlina, ki kašlja. Vsakdo je že slišal o rastlinah, ki jedo meso, ki se smejejo in o rastlinah, ki se jočejo. Neki francoski botanik pripoveduje, da je v tropih našel rastlino, ki kašlja. Plod biljke je podoben navadnemu grahu. Rastlina na smešen način nori in včasih zdivja. Pri tem izloča zopern prah. Kakor hitro pade prah na liste, se v celicah stvori plin. Celice se napnoin mehurčki poknejo z glasom, ki spominja na kašljanje otroka. Botanik pripoveduje, da obide pri tern človeka groza, k3r si ne more takoj raztolmačiti nenavaden pojav. »Telesna straža Nikolaja Nikolajeviča«. V Odesi so sovjetske oblasti odkrile monarhistično organizacijo »Telesna stra ža Nikolaja Nikolajeviča«. Organizacija je pripravljala atentate na železnice, mostove, nasipe in viadukte, razen tega pa je organizacija nameravala izvesti tudi različne teroristične akcije proti sovjetskemu uradništvu. Vsi člani »Telesne straže« so aretirani in izročeni sodišču. Naše žene. — Da, da, vse ž ene so uganke! — No. iaz sem svojo ie rešil! Hans DuitiauK; Sardonski smehljaj je preletel sicer tako mrtve diktatorjeve poteze, ko je spregovoril te besede. Več kot leto dni so že ležali angleški bankovci v vrednosti sto in sto milijard funtov šterlingov v tajnih podzemeljskih obokih amerikanske državne zakladnice. Od tisočfuntskega bankovca do najmanjše novčanice. Vse tako prvovrstno ponarejeno, da bi morala angleška narodna banka sama priznati te bankovce za pristne. Naloga P-brodovja je bila, da takoj ob izbruhu vojne raz * trosi te ogromne množine angleškega papirnatega denarja po vsem svetu, kjer trgujejo Angleži in kjer se notira vrednost angleškega denarja. Delovanje tega bro-dovja bi moralo v nekaj dnevih popolnoma ubiti angleško denarstvo. Toda P-brodovje je bila še večja državna tajnost kakor G-brodovje. Angleški agenti so iz-vohunili samo to, da je namenjeno za propagando in da bo v slučaju izbruha vojne trosilo nad sovražnimi vrstami spiske, brošure Tn traktate, kot je to kot prvi peljal v vojskovanju civiliziranih narodov Woodruf Wilson. »P-brodovje vadi med Richmondom in Norfolkom,« je suho odvrnil admiral Ni-chelson. Vsakdo v dvorani je vedel, da je to petnajst letalskih minut od obokov državne zakladnice. Cyrus je znova povzel besedo. »Kako dolgo bo še trajalo, da bo naša podvodna postaja na afriškem obrežju popolnoma zavarovana? Rok je že pred tednom potekel!« Pri teh ostro izgovorjenih besedah se ie vrhovni poveljnik mornarice nehote dvignil. »Težkoče so bile večje, kot se jih je dalo predvideti, gospod prezident«. »Ali mi lahko poveste točen datum?« »Ne! Toda nikakor ne bo trajalo dalje kot do konca tega meseca«. »Hin . . . potem torej, gospodje ... potem bo pač nekdo ob pripravnem tre-notku videl pristati letalo R. F. c. 1 v Angliji«. Vstopil je adjutant in šepnil be *' na diktatorjevo uho. »Dobro, že grem«. Prezident je vstal, seja je bika končana. iz sinjega opoldanskega neba se je 1*1 k® Li id dentove osebne garde. Na stopniščnih podstavkih in hodnikih so stali svetlolasi dolgini iz zapadnih, pšenice bogatih držav v svojih slikovitih krojih. Stražili so prezidenta-diktatorja kot so nekdaj stražili grenadirji potsdamske garde pruske kralje ali pa oklopnjaki Oliverja Crom-wella. V predsobi je naletel dr. Glossin na diktatorjevega adjutanta in se dal javiti. Le kratka minuta in diktator je stopil iz sejne dvorane in je stal pred njim. Po kratkem pozdravu mu je namignil v svojo delovno sobo. »Kdo je Logg Sar?« Dr. (jlossin je občutil nedoločeno grožnjo, ki je zvenela iz vprašanja in je odstopil za korak. »Logg Sar je... Silvester Bursfeld«. Globoko začudenje se je začrtalo v diktatorjev obraz. »Bursfeld — ki je sedel v angleškem Tovverju?« »Ne, njegov sin! Oče se je imenoval Gerhard«. »Moj spomin je dober. O kakšnem sinu Gerharda Bursfelda mi niste nikdar pripovedali. Zakaj ne?« »Ker vem zanj samo komaj tri mesece«. »In jaz zvem za to šele danes?« Cyrus Stonard je pristopil tesno k dr. Glossin in ošinil ga je s pogledom, da je doktor pobledel. »Pojasnite mi zadevo!« »Bilo je približno pred tremi meseci... Zadrževal sem se nekaj dni v Trentonu ter delal v svojem laboratoriju v hiši Mrs. Hartejeve na nekem poskusu. Nekega dne pride k Mrs. Hartejevi mlad inžiner, ki je bil zaposlen v trentonskih državnih delavnicah, in povpraša po njenih rodbinskih razmerah. Pri tem se je izkazalo, da je bil ranjki mož Mrs. Hartejeve polbrat Gerharda Bursfelda«. »Vaše pripovedovanje menda smeri k ugotovitvi, da je mladi inžiner sin Gerharda Bursfelda. Zakaj se je nazivljal Logg Sar?« »Na ime Loog Sar se glase njegovi dokumenti. Za svet in njega sameg^ je vse ostalo le domneva. Zame pa je dokaz do-prinešen.« »Podajte mi ga!« »Spominjali se boste na moje prejšnje poročilo v tej zadevi, gospod prezident. Pr A la je dad- Srehi spuščala proti Beli hiši v War,hingtonu jDanes poznam nadaljevanje. Ko je Gerhard Bursfeld po svoji neprostovoljni vožnji prispel v Anglijo, je izginil za vedno v Towcru. Njegova žena je s svojim malim dečkom zbežala v kurdske gore. Med potjo se je priključila neki karavani: trgovci, svečeniki in ljudje, ki sicer potujejo v karavanah po srednji Aziji. Mlada srebrno bleščeča se točka, vse večja, zavzela je ostre r nega letala in mirno prista': poslopja. Kot edini potnik je izstopil dr. Glossin. Lahno potezujoč levo nogo za seboj je stopal mimo martialičnih postav prezi- M ati oglasi, m altU! ja v p>o«ra-4o vatna m aocijalna naman« •bčinatv«: Maka baaeda 30 p. najmanj** anaaak Din V— . .. r.._ ||, ^ * Žanhva, dopiaovaaja In og-tn-•> 'irgovakoga ali rakiamnnga tnaiajn: vnakt beaada 50 p, n«jmnnj*l inaaak Dm 10'— Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a Dva gospoda »prejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi. 2051 Orehi se prodajo v tovarni bučnega olja. Maribor, Pod Mostom 7. 1929 Družabnika iščem za trgovino z lastno hišo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Družabnik«. 2057 Pozor! Čevlji, samo ročno delo, dobro blago! Moški in ženski, visoki, boks, Din 220, moški in ženski, nizki, od Din 160 naprej. Otročji od Din 60 naprej. Naročila vsake vrste čevljev in popravila po nizkih cenah. Neubauer Franc, čevljar, Gornja gosposka ul. 33. Maribor. 2052 žena ni prenesla naporov dolgotrajnega potovanja. Nekje med Bagdadom in Kabulom so jo pokopali. Nek tibetanski lama, ki se je vračal v svoj samostan, se je zavzel za umirajočo. Njemu je izročila svojega dečka, mu označila za silo njegovo ime------------« »Nekoliko hitreje, hitreje, gospod doktor!« »Lama je vzel dečka s seboj v svoj samostan Pankong Tzo in ga je vzgojil v naukih Budhe. Ko je bil deček star štirinajst let, je samostan obiskala neka ekspedicija švedskih znanstvenikov. Mladi Evropejec je vzbudil pozornost. Eden članov ekspedicije, etnolog Olaf Truwor ga je vzel s seboj na Švedsko in ga vzgojil skupaj s svojim sinom. Oba sta postala inžinerja----------« Cyrus Stonard je med pripovedovanjem po svoji stari navadi risal vsakovrstne arabeske. Sedaj je nejevoljno vrgel svinčnik po papirju. »Ali res mislite, gospod doktor, da bi na vašo pripovedko le en sam odvetnik v vseh Zedinjenih državah prevzel zapuščinsko pravdo?« »Samo še trenutek potrpljenja, gospod prezident. Veriga je sklenjena člen za členom. Na nekem potovanju v Porenju, na katerega se je Logg Sar podal po končanih študijah, ga je nagovoril star zakonski par, katerega je presenetila njegova izredna podobnost z Gerhardom Burs-feldom. Onadva stara človeka sta z Gerhardom Bursfeldom v sorodu in sta ga dobro poznala ter jih je ta podobnost presenetila prav tako-----------kot mene, ko mi je Logg Sar stopil prvič pred oči. Takrat sem menil, da je stopil Gerhard Bursfeld predme prav tak, kot je stal trideset let preje pred menoj v Mezopotamiji. Ona dva stara zakonca sta opozorila Logg Sarja, da živi polbrat Gerharda Bursfelda v Trentonu. V svoji inžinerski karijeri je dobil Logg Sar službo v trentonskih delavnicah. Spomnil se je na pripovedovanje onih starih zakoncev in je obiskal Mrs. Harteievo. Mož je mrtev. Toda pri hiši se je našla slika Gerharda Bursfelda. Podobnost je prepričujoča.« Cyrus Stonard je presunljivo pogledal v doktorjevo obličje. »Vi mi natvezate tukaj sicer zelo romantično, toda zelo neverjetno zgodbo. Gospod doktor, jaz želim od vas točnih dokazov ne pa fantastičnih pripovedk. Ali imate sploh kak resničen dokaz zato, da sta Logg Sar in Silvester Bursfled istovetna?« Dr. Glossin je izigral svoj adut. »Ena sama beseda sklene verigo: Logg Sar.« »Kaj hočete s tem reči?« »Logg Sar pomeni v tibetanščini konec leta. Zadnji dan v letu. Dan, ki ga je krščanska cerkev posvetila Silvestru. Umirajoča mati je skušala dopovedati tujemu svečeniku, kaj da pomeni ime njenega dečka. Konec leta. Krščansko ime je izginilo v pozabljenju. Ohranilo Pa se je v tibetanščini in novo ime je ostalo. To novo ime je nosil deček v samostanu v Pankong Tzo.« »To zame ni noben dokaz, gospod doktor. In mislim------------, da tudi za vas ne.« Dr. Glossin je pristopil bliže k do« ktorju. »Moj zadnji dokaz, prepričujoče točen dokaz! On pozna skrivnost svojega očeta. Presegel ga je, izpopolnil je iznajdbo v taki meri, da ...« Prosojne nosnice na diktatorjevem or« lovskem nosu so zadrhtele. Dve navpični gubi sta se zarili med njegove obrvi, ko je dokončeval doktorjev stavek: »... mora postati ali naš ali pa mora izginiti, kot je izginil njegov oče po skrbi Angležev.« »Prvo pač ni več mogoče.« »Po eksperimentu v Sing-Singu ... mislim, da je dovolj razlogov ... obremeniti s tem dogodkom vaš račun, gospod doktor! Veste morda za kako pot, po kateri bi se dalo uresničiti drugo možnost?« Cyrus Stonard je pičil doktorja s takim pogledom, da je le-ta vztrepetal. En sam diktatorjev migljaj in on sam je izginil iz vrst živečih. Čez nekaj ur že bi sam končal na stolu v Sing-Singu. Cyrus Stonard je utrnil svoj pogled in mirno nadaljeval: »Kako ste zasledili skrivnost?« Dr. Glossin je težko zasopel in pričel pretrgano pripovedovati: »Zasovražil sem ga takoj prvega dne. Tudi sicer sem imel dovolj vzroka... preklinjevati njegovo navzočnost v Hartejevi hiši...« »Hm! Hm... tako... dalje!« »Prosil me je, če sme uporabljati moj laboratorij v moji odsotnosti. Dovolil sem mu. Pri odhodu sem preskrbel, da je tekel skozi namizne spojke desettisoč-voltni tok, medtem ko je kazala odgovarjajoča merilna ura le sto voltov napetosti. Vrnil sem se, da bi našel mrliča, pa sem ga videl, kako je nepoškodovan zaprl vrata hiše za seboj. S smehljajem zmagovalca, ki je ravnokar izbojeval veliko zmago. Tedaj sem spoznal, da je Silvester Bursfeld pravi sin svojega očeta... Seveda je moral vedeti, kdo da mu je j nastavil past. Nisem se smel več pokazati pred njegovimi očmi. Tri dni kasneje je izginil... Neopaženo, kot navadno. Posebno sodišče. Elektrokucija. Prepričan sem bil, da je zadeva rešena. Kaj se je zgodilo pozneje, to vam je znano, gospod prezident.« (Dalie prihodnjič.) Ali ste že član »Ljudske Samopomoči v Mariboru? Ako ne, čitajte tozadevno notico med dnevnimi vestmi! 2043 Kupim siaro zlato, srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Hger. Maribor, Gosposka ulica 15- lLa Ugoden nakup. Jako ugodno se proda nova, kompletna spalnica iz Črešnjevega lesa, fino poltira-na. — Naslov v upravi. — 2036 Vrši se brezplačen tečaj vezenja in praktičnega živanja ter s 25% popusta tudi krojenja. Istotam na prodaj vsakovrstni šivalni stroji raznovrstnih znamk, pogrezljivi in Naumann stroji Din 3.000 v lastni trgovini. Dr. Verstovškova ul. 4. Od 25. dec. 1927 do 1. januarja 19.28 razstava v lokalu. 2037 -Polna svetloba inMra svetlobe ps\ — — - Z. p rCst is) n r v.«, un z.*. Galoše in snežne čevlje popravlja Ameriška vulkanizacija. Maribor, Zrinjski trg. 1649 Stiskalnico za seno, rabljeno, kupimo ali si izposodimo. Posestvo Borovčki, Špičnik, Zg. Sv. Kungota. 2039 Stanovanje 2 sobi, souporaba kuhinje; predmestje. -Prazne sobe, souporaba kuhinje, kopalnice, glasovirja na razpolago takoj. — Nad 200 resnih najemnikov že sedaj išče tudi boljša stanovanja. — 5 reflektantov išče lokale (tudi gostilniške). Naslov »Mar-stan« Maribor, Koroška c. 10. 2055 Gospodična, tudi dijakinja, se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Večernika«. 2038 Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, Ia. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za »neg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, satnovare »Phčbus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vTste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev, 5, _ 15-3 Dobroidoča trgovina v Mariboru se zamenja za enako v propietnem, industrijskem kraju. Ponudbe pod šifro »Trgovina« na upravo »Večernika«. 2056 gjggiiftjigiS je čajno pecivo velike redilne vrednosti. Vsaka gospodinja naj ima S U SK1 O R vedno za namizje pripravljen. Gospodinje, preglejte še danes svojo zalogo! — NAZNANILO PRESELITVE — Cenj. občinstvu naznanjam, da preselim svoj fotografični atelje iz Aleksandrove ceste 25 v Gosposko Ml!«© 28. Z ozirom na večletno prakso in kot absolvt ut 2 leme drž. grafične strok, šole v Pragi mi je mogoče nuditi cenj. odjemalcem slike v moderni in okusni izpeljavi. Za obilen obisk se priporoča JAPELJ MIRKO VJbO Snežne čevlje In galoše popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. 1919 Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14. 26a Knjige veže « od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ub 24 in 37. 428 kupite sl zs !'ou i Isto izgotovljene obleke, površnike, ob! ke za dečke, pletene jopice vseh vrst, ženske predpasnike, moško m žensko volneno perilo, po jako nizkih cenah pri Pr. Starč&u, Neribor, VoSriatJska ulica 15 szlla za brivske aparata GILLETTE Mem, Mond extra, nud najugodneje Drasp Has'K!k Maiiboi Vetnnjska ulica ■vr-.vfSHT; CONTINENTAL ■RBBBBBBBBBaBBBBBBRBBRIBa ■BBBBBBBBBBBBBB ■“•““•“•““■•■s g) GLASOVI 60. ODDAJNIH POSTAJ s posebnim četverosvetil iim REINARTZ R4, aparatom modela 1927/28 Najboljši in najenostavnejši sprejemalnik sedanjosti, bi biio najlepše in najprimernejše božično darilo. Ni Vam treba hoditi v kavarno poslušat koncerte, ker čujete lahko, ako si nabavite naš aparat, najlepše opere in operete iz vse Evrope v lastnem domu RADIO-ST ARKEL. - MARIBOR TRG SVOBODE S \m TRG SVOBODE 6 Zastopstvo za Ptuj in okoiico: V, Sprušina, mehanik v Ptuju. v primeri z drugimi nedosegljiv Samoprodaja : IVUN LEGAT specialist za pisarniške stroje OR, Vetrinjska ulisa 30 Telefon int. 434 RKBBBBBfl(IBBBBKBBBNBBBBBBHBRBBH!SBBiKIBSB3l nBBHBBSSHBBSHilE8IH8IHBI!B8IB!® $$ svetovni patent 1 Prvovrstna ZEPHSft" Delikatesa Josip Slibill. Koroška costa SO daje za božič pri vsakem litru vina č«z ulico 1 Dm popusta. to« pristno domače vino liter po Din 13*-- 2035 Vinski tam, Vetrinjska ul. 2 Abonente sprejmem na dobro hrano. Obed po 7-50, večerja po Din 5'—. — Brezalkoholna restavracija •«< „Pri zvezdi Maribor. Pod mostom 11 Za oovečanie trg ovina jšžem mirnega družabnika za eno najboljše idočih trgovin v Mariboru. Potrebno približno 100 — 150 tisoč Din. Obrestujem z 20%. Pismene ponudbe na upravo lista pod „Božič“. Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo čevliarska delavnica Robausov SUHOR monfce SSarife©!*, Jurčičeva ulica št. 9 Z ro ks drv o-reva * fedeluj« snežne, smučarske, planin-sobo skozi 24 ur g ske ter vse vrste čevljev za pro- ,ZEPM«»‘, tvornika pffi« , . . ° Zastopstvo za Maribor železnina KtieiSadO, Str0.?jaC Ul pICS pO ZlUeMlU cenah. — Oglejte si izložbo! •—• Sprejema v popravilo snežne ter vse druge čevlje. 2030 PINTES* & USKORO Mi vii opravi . . ♦ Din 85'-110-175- 85'-18'■ Damski jopiči moški jopiči puloverji sviterii . rokavice . Perilo, dolge in kratke nogavice priporoča v bogati izbiri C. BUDEFILDT 2018 MAKiBOS. Gosposka ulica it *■ • 6 E®®®®®®®®®®®®®®^^1 . Vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom želim vesel božič In srečo v I. 1928. Frama Rotar trgovina z delikatesami, Gosposka ulica 36 20 (5 ® sij* IfpinSir7 liJTelfif ii ilLLdt lil lllH Na'Se .ase božično In novoletno Jarib je 2042 Her-šivai stroj Krasna izdelava, mirni tek, šiva naprej in nazaj Najugodnejši plačilni pogoji. 15 letn. garancija. Pouk v strojnem vezenju brezplačen. Začetek dne 3. januarja 1928. Prijave v trgovini, Glavni trg 1 (pod barom) T I! CREPE DE CHiNE 20 a Od iSin S©*— reaprei se dobi samo pri S.Trpin-u, Harsbor, Glavni trg 17 Že ootrebulet® za Božič prvovrstne Bizjakove kekse, jih dobite tudi v delikatesni trgovini Franj® ICisrlRčis, MS@kfatsdr@i?a31 Tam se nahaja tudi prijeten buffet za sedeče goste zn suknje Galanterijo drobnarije, oarfumeri o. oletenine, motvoz, vrvarske In oletarske izdelke iti na drobno in na debelo priporoča Hraš® Rosina. Maribor Vetrinjska ulica 26 2024 nuiin. kupe. perilo, samoveznice, obleke, čevlji, nogavice itd. v veliki izbiri po najsolidnejših cenah pri Jakobu Lah, Maribor samo Glavni tr« št. 2. 1*01 kratke suknje z ali brez krznenega ovratnika, zimske obleke, otroške kostume in plašče kupite najbolje in naj eneje v obiačilnici 1905 Franc CverSIn Maribor, Gosposka ul. 32 Za naročila pa. meri bogata zaloga blaga ohro in poceni . kupite tudi v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor Gosposka uSica S 1070 Pisemski papir najmodernejše izpeljave le pri 1138 SHiH Brišnik* Slovanska ul. 11 Polnilna peresa znamk Vtfatermam, MrniSbSarjc, Pealiala Najboljši Dodnlati r*\ 1758 -«s. ; se dobijo samo pri A Armlnu Elilngerju Kr sija Petra trg 9 j V priznano dobri kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velourje, kamgarne, doubl-sukno, par-hente in drugo manufakturno blago edino le pri tvrdki 1565 1 Preac, Gl. trg 13 MARIBOR 18 ji se izposojujejo samo r>ri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 že pridete v Maribor, ns pozabite na tvrdko M. OŠLAG 2023 GSaVEftl trg $fa 17 (zraven barvarne Zinthauer.) UstTe, podplate, vse predmete za negovanje čevljev, krtače, vezalke, kreme nallinejšlh kvalitet, nateznike za čevl.e, gumijeve podpetnlke i. t. d. kupite pri meni najugodneje. Prizadeval si bom svoje cenjene odjemalce skrbno, reelno In po nizki ceni postreči. Podpisana tvrdka želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vese/e božične in pri tej priložnosti vsem naznanja, da se bode začela od 1. januarja 1928 naprej velika odprodaja vsega ostalega zimskega blaga in to posebno: debelo močno sukno za zimske povišnlke v vseh baivah mtr. po . Din 120' češki modni kamgatnl za moške obleke . . „ . „ 120 češko modno sukno •»„ „ „ „ . • 7t> modni šcvijotl In kamrami za ženske obleke , » . 35-—, 40--, 80 modni poihantl in tlanell . , . » • . 10*—, 16’—, 20 posteljne odeje Iz fincsa gladkega satina ... . Din ISO posteljne odeje Iz moči ega k-etona sešite „ , „ . r 140 ženske jopice dolge iz volac pletene v vseh barvah. . . 10 ženske vestje . , , „ .80 moške vestie , , 70-—, £0-—, 120 moške s ajee fz platna 'n flanela , „ Din 40 molke nogavice......................................... 7 Izrabite to ugodno priliK©! M. FELDIN, manufekturna ‘rgovina, Grajski trs 1 MARIdOR Vetrinjska ul. 2047 Otvoritveno naznanilo oblastno koncesijoniranega zavoda za Čiščenje stanovanj DIVERZON 'Sil Maribor, Cankarjeva ulica 14. Telefon 401. Dovoljujemo si naznaniti cenj. občinstvu, da prevzamemo sledeča dela: Izprašenje vseh predmetov v stanovanju s prvovrstno sesalko prahu. Čiščenje in mazanje parketov. Svetlenje parketnega poda. Čiščenje sobnih in Izložbenih oken. Desinfekcijs piostorov in oprem« od vsakovrstnega mrčesa z tazplinjenjem po zdravju popolnoma neškodljivem sredstvu. Uničenje podgan in miši v kleteh in skladiščih. Uničenje kuhinjskega mrčesa. • Vsa v našo stroko spadajoča dela. Z dobro in ceneno postrežbo se bomo potrudili, da bomo cenj. občinstvo popolnoma zadovoljili. - Ceniki brezplačno na razpolago. — Abonenti dobe popust 11 m ‘r~1! n H w 'I ic |» v* 9 m '|bJ| ■ jfF [■||u]fw||u||u|fij □ □ □ □ □ n m □ n □ D □ □ S □ □ □ □□□ Kdor hoče kupiti poceui in dobro, naj se obrne na tvrdko A. SfOJiC, zlatnina, ure »* MARBBOR« Jurčičeva ylica £tev. 8 kjer dobite spodaj navedene predmete po sledečih cenah: moške niklaste ure od Din 75- naprej stenske nihalne ure od Din 350- naprej „ srebrne , „ „ 150*- B cig. doze alpacca „ 99 60- , Omega nikel » » ■ 350- n „ srebrne „ 99 350- . la. , srebrne „ „ „ 800- t* liker servisi alpacca,, 99 100- „ Mkar.moš. verižice „ „ 350- 99 kavne žličke v etuiji. 99 70- , 14 „ ženske , „ „ 80- w jed. orodje alpacca „ 99 170- „ 14 „ uhani „ „ 70- 99 namiz. posoda „ „ 99 70- „ 14 „ prstani „ » 140- n budilke „ 19 60- * 14 „ obeščki „ „ 70- m kuhinj, ure (japjj) y* 150- » 14 „ zapestne ure „ „ 500- 99 krneč, nihalne ure „ n 145- „ prstani v 14 kar. zlatu, p g p od Din 180 - naprej. Ni treba, da piidete v Maribor, zadostuje samo dopisnica na gori navedeno tvrdko in obiščemo Vas z našimi predmeti. toaaun auarKVASsa Izrabite priložnost za nakup cenenih zimskih potrebščin! Ze po božičnih praznikih pričnemo z inuentumo razprodajo useh zimskih potrebščin DO LR5TNIH CEH! Ueletrgouina H.1TURRD, (Tlaribor so48 Rleksandroua cesta 7 Rleksančroua cesta..7. Zaloga glasbenih instrumentov Zahtevajte cenike! Velika izbira His Masten Voice-aparatav, Colambia, Lin i trim aparatov, tak or tadi aparatov lastnega izdelka od 400 Din naprej Pri nas dobite :>ioš6« za na lednje aparate: Hij Master« Voioe, Colambia Po-lydor, Parlophon Vox - na drobno in debelo Zaloga vseh instrumentov, aestavnih delov in strun. Lastna delavnica za izdelav* vseh novih in>trnm*ntov, kakor tudi gramofonov. Prevzamemo vsa ▼ to stroko spadajoia popravila. Oglejta si malo uložbo Prodaja tudi na obrok*. ČLDTE ID STRfTlITE Kljub neverjetno nizkim cenam in skrajno solidnemu blagu, daje tvrdka na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega manufaktur nega in konfekcijskega blaga po zmernih cenah KOROŠKR CE5TR to blago tudi na obroke. — Tu so Uam na izbiro vsi OBLRC1LNI PREDmETI od nog do glave, za stare in mlade, revne in bogate. Use kar za obleči si želiš To pri Orniku na obroke lahko šobiš. Prepričajte se sami Novo leto! Nova sreča! UT Žrebanje dne 11. fanuarfa 1928! *^| Kupujte srečke v kolekturl ANTON GOLEŽ, Manir, Najboljši izhod, da si pridobite premoženje in si zagotovite preskrbo za starost, je, da se udeležite 15. drž. razredne loterije, v kateri se lahko dobi s samo eno srečko event. Vsaka srečka dobi Vsaka sre’ka dobi. "Šlrati fS _ Marlfrorsk! VEČER'NIK JuTrSi V Mariboru, 'dne 24.. XTI. 1927. V M a r i o o r u, one <24. XU. 1827. btrau 13. ^1111» naMeoIa in na’c»ne$a da-JSL3 I#'!#Jai4 riia so slikanice za otroke: ©, ZuaBRlIfy ?&©S«©iscu izp©d korenin slikanica z besedilom cena Din 35'—, s poštnino Din 37’50 Domače in tuje živali večbarvna slikanica, cena Din 30’—, s poštnino Din 34.— M. Sroieljsva, Sala za male slikanica, cena Din 32’—, s poštnino Din 36’— M. GrošeBjjeva, Čebelica brenčelica slikanica, cena Din 30’—, s poštnino Din 34’— Veliko izbero najnovejših slikanic ima vedno na zalogi. Knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13. , XII Proti koncu sezone se po čudovito nizkih cenah prodaja: blago za obleke...................od Dm 40'— naprej puplini.............................n » 36*— „ kascha............................... » 50'— „ kamgi.rni . 30 — „ blago za plašče...................... „ 70 — baršuni.................. * 40 „ Crene de Ch ne, čista sv la . „ „ 85-— „ barhenti ^ 12 „ pačam-—flanel „ 12*— , b ago za moške obleke . . . » „ 70*— „ šilon „ „ 10'— * brisače........................... „ 10*— „ 1968 Velika zaloga svilenih plišev za plašxe, modnega blaga, ripsa, platna za posteljnino, batist-šifona belega in pisaneva, posteljnih earnitur, odej itd. Ostanki se prodala!© nizko pod ceno! RGLČEK & MARINI, manufak* urna zaloga, Maribor <2©igs®5ka ulica št. 27. inooaoGDnnnaDcgaaaanaDaco Gotovo ste prepričani, da dobit« preizkušeno Mariborčani! avarna ja v nedeljo in pondeljek pri normalnih cenah Srebrnina in galanterija, parfumerija, usnjato blago pullovverji, veste, perilo, kravate, nogavice etc. po najugodnejših cenah pri S! 3 ko 'enefč, Maribor i55i Aleksandrova ces-a 23 v Mariboru, Mesarska ulica 5. ^ez ulico 1 Din ceneje po litru. jojs Vesele praznike Vam želi PQyQ(j|)j|( Z' htevaite oovsod ..Vseem k' ^a;or“msrn®iie božično darilo ampak udi kvaliteta biaga, ki *•3 kupite v trgovini I. M. Š®ltar’i5 Marlfeor Aleksandrova sasta 13 za odraslo mladino so ilustrirane knjige: Pavel Kunaver: ZADNJA POT KAPITANA SCOTTA. Broš. Dn 36 —, vez Din 44-. - Jaš Kozak: V BOJU ZA MONT EVEREST. Broš. Din 36' -, vezana Din 4 — Paul Kunaver: V AZIJSKIH PUŠČAVAH. Bio« Dm 6— vezana D n 14'-. Sicnkiev/icz H.: Z OGNJEM IN MEČEM. Povest iz davnih let Brošuri Um fcO —, vezana Din 104'-. — Sienkicvsicz H.: POTOPI. Zgodovinski roman. Bro>. Din 11C -, vez. 131-- Naločila na knjigarno TisSiovne zadruge, Maribor, Aleksandr. 13. Ves zadovcU v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbhn naino.eišega blaga za mof.ke in ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke. Na novejši kroji m zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna. g»~gpg*fMq JURČIČEVA UUCA-ST4 [ovggmca iVEČSE PODDETDE TE STROKE NA WŠEM ŠE63ER& Noto leto se Miži! Priporočam stojo begato zalogo galanterijskega blaga igrač kakor tudi hišnega in kubinjskaja orodja po nainižiih cenah. Posebno ug .dna nakupna priložnost: domači čevlji za otroke od Din 10, za dame od Din 22, za gospode od Din 25 napre), tri pare sortiranih ženskih nogavic 20 Din vsake kvalitete. Pri nakupu za Din 100 dajem 5% popust. tesro jB©?ip Mlinarič, Maribor, Glavni trg 17. POZOR! POZOR! ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m c-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 MARIBOR K©K©ŠKA CEjTA 19 Spez5,a,Ite!3 s Nepre-motillvi jesenski in zimski Šavlija S Najprimernejša boiifna darila kup te najceneje pri tvrdki ANICA TRAUN Grajski trg 1. 24a mmmm® M®(Y(d®OXd Zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov Zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov srečen zadovoljen za novo leto sploh celo leto boste, le vozite na za boill pnevmatiki Neprekoslilva kakovosti Polni gumiji za tovorne automobile in traktorje. Balon in Cord vseh dimenzij American Import Company Maribor, Aleksandrova cesta 6. Pristno sliuouko, droženko, brinjeuec, konjak, rum, use urste likerjeu, sadnih sokau, špirita, uinskega kisa, esenčnega kisa, čaj u zauitkih in odprt, dobite po ugodnih cenah u trgouini * . 'Jakob Perhauec, (Tlaribor, Gosposka 19 touarna za izdelouanje likerjeu, dezertnih uin in sirupou. Društua dobijo pri nakupu posebne cene. Patria konjak u originalnih steklenicah na debelo po touarniških cenah. Ha drobno in debelo! Postrežba točna! 2027 — ■■ jiedaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovliv Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnilf 6 ft A.nJk e D .e L* la - Mariboru.