it 67. V Gorici, v torek dne 13 junija 1911 Izhaja trikrat oa teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemanu ali v Gorici na dom pošdjana: '% .,, . . -mi;**"*4 % ., . . 3» . Posamične številke stečejo 10 vin,. V Gorici se prodaja BSočatt v vseh tobakarnah. 0SO(Jiu ima naslednje^redtUL priloge: Ob riovem letu „Kažipot po Soriškem in firadiSčanskem" in dvakrat v letu »Vozni red ž*-leznie, parnikov in poštnih z?ez-. Ha naroČila brez doposlane na* ročnine se ne oziramo. T?- .**''JT^^U^m "*~" »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. f(. Latrti. Tečaj X1L Ureittidtv« s! nahaja v Gosposki u)lci št. 7 ' Gorici v t. nadstr. r~ *"~" UpravniŠtvo se nahaja v Gosposki ulic: št. 7 v i. nadstr. na leTO v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2rkrat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ToUfon ŠL 83. »Gor. Tiskarna" A. Gabrščet (odgov. J. Fab&č) tiaka i« saL 13. Število 13 je zakleto število, pravijo vra-ževerei. V svojem življenju štejem že več neprijaznih trinajstic, — no vrag in baron Bienerth sta dodala še jedno: danes 13. junija vihra po celi Avstriji volilni boj, in na tisoče bo takih, ki bodo to trinajstieo preklinjali! Tudi narodno-napredna -stranka na Goriškem bo imela dovolj razlogov, da bo /. vso pravico razkačena na dan 13. junija •..... in to po zaslugi lastnih pristašev!! Ko pišem te vrstice, volitve še niso pričele; toda skoro gotovo je, da konečni vspeh potrdi moje besede. In kakošei! bo ta vspeh? Dr. Anton Gregorčič in Ton bosta zopet izvoljena,.....- toda ne po zaslugi klerikalec , marveč vslcd slepote, ki je mno-gokje udarila v napredne vrste. Celo pri-prosti 'derikaleki so ju čez glavo siti; v širokih vrstah njihovih mas so se volilei upirali ukaz-u iz Gorice, zabavljali so na Fona in Gregorčiča, ali končno so pa le šli volit -— *za stranko«. V gorskem volilnem okraju je bilo razpoloženje ljudstva tako, da bi bil Gregorčič danes politično ubit, ako mu niso priskočili na pomoč napredni prvaki in voditelji v celem okraju. — Tako malo discipline, politiškega razuma in strankarskega ponosa še ni pokazala nobena stranka, kakor se je zgodilo v tem našem gorskem volilnem okraju. Vsakdo, ki pozna razmere in mišljenja ljudstva v okraju, je moral priti do spoznanja, da je mogoča napredna zmaga proti dr. Antonu Gregorčiču. — Toda malokdo je mislil na dejstvo, da obsega ta volilni okraj deželo od solkanske meje do Predela, od Idrije ob italijanski meii do kranjske meje v cerkljanskih hribih pa t je do Rezije. To je teritorijalno najbolj obsežen volilni okraj, v katerem se iju-Jje med seboj ne poznajo; večina volilcev niti tega ne ve in ne upošteva, kateri kraji so vse stlačeni v jeden sam okraj, v je-den sam žakeij, — iz katerega pa naj skoči en sam poslanec. In vendar se morajo vsi ti volilei jedne stranke združiti za jed-nega samega kandidata. Izvrševalnega odbora narodno-napred-ne stranke ne more zadeti nikako očitanje, da ni postopal previdno in modro pri izbiri kandidata za ta okraj. Tisti, ki bi mogli priti v prvi vrsti v poštev, ne morejo ali nočejo sprejeti kandidature; mogoče je, da bi kdo sprejel —. izvolitev, ali za svojo kandidaturo bi ne napravil jedne stopnje! Gospod Andrej Vrtovec pa je dal stranki na razpolago svoje ime in svoje sodelovanje: nastopil je kot kandidat na-rodno-napredne stranke odkrito, pogumno, požrtvovalno. —- In resnica je, da .1anes ni dobiti v okraju boljšega kandidata. Ob sedanjih razmerah bi potrebovali na Dunaju prav takega poslanca, kakor-šen bi bil Vrtovec. Ne bi zahtevali od njejca velikih političnih činov, ne visokih govorov v parlamentu, marveč tistega podrobnega dela, tistega vrtanja, tistega drezanja v najrazličnejših uradih v deželi in na Dunaju, kar bi pripomoglo v dosego premnogih potreb v našem vsestransko zanemarjenem gorskem delu dežele! Vrtovec bi bil za vse to izvrsten poslanec! — Popolnoma enako je v goriškem okraju, le s to razliko, da okraj ni tako razlezen, kakor gorski! Gospod Franc Kocjančič bi bil d6ber zastopnik našega ljud- stva. Nastopil je odkrito in pogumno. — j Ko pa je bilo treba nastopiti z vso odločnostjo za oba kandidata, —- ni bilo mogoče priti do živahnejšega agitatorič- j nega dela, naleteli smo povsod na same modre obraze, ki so odsevali vse polno pomislekov in prigovorov.....Namesto ' dela — odmikanje, mesto navdušenosti — \ malodušnost, mesto discipline in popolne edinosti — le razdirati je. — Odkrito priznavam, da je letošnja volilna kampanja za napredno stranko najglasnejši opomin, ki zahteva remedure za bodočnost. Tako malo discipline in politične zrelosti nisem pričakoval! Klerikalci in socialni demokrat je so nam v svarilen vzgled, kako se mora delati, ako hočemo priti do vspehov! Ti oboji imajo pred očmi le stranko, osebe jim niso nič, — naprednim prvakom na deželi pa ni bila stranka nič, nič strankin ponos, otepali so le okoli oseb kandidatov, prihajale so na dan naravnost smešne osebnosti, čisto zasebne zadeve in zadevice, lokalni spori in sporčki itd. itd. Skratka: Napredna misel je stopila v ozadje, premagali so jo naprednjaki sami s svojo preveliko in premodro — naprednostjo! Raje so prepustili klerikalcem prosto polje, raje vidijo, da bodo zastopali našo deželo klerikalni netopirji nego taki možje kakor Vrtovec in Kocjančič v družbi dr. Gregorina, Rvbafa, Mandlča, Laginje, Spinčiča itd. Raje naj se razlije čez Susteršiča še večja glorija, naj se razširi njegov vpliv na Dunaju, - nego da bi Vrtovec in Kocjančič pomnožila vrste dobrih jugoslovanskih zastopnikov. — S takimi razmerami moramo narediti obračun, prenehati mora tako nerazumno kokodakarstvo vsak po svoji glavi brez čistib ciljev naprednega programa. In do obračuna nas sili današnja volitev, silijo nas prizori, ki se odigravajo v celi deželi, silile nas bodo številke, ki bodo danes rjrihajaie z volišč! Toda napredna mtsel sama je močna dflvolj, da pomete od sebe vse, kar ni čistega, in da začne organizovati svoje bo-•loce delo po dosedandjih skušnjah na tak način, ki dovede do boljših, polnih uspehov. Jaz verujem v skorajšnjo zmago napredne misli vkljub današnji —- trinajstici, ki je vsem naprednjakom glasen in jasen memenb: Tako. kakor danes, se ne smejo vršiti nobene volitve več! A. G. Današnje volitve. Edenindvajset kandidatov imamo za današnje državnozborske volitve v deželi Goriško-GradišČanski. Mandatov pa je šest. Najbolj živo je danes V GORICI, kjer imamo šest kandidatov. Slovenski skupni kandidat je odvetnik dr. Alojzij Franko; laški liberalii kandidat je sodni nadsvetnik Dionizij Ušajj; kandidat Maz-ziniancev, torej drugi laški kandidat je Diomede Benko; laški klerikalni kandidat je Oskar Ujm; socialni demokratje kandidirajo Gosettija, Nemci pa Ad. Kropsoha. Torej 6 kandidatov. Kjer je toliko kandidatov, tam ne manjka na dan volitve živahnega vrvenja. Kaj bo? Kdo bo izvoljen? Ker je toliko kandidatov, je pričakovati ožje volitve, ki bi se vršila na dan 20,, t. m. Če pride do ožje volitve, bo ožja volitev med Slovencem dr. Frankotom in Lahom D. Ušajem. Laški liberalci so napeli vse strune, da bi preprečili ožjo volitev, katero bi smatrali za velik udarec »laški Gorici«, za sramoto in ponižanje. »I calati dalle montagne inospiti«___naj toi izzvali ožjo volitev v Gorici; tega pa ne! Tako jadiku-jejo laške liberalne reve v Gorici m preklinjajo Mazzinijance, ki razvijajo čudovito agitacijo za svojega kandidata Dio-meda Benka. Laški klerikalci so pritisnili z Ulmoin, rojakom iz Podturna, zadnji hip »pa pravijo, da ne zaman, marveč da združijo nanj par sto glasov. Socialnih demokratov je v Gorici malo; ali vsi hodijo volit Gosettija, Nemci pa svojega Krop-scha. Če ne bo ožje volitve, bo danes še velik halo po Gorici, inštrumente so že izčistili mestni muzikantije, da bi toliko lepše donel »Marameo« iz njih; radi bi ga zapiskali, toda strah jih obhaja, kaj pa, če porečejo Slovenci danes zvečer, ko izvemo iziti volitev, proti laškim liberalcem: Marameo, eari burloni..... NA KRASU. Kandidat je so trije t kandidat zavednih Kraševcev: dr. Gustav Gregor in, kandidat Stranke Ljudskih Sleparjev je dr. Hinko Stepančič, dežehtosodni svetnik na dopustu in deželni odbornik, pa tudi na dopustu, ter socijalni demokrat rcnani Kopač. Kdo zmaga? Kakor glasijo poročila s Sežanščine, Komenščine, ter iz ajdovskega okraja, je gotovo, da zmaga dr. Gustav Gregorin. Klerikalni Stepančič utegne ujeti še največ glasov na Spodnjem Krasu. Socialni demokratje volijo disciplinirano svojega kandidata. Obetajo si obilen uspeh. Kras ostane še naprej tista »temna tečka«. skozi katero ne proderejo klerikalne sile___; V GORIŠKI OKOLICI. Kandidatje so trije: naš napredni kandidat Fran Kocjančič, veleposestnik in podžupan v Podgori; Jožef Fon, sodni svetnik na dopustu, ki je klerikalni kandidat ter socialnodemokratični: advokat dr. Henrik 'Duma. Kdo zmaga? Fon je letos bolj v skrbeh kakor pred 4 leti. Če se ga kaj popra-ša, pravi: »Prosim, pustite me pri miru do 20 junija.« Sodil je namreč, da ni nič gotovo, da bi prodrl tako lepo kakor pred 4 leti kar na prvi dan, marveč da bi se utegnilo zgoditi, da bi prišel v ožjo volitev s Fr. Kocjančičem —.-------------Pa tudi če se najbrže le zgodi, da bi bil izvoljen danes Fon, bi bila to zmaga po ncmalem trudu! Socialni demokratje tipajo v Goriški okolici na več glasov kot pred štirimi leti. V GORAH bo izvoljen dr. Gregorčič Anton, furlanski patron. Toda vrešalo je po Gorah, vrtalo se je tako, da je oblival znoj strahu don Antona v Gorici. Kaj bo? Če bi bilo več časa na razpolago ter bi bilo dano v,se potrebno za uspešen boj, ne vemo, kako bi se počutil Gregorčič danes! Star politik je in GabršČek je svoj čas ucepil ime Gregorčičevo ljudstvu tako globoko -v -srce, da ga ni mogoče še izruvati iz njega.... Razmere so take, d^ ni bilo mogoče' raz* viti v Gorah vsega potrebnega volilnega boja •— toda beležimo* da to pot bo Gregorčič zadnjič Izvoljen, pa če bi kandi- diral na primer za eno leto zopet v slučaju razpusta poslanske zbornice..... V Gorah so trije kandidatje: napredni Andrej Vrtovec, klerikalni dr. Gregorčič in socialnodemokratični Čeme. V FURLANIJI sta dva volilna okraja: gradiščansko-kr-minski in tržiško-červinjanski. V prvem kandidirajo laški liberalci dr. Fabroviča iz Krmina (dalmatinski Hrvat!), klerikalci laški ipa prosta dr. Faiduttija. Izvoljen bo dr. Faidutti. Socijalni demokratje imajo kandidata Tonet-a. V volilnem okraju tr-žiško-červinjanskem kandidira za laško • liberalno stranko deželni svetnik, deželni poslanec in deželni odbornik dr. Luigi i Pettarin. Laški klerikalni kandidat je dr. ' Bugatto, Socialni demokratje imajo tudi ; svojega kandidata. V tem okraju se bije hud boj in laški liberalci upajo na ožjo volitev, pri kateri bi prodrl Pettarin. Naj- | brže pa se motijo; skoro gotovo je, da bo S izvoljen danes dr. Bugatto. i Škoda, da niso postavili Slovenci v ; jednem kot drugem volilnem okraju svojih števnih kandidatov. Devin, Dooerdob I in Tržič v tržiško-červinjanskem okraju fei dali precejšnje število slovenskih glasov, posebno pa bi dosegli Slovenci v gra- j diščansko-krminskem okraju lahko lepo imponujoče število glasov! KA KRANJSKEM. Ljubljana pošlje v parlament napred- j nega poslanca idr. Vladimirja Ravnikarja. | Klerikalci kandidirajo večnega kandidata j dr. Vinko ta Gregoriča. Socialni demo- j kratje imajo tujdi svojega kandidata. i Po dež* M na Kranjskem: bodo izvoljeni klerikalni K.ididatje. V nekaterih okrajih je postavib narodna-oiapredna stranka svoje kandidate. Kako je bilo to neljubo klerikalcem* se je razvidelo iz tega, da so surovo napadali napredne kandidate po »Slovencu« ter jim zabranjevali shode.. S. L, S. je na Kranjskem na vrhuncu; zato se boji, da bi se jej prezgodaj ne zdrsnilo nizdol..... NA ŠTAJERSKEM se je bil pri letošnjih volitvah nenavadno vroč boj. Lepi junak 'dr. Korošec je stopil v Savinsko dolino, da bi pridobil ta mafi-dat. Ali kakor vse kaže, bo Izvoljen na-prednjak Roblek. In mogoče se kaj doni še v kakem drugem volrmem okraju. V dveh drugih volilnih okrajih še klerikalci niso nič prav gotovi zmage. NA KOROŠKEM bo izvoljen menda Grafenauer. Culo pa se je celo, da bi bil njegov mandat v nevarnosti — ali tega kar ne moremo verjeti...; . ;•¦! V TRSTU bo izvoljen v okolici dr. Otokar Rvbaf. V mestu pa dosežejo Slovenci gotovo tudi imponujoče število glasov. To je kratek pregled: današnjih volitev po Sloveniji. Večino mandatov dobi • seveda klerikalna stranka — ali tiste njene sanje o zmagi na celi črti so ostale le sanje in pri sanjah, tudi. najbrže ostane. Nam se zdi, da S. L. S. ne bo mogla reči nikdar, da je* zavladala po celi Sloveniji ter zajela ves slovenski rod, marveč ko je. bila ze bHžu, da se res to spgodi, se je utrr dil odpor proti njej, odpor, ki jo polčasi: pa! 1'gfotovo podere na tla----------:---., 19 ¦ Iz sežaoatega? okraja. : kipoUria^-r-^Kl^rMnJ lažnjivci na delu.) 0rie 5,/.m.X j: nabinkoštni pone- ' deljekje ;imeta *naš"a vas, res izredno Čast. Kar 4Y»«*i;oda obinem sta se vršila pri nas. Socialni demokrati so. priredili shod pri g.' Mahorčiču št. 53va di^ni klerikalci so se 4K#i na jkaplamji (ki ie služila mno-go le*-tudii'šolsikiin potrebam) m tam po- : slusaK izvajaniia brumnega Lukežiča iz . Gorice, Da še'Vrši ta shod,* ni škoro nihče j vede}.'Naredili so gai kar tako' pod roko ; kakor;tfota!iyci..Seveda.iebil Shod impo- ¦ zanten, .150* zaved{e>um volilcev,. kakor pravi- »Gorica <, je poshrŠaio bukežičevo ktobasarijp. Blagor mu, da gleda vse tako rožnato, ko,mislina svojo stranko. Akoibi ; bil poročevalec videl vsakega poslušalca v trojni osebi, še bi ne dosegel števila 150; To bi -bila- že ena impertineiitna laž. Iz peščice radovednežev ustvariti število ' 150 in potem patetično vsklikati: !3. junija nas bo večina za Stepančiča, to je lahko a tudi-le klerikalnega prismojenca vredno dejanje. . Dalje piše o nekem stvarnem pametnem razgovoru: To je že od sile! Psovke naiiČiteljstvo, zasmehovanje njih dela v šoli, to so Vam, podleži, pametni razgovo^ ri. Bleda zavist, škodoželjnost, ki bi jim rada odjedla težko prislužene novce, to se Vaša katoliška načela. Po te hodite na deželo; Toda' tudi vlačuge znate lepo -popisovati. To bodi vzgoja našega ljudstva. Le lagaljte, dan' "plačila Vam ne izostane! Seveda obilnih trebuhov naših prečastitih ne vidite. O tem ne vprašate, na čigav račun se večajo dimenzije posvečenih teles, le učiteljski pari štejete kosti. Ako mislite s tem kaj doseči, dosežete, toda narobe. Dan," volitve, ako ne letos pa v bodočnosti, bo dan osvete za Vas, ko izginete pred lučjo svobode, bratstva, — učitelj-stva pa s tem tudi ne ustahutjete. Značaji se Vas ne boje. K sklepu kličem: Za Vas in Vašo stranko pojde v boj le idijot ali koristoiovec, razsodni ljudje si že sami izberejo, moža poštenjaka za poslanca ne pa tako revše ka-kor je doktor Stepančič iz Gorice. Opazovalec. Iz ajdovskega okraja Iz Rlneniberga. — Štraiicar, Brezav-šček, Šuštar in Comp. so priredili v nedeljo, dnt il. t. m.s pomočjo domaČih in zunanjih Marijinih hčera veselico na Kor-pu. Dasi so nakupili en vagon pokalie, ki so jih delili Marijinim hčeram brezplačno, je bila vendar udelež a jako pičla in to iz razloga, ker cela ves. -:ca (ako sploh zasluži to ime)je bila za - nič! Pač pa so imele Marijine hčere po Štrancarjevi veselici v naši družbi pravo »veselico« rn mi ž njimi. Menda so se "tožile »hčerke«, da jih boli trebuh po Štran-carjevih »pašaretah« in so prihitele v našo $ružbo, kjer so se za »kuro« nalezle rujriega Vipavca. Kako je bilo lepo, ko so se »Marijine« rudečih obrazov vrtele in celo kar na — »muto« pozno v noč. Vsaj bi bile skrile »medajce« in druge znake —.... Tudi Štrancarju in Breza vščeku ne vgajajo »pašarete«, kajti pila sta tudi pozno v noč v nekem tukajšnjem hotelu »buteljke«. Pridigajo in učijo abstinenco, »Marinaricam« kupujejo pašarete, sami pa srkajp buteljke. "Prečastrti ;gosp\ župnik in kaplan! Prosimo.Vaju, da priredite še več takih veselic in povabite veliko pa brhkih »Marijinih hčerk« v RSiemberg, s tem bodo zadovoljne one in ob enem tudi mi »Adamovi sinovi"...;« Na zdar! ii komenskega okraja. - Pliskovica* dne 9. 6. 1911. — (Strela.) Danes ob 3. uri popoldne- je strela ubrla trem.posestnikom-tri živali in sicer: enega vola Ivanu Zerjalu št. 44. eno kravo Vmkotu Zerjalu št; 42..in eno kravo Antonu Švkii št. 37;dvem bližnjim posestnikom je prizadela tudi še precej škode, enega otroka je opdklona rokah in trebuhu, 'otrok'trpi bolečine. Nekemu posestniku je odbilo dimnik. Skoda se računa nad 1600 K ;• čudno je to,: da ni zadelo tudi ljudi, ki so bili ravno v istih prostorih. Zavarovani so prav malo, skoraj nič, najbolj prizadet je Anton Čuk, ker si je vsodil denar, da kupi kravo, kedaj pride do dru- j ge krave ravno ob tej draginji in pri polni 1 hiši otrok?! j Iz goriške okolice« Iz Podgore. — (Strela.) V soboto zvečer ob nevihti je treščilo v hišo mehanika Benedikta Brešana. Treščilo je skozi" ' okno pri podstrešju, strela je udrla v spal-* no sobo po železni cevi, od cevi je skočila na zid, ga zvrtala skozi in šla v zemljo. K sreči ni prišla v kuhinjo tik sobe, kjer je bila Brešanova žena s 4 otroki. Gospodarja ni bilo doma. Iz krminskega okraja. Biljana. — Pri nas se je imela vršiti preteklo nedeljo veselica C. M. podružnice, a se je radi slabega vremena prenesla na nedeljo 18. t. m. Prireditelje vsi prav dobro, poznajo. Tudi sleherni. Bric ve» ,d;i cbstoja v Krminu slovenska šola, katera potrebuje pomoč. Toda dobijo se vseedno ljudje, ki st upajo trditi, da je le farbarija, da je čisti dobiček namenjen knninski .šoli! Da jih ni sram, tako grdo laž si izmisliti O tem bomo še govorili. Veselica maske podružnice G. M. D. v Gorici. Rojaki! 18. t. m. praznuje naša podružnica svojo 25-letnico. Ta dan pridi k naši veselici vsak, ki mu ije pri srcu dobra stvar: naš obstanek, naš napredek! Ta dan bi morali biti zbrani pri veselici vsi brez razlike političnega mišljenja ter ne biti nič drugega kot Slovenci, sinovi ene matere, bratje. Saj nas v cerkvi vendar druži skupna molitev, čeprav je med nami raznih nasprotij." Tako bi moralo biti o tej priliki. Če že res ne more biti drugače, nego da vihra boj, naj 364 dni v letu odmeva bojna troblja, a eden dan bi moralo biti nekako »božje premirje« — Tregua Dei: ta dan bi ne smeli biti nič drugega nego samo Slovenci, zvesti sinovi matere Domovine! — Odložimo ta dan bratomorno orožje v predsobi in bodimo vsi ko eden: prijateM! — Kliče nas skupna dolžnost, na branik in tu ne sme biti pomislekov! Kdo bo živel vedno s srdom v srcu in gledal samo, kako bi škodoval bratu! Glejmo raje, da nas ne pogoltne sovražnik, med tem ko se pričkamo med seboj! Večni medsebojni prepir absorbuje naše najboljše moči. Ne bodimo malenkostni in preveč občutljivi, ako hočemo kaj veljati! Veže naj nas ljubezen rase, ljubezen za skupne ideale, veže naj nas skupna nevarnost in skupna dolžnost! Ne recimo: »Šel bi na veselico, a tega ne morem videti, tega ne prenesem!« Resni časi zahtevajo resnih ljudi, a ne kujavih otročaijev___ Odbor se trudi na vso moč, da zadovolji oni dan občinstvo, da preb;jemo v veseli družbi par veselih uric. Naše dame bodo skrbele, da bo lansko vsak gurman zadovoljen: fina vina, primorska in kranjska, fino pecivo in mrzla jedila. Letos bomo imeli prvič priliko, poskušati svojo srečo in usodo s »kolesom sreče«. Igrala bo vojaška godba, donela bo naša pesem, po veselici pa bo plesa-željnim na razpolago salon. Čim večja bode vdeležba, tem lažje zmoremo breme, t. j. troške za vzdržava?-nje naših šol..Ako so nazori, ki nas ločijo in razdvajajo, bi morala biti tudi točka, %i bi nas združevala. In ta skupna točka bodi: Ciril-Metodova vsakoletna veselica! Na svidenje toraj 18. t. m. pri »Zlatem Jelenu«! Družba sv. Cirila in Metoda. Biljana----Veselica briške C. M. podružnice se je radi slabega vremena prenesla na nedeljo dne 18. t. m. ob 5 uri popoldne. Domače vesti. Splošno zanimanje so vzbudile priprave, ki se vrše za letošnjo vrtno veselico obeh podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, katera bo 18. t. m. v notehi pri »Zlatem Jelenu«. Dame in gospodje tekmujejo med seboj, kedo naj bi več dal, da bi bil uspeh veselice tem sijajnejši. Darov se je nabralo že mnogo ter jih je tudi veliko obljubljenih, bodisi za loterijo ali buf-fet. . Že od nekdaj je občinstvo v Gorici požrtvovalno, kedar se gre za narodne koristi, toda takega navdušenja še ni bilo opaziti, kot sedaj, ko se gre za prepotreb-no nom šolo na Blanči. Poslopje je res že pod streho, toda marsikateri kamen še ni plačan ter čaka na podporo blagih src. • Program veselice bo raznovrsten. Zadnja točka programa bo prosta zabava na >. Nabrežina: Gregorin 55, Stepančič 37, . Kopač 306. Povlr: Gregorin 54, Stepančič 69, Kopač Sežana: Gregorin 206, Stepančič 10, Kopač 34. ' r .'"''*' Skopo: Gregorin 34, Stepančič 2, Kopač. 30. '; . v Tomaj: Gregorin 67, Stepančič 70, Kopač 23. ¦"¦:.- ¦ ' ... ' Solkan: Kocjančič 120, Fon 230, Turna 146. Trebuše Gor.: Kocjančič 14, Fon 63. Renče: Kocjančič 53, Fon 68, Turna 1. Vogrsko: Kocjančič 51, Fon 116, Tuma ! — raztresena 2. ^ab^ala. Konein! isli nuMitmo Jatri. Podpisani Čadržani smo vrgli dne 10. ' t. m. v Tolminko 320 sežnjev drv. Vsk-d velikega naliva je voda kair mahoma visoko narasla in začela drva odnašati v Kočo in po Soči dalje. Gosp. Vrtovec je pohitel na lice mesta ter tekel k majorju tuk. lovskega bataljona blag. gosp. Sdhobingerju. G. major pozove vojake, ki hitijo na pomoč. Tu so v dežju in nevarnosti neumorno delali vojaki z gg. oficirji vred pod nadzorstvom samega gosp. majorja. Odlikoval se je posebno nadporočnik g. Vicenci. Tako so nam rešili mnogo drv. Mi smo g. Vrtovcu, g. majorju, gg. oficirjem in vojaštvu iz globočine svojega srca hvaležni za to človekoljubno odpomoč ter se vsem skupaj toplo in hvaležno zahvaljujemo. : Čadrg, dne 11. junija 1911. Andrej Rutar, Matija Jarec, Ivan Lcban. katira skrbi m .... 1 kožo in. .boLa te- »biti m peg tar'ohraniti nalna- i> aehko k<^o ter bale* polt, M mniva Ia,s f^ sa nmiva las llfllliS miMtB^ #* HdlllCll mHOlIt (iiunika konjiček * tvrdk« B^npmann- 4 drag' Talent« aa SttL Komad po 80 rin. ie dobi v* ˇaab lekarnah, mirodilniaah in prodajalnah parfamor. Poziv! Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne okrajne bolniške blagajne je že 27. decembra preteklega leta vložil potom tukajšnega c. k. okrajnega glavar-stvasna c. k. namestništvo v Trstu prošnjo *,za ustanovitev samostojne bolniške blagajne za cel politični okraj tolminski. Ker še do danes ni visoka c. k. vlada rešila dotične prošnje, — kar bi se v teku šestih mesecev že lahko zgodilo — vabijo se s tem vsi delodajalci, delavci in pomočniki, naj vsakdo, ki se mu je zgodila katerakoli krivica od strani laške goriške bolniške blagaiine to sporoči podpisanemu, da zbrani materjal predloži c. k. vladi. V Tolminu, 11. junija 1911. Peter Laiharnar, načelnik pripravljalnega odbora. Imouifejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe |su. C. in ITI. bodi Dam sveta ZobozdrsvrJški in zouOtehniškt atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Uerdfi tehaHUe Itee« 3%, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,. uravnavanje isrivo stoječih zob..Plombe vsake vrste. Ordlnlra o sviiSch atel{2|it oi 9. ve dop. do 5. are jop. 7 Podpisano županstvo razpisuje službo veščega občinskega tajnika. Prednost ima orglavec (orga-rtišt). Plača po do;goyorjuV 5;!:^ Tozadevne1 prošnji je^ poslati do konca junija t* I.;; !• ;.;¦ 5 Županstva v = rcatetroDaua zadruga i neomejenim Isttntoom s vabi suoje p n. gg. člane na redni letni občni zbor, ki sc orši dnč 25. junija t 1. ob 10. uri predpoldne -»—-------aB- D zadrnglntfa prostorih. -., DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1910. in potrditev letnih računov. 8. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Slučajnosti v smislu § 37. d. p. Računi za 1. 1910. so v smislu § 25. d. p. razpoloženi v zadruginem uradu. Mali oglasi. Hajmutila pristojbina stane 60 vin. Ako Je 09IM obsetnejll se rajona ta vsako besedo 3 vin. RaJprlpravneJJe Inserlranje za trgovce In obrtnike. Koliko 16 manjših trgovcev in obrtnikov v Gortol, k»t«r)h na delali (in pelo v metitn) niha« no pomt, ker nikjer ne Inierirtjo. Skoda ni m»Jbn». tacnniliftnn 8 Prak8° želi sIužb,. nnft, rožne, rastlinske korenine itd. Te sestavine ee zmešajo, t 15