PRESENTATIONS,OPI IONSA DR V EW
Mita Gustinčič Pahor ■■
Lena Holmqvist: Švedsko-slovenski slovar
■ Izvleček
V članku je predstavljen Švedsko-slovenski slo¬
var - Svensk-slovensk ordbok, ki ga je sestavila
Lena Holmqvist, dolgoletna lektorica za švedšči¬
no na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Slovar je pomemben priročnik, ki pomaga Slo¬
vencem približati švedski jezik in kulturo.
Ključne besede: knjižna ocena, slovar,
slovenski jezik, švedski jezik
■ Abstract
Svensk-slovensk ordbok
In the article, the Swedish-Slovene Dictionary is
presented. It was compiled by Lena Holmqvist,
who for many years has been teaching Swedish
language at the Faculty of Arts of Ljubljana Uni-
versity. This dictionary is an important reference
book, helping the Slovene users to come closer
to the Swedish language and culture.
Key words: revievv, dictionary, Slovene, Svvedish
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004.
23.000 gesel (besed v polkrepkem tisku)
Obseg: 302 str. formata 17,5 cm x 24,5 cm
ISBN: 961-6500-24-4
Cena: 9.945 SIT [41,50 EUR]
Izid Švedsko-slovenskega slovarja Lene Holmq-
vist, dolgoletne lektorice za švedski jezik na Filozof¬
ski fakulteti Univerze v Ljubljani, je izjemnega po¬
mena za vse, ki imajo opravka s švedskim jezikom,
in seveda za študente švedščine, ki so si do sedaj pri
učenju jezika morali pomagati s slovarji v tujih jezi¬
kih. Slovar namreč nima predhodnikov in avtoričino
dolgoletno sestavljanje slovarja pomeni oranje ledine v švedsko-slovenskem slovaro¬
pisju. Rokopis dela je žal kar nekaj časa čakal na izdajatelja, saj velike založbe niso
pokazale zanimanja zanj, čeprav je švedščina eden od uradnih jezikov Evropske
unije in čeprav se vsako leto na lektorat tega jezika vpiše na desetine študentov.
Slovar obsega nekaj več kot 23.000 gesel in je splošen. Avtorica v uvodu pra¬
vi, da so bila gesla večinoma izbrana glede na frekventnost, da pa je v slovarju
tudi nekaj manj frekventnih besed, ki bi po njenem mnenju utegnile zanimati
206 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 206-208
ŠVEDSKO-
SLOVENSKI
SLOVAR
Lena Holmqvist: Švedsko-slovenski slovar
uporabnika. Uvodu sledijo splošna navodila za uporabo slovarja, navodila za iz¬
govarjavo in slovnična navodila. Na koncu je še seznam švedskih krajšav, izpisa¬
nih v obeh jezikih.
Geslom povečini sledi fonološki zapis besede, naglašenega zloga ali samo¬
glasnika. Fonološki zapis je naveden pri besedah, ki se oddaljujejo od osnovnih
pravil izgovarjave, pa tudi pri nekaterih geslih, kjer tega oddaljevanja ni (zlasti
pri besedah na k- in g-, ki jim sledijo dolgi ali kratki sprednji samoglasniki (e(:),
i(:), y(:), £(:), o(:)). To je uporabniku vsekakor v veselje, saj je v našem okolju
tako malo stika s švedskim jezikom v govorni obliki, da so ti fonološki zapisi
skoraj edina referenca za izgovarjavo (čeprav je treba dodati, da so se s poja¬
vom spleta odprle nove možnosti za stik z »živim« jezikom).
Podoben sistem velja pri označevanju tonemov in mesta naglasa; navedeni
so pri tistih besedah, ki se oddaljujejo od osnovnih pravil naglaševanja. Geslom
sledijo tudi slogovni in slovnični kvalifikatorji; pri samostalnikih je pogosto na¬
vedena določna oblika v ednini in nedoločna oblika v množini, pri glagolih pa
oblike za sedanjik, preteklik in namenilnik.
Čeprav je slovar splošen, zajema besede s številnih področij človekovega
delovanja - od botanike (veliko je iztočnic, ki označujejo cvetlice), biologije in
medicine do zgodovine, politike in arhitekture, če jih naštejem le nekaj. V njem
najdemo tudi nekaj zemljepisnih imen, zlasti imena evropskih držav, nekaterih
drugih pomembnejših držav in celin. Zajetih je še veliko kulturno specifičnih
besed, kot so na primer knackebrod, allemansrdtt, smorgasbord, valborgsmassoaf-
ton, vendar so ta gesla le skopo razložena (npr. valborgsmassoafton - 30. april)
in pogosto pred slovenskimi ustreznicami stoji oznaka ung. - približno. In res je
knackebrod le približno prepečenec in smorgasbord le približno (hladni) bife.
Slovar je bogat s kolokacijami in idiomi, vendar bi si včasih želeli malce
več konteksta. Pozitivno je to, da številnim glagolom in pridevnikom sledi pred¬
log, s katerim se posamezna beseda veže. Sestavljenk in izpeljank je ponekod
veliko, drugod pa jih pogrešamo - pri besedi karlek - ljubezen, na primer, ni na¬
vedena nobena. Pričakovali bi sestavljenke in izpeljanke, kot so na primer
karleksaffar (ljubezensko razmerje), karleksfull (ljubezniv), karlekshistoria (ljube¬
zenska zgodba), karlekskrank (hrepeneč po ljubezni), karleksliv (ljubezensko življe¬
nje) itd., morda pa te besede res niso tako frekventne, da bi jih vključili v okvi¬
re tega slovarja. Morebiti bi bilo dobro včasih za geslom navesti še različne
predpone, ki bi uporabniku pomagale ne samo pri dekodiranju, ampak tudi pri
enkodiranju švedskih besedil. V Bonniersovem 1 enojezičnem švedskem slovarju
so na primer pri geslu kal (zelje) dodane še pripone blom-, vit-, rod- in bryssel.
1 Gyorki, I.; Malmstrom, S.; Sjogren, P. A. 1994. Bonniers svenska ordbok. Stockholm: Bonnier
Alba AB.
Letnik 40, št. 1 -2, leto 2006: str. 206-208 • MOSTOVI 207
PREDSTAVITVE,MNENJAIOCENE
PRESENTATIONS,OPI IONSA DR V EW Mita Gustinčič Pahor
Slovar nam ponuja tudi ustreznice nekaterih pogostih švedskih okrajšav
(asv. = och sa vidare - in tako dalje), ki so navedene med drugimi gesli. Verjetno
bi bilo bolj praktično in do uporabnika prijazneje, če bi bila ta gesla razvrščena
ločeno, v posebnem seznamu.
Uporabnik slovarja bo včasih morda pogrešal modernejše besede in krati¬
ce, ki so v švedščini zelo pogoste. V slovarju sicer najdemo kratico BB za porod¬
nišnico, vendar ne kot samostojno geslo, temveč kot opombo za besedo
barnbordshus, ki pa je zastarela in redko uporabljena. Podobno velja za besedo
daghem (otroški vrtec), katerega modernejša in pogostejša različica je dagis, ven¬
dar je v slovarju ne zasledimo.
Nasprotno pa najdemo v njem kar nekaj besed, na katere dandanes v splo¬
šnem verjetno redkeje naletimo, na primer koger - tul (za puščice), tjuder - vrv,
veriga (za privezovanje živine). Te iztočnice bodo uporabniku gotovo koristile pri
branju leposlovja.
Ob koncu bi poudarila, da so vse navedene pripombe le drobtinice in nika¬
kor ne zmanjšujejo izjemnega pomena, ki ga ima slovar za vse, ki nas zanima
švedski jezik. Slovar je bogat, pregleden in zanimiv in je odlična podlaga za vsa
nadaljnja dela na tem področju.
208 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 206-208