v qotovrni Mormon Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 27 Maribor, pondeljek 3. februarja 1930 » JUTRA« na Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesečne, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: llredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiernova ulici it. ♦ Konferenca za povzdi-go kmetijstva se je vršila te dni v ministrstvu za kmetijstvo pod predsedstvom ministra dr. Frangeža. Trajala je dva dni in so prisostvovali načelniki kmetijskih oddelkov vseh banovin (za dravsko banovino g. inž. Podgornik) ter načelnika dr. Stojkovič in dr. Prohaska iz ministrstva. Obširno so razpravljali o aplikaciji novega zakona o pospeševanju kmetijstva ter o vprašanju rajoniranju posameznih kulturnih rastlin po terenskih, klimatskih in tržnih prilikah posameznih krajev. Sklenjeno je bilo, da se bodo favorizirale one, k bodo najhitreje, najsigurneje in v največji meri vodile do uspehov kmetijstva: v Dalmaciji sočivje, južno sadje in specijalno namizno grozdje, v južni Srbiji mak, tobak, itd., na vzhodu in seve-rozapadu predvsem žitarice. Posebna skrb se bo posvečala živinoreji, da se doseže čim večja produkcija mesa, masti in mleka. Posebno pažnjo je posvetila konferenca obdržavanju kmetijskih tečajev, na podlagi izkušenj minolega leta, ko so se pokazali taki tečaji kot zelo uspešni in so naleteli na polno razumevanje v najširših plasteh kmetskega stanu. Vršili so se skoraj po vseh okrajih, zlasti v onih, kjer so kmetijske šole. Izredno velike uspehe so pokazali tečaji, v katerih se je pouk podprl s kinematografskimi slikami v zvezi s predavanji. Celo v zetskl banovini je obiskovalo take tečaje po 80 do 100 kmetovalcev, v severnih krajih je bil obisk še mnogo večji. Glasom statistike je obiskovalo te tečaje lani do 40.000 poslušalcev - kmetov. V svrho povzdige poljedelske produkcije bodo i država i banovine z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirale snovanje oljarskih, mlekarskih, žitarskih zadrug jtd. Žitarske zadruge, ki bodo napravile Javna skladišča, bodo lahko pri «2/Bl a*Tni bfnki kre-?A Ar.‘!J°SL1 žita v skladišču. Tudi bodo dobivale brezplačno materi- jal za zgradbo skladišč in dovoz na železnicah in postajah po režijskih cenah Podpirale.se bodo tudi vinogradniške zadruge, ki bodo ustanovile zadružne kleti. Posebna pažnja se bo posvečala kvalifikaciji osobia, ki bo vodilo te kleti, ker je od manipulacije v veliki meri odvisna kvaliteta vina. Veliko pozornost se bo posvečalo tudi ribarstvu, ki je važno zlasti za siromašne kraje. Tudi v to svrho se bodo ustanavljale zadruge in dajali krediti. /a uničevanje raznih drevesnih, rastlinskih in trsnih škodljivcev se bodo na rofiile velike množine škropilnic, ?.s vsak okraj, tako, da bo že to zimo omo 1 gočena proti njim najintenzivnejša ak cija. Konferenca je razpravljala tudi o ak ciji za občinske in banovinske kmetijske sklade ter o občinskih in sreskih kmetij-skh odborih, kojih nekateri so že začeli poslovati. Obširna je bila razprava o vzgoji Vzornega semenja, živine in rastlin na Turiila s« brati z Rusijo VAŽNE POGODBE TURČIJE S SOVJETSKO VLADO. — TURČIJA SE HOČE POPOLNOMA EMANC1PIRAT1 OD ZAPADN1H DRŽAV. CARIGRAD. 3. februarja. V turških političnih krogih vlada veliko ne razpoloženje napram Društvu narodov. ki izvira deloma še iz svoječas-ne taktike Društva narodov v mosul-skem vprašanju. Sovjetska vlada je nudila Turčiji, kakor znano, za časa njenih velikih osvobodilnih bojev v letih 1919—1923 veliko podporo. Decembra 1925. je podpisal turški pooblaščenec Tevfik Ruždi bej v Parizu turško-rusko pogodbo o obojestranski nevtralnosti za slučaj vojnih konfliktov. Nerazpoložen je Turčije napram zapadnim velesilam Evrope je od tedaj še naraščalo in to tembolj, ker je turška vlada zaman čakala na fi-nančno-politično podporo zapadnih držav. Preteklo leto je sklenila Turčija s sovjetskim pooblaščencem Karaha-nom novo pogodbo, s katero je Tur-čjja — Rusiji na ljubo — takorekoč žrtvovala svojo diplomatično neodvisnost. Pogodba namreč določa, da Turčija ne sme z nobeno drugo državo skleniti pogodbe, ne da bi poprej vprašala za mnenje sovjetski zunanji komisarijat v Moskvi. Turško-ruski sporazum o pomorski politiki se je manifestiral posebno v pogodbi o vzhodnem delu Sredozemskega morja, še prav očitno pa, ko je Turčija spustila sovjetski bojni ladji »Pariškaja Komuna« in »Profintera« skozi Dardanele v Črno morje. Sovjetska unija se je nasprotno zavezala, da bo podpirala Turčijo pri urejevanju finančno-političnih stvari. Med dri’"im ie Rusija tudi nrev-^la nalogo, da ustanovi turško Narodno banko. Turčija se hoče oči vidno na ta način n^nolnoma emancipirati od ev* ropskih zapadnih držav, posebno od Anglije. Geslo novega političnega kurza v T"~*jji je: Proč od — -y~ne Anglije in naslonitev na sovjetsko ttnijo. Berenguer o suoji politiki MADRID, 3. februarja. Genern! Berenguer je izjavil poročevalcu >Ma tina«: »Jaz ne noznnm nobone politike, ker se nisem nikdar pečal ž njo. Nisem niti konservativec niti 1" valeč. temveč le general. Moje stremljenje je, da obnovim ustavno življenje na Španskem in likvidiram diktaturo. To pa se mora izvršiti v cta- ne vznemir- ja in razburja. K^dai se bodo vršile parlamentarne volitve, trenutno še ne rr m reči. Priznati na moram, da sem s? osvojil marsikatero id'""'1 svojega prednika Primo de Rivere, tako da se more bivšega diktatorja začasno še šteti za prijatelja sedanjega re-— « MADRID, 3. februarja. Iz uradnega lista je razvidno, da sta bila generala Primo de Rivera in Martinez stavljena vrhovnemu poveljstvu na razpoloženje. Predavanja na univerzi v Madridu so se že pričela, v Barceloni pa se zgodi to jutri. Komunistična blamaža u Nemčiji BERLIN, 3. februarja. Komunistični poslanci in funkcijonarji, ki so bili v svrho preprečenja novega komunističnega prevratnega poizkusa v noči od petka na soboto aretirani, so bili zopet izpuščeni. Napovedani težki komunistični izgredi so se vsled obsežnih priprav poli- cije popolnoma izjalovili. Komunisti so sicer na več krajih mesta ugasnili vse ulične luči, da bi mogli v temi zgraditi barikade, vendar ni nikjer prišlo do resnejših incidentov. 600.000 delauceu u stauki LONDON. 3. februarja. Angliji grozi zopet velika stavka v predilni industriji. V Manchestru stopi jutri 200.000 tekstilnih delavcev v stavko, katerim se pridruži nato še 400.000 pre-dilniških delavcev v 01dbayu. 5mrt uodje malteškega reda BERLIN, 3. februarja. Danes je umrl v starosti 86 let veliki prior malteškega reda, grof Gaffini. Ciklon nad južno Francijo PARIZ, 3. februarja. Nad Toursom je divjal včeraj orkan, ki je napravil v mestu velikansko škodo. Ciklon je odnesel streho vojaške bolnišnice, pri čemer je bilo več vojakov težko ra njenih. V dotičnem delu mesta sploh ni hiše, ki bi ne bila več ali manj poškodovana. V obalnih pokrajinah, posebno v Biarritzu in Lorientu. je morje prestopilo bregove in povzročilo velikanska opustošenja. V nekaterih delili Francije je zapadel zopet sneg. mariborsko gledališče REPERTOAR. Pondeljek, 3. februarja. Zaprto. Torek, 4. februarja ob 20. uri »Netopir«* ab. A. Sreda 5. februarja ob 17. uri »Semenj V Sevilji«. Prireditev. Slov. žensk, društva. Četrtek, 5. februarja ob 20. uri »Netopir* ab. C. , Celjsko gledališče. Sreda, 5. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina*. Gostovanje Mariborčanov. Prihodnja premijera v tnarib. gledati* šču se bo vršila v kratkem. Vprizori se zelo zanmiva in napeta drama slavnega poljskega dramatika Przybyzewskegai; »Sneg«, ki je pred leti v Ljubljani dose-j gla kar največji uspeh. Režira gosp. J. Kovič. »Sinja ptica« v marib. gledališču. V drugi polovici februarja gostuje svetovno! znani ruski groteskni teater »Sinja pti-j ca« pod vodstvom ravnatelja gospoda1] Južnega. Ta teater je povsod, kjer je go-*' stoval, žel velikanske uspehe. Uspeh Marice Lubeieve v ZagrebAs Včerajšnje zagrebške »Novosti« ob' javljajo poročilo o 25. predstavi ope rete domačega skladatelja Iva Tijar doviča »Mala Floramye«. List pravi da se je opereta igrala vedno Pred razprodano hišo. Naslovno^ partijo igra naša mariborska rojakinja in biv* ša ljubimka naše gledališke publike, Marica Lubejeva, ki beleži »vanre-dan uspjeh i umjetničku afirmaciju«. »Ova mlada pjevačica je naš operetni star, koji je mnogog puta nasmijao, a još više puta razdragao našu publikis . .. Ona nosi veliki uspjeh ove opere te.« Naši mariborski »zvezdi« samof čestitamo k tej sodbi! Zopet nož... Snoči opolnoči je bila poklicana rešilna| postaja v — Falo. V neki gostiln! je prii šlo do krvavega obračuna, pri katerem jo je skupil 25 letni Anton Seršen od Sv. Duha pri Selnici. Njegov nasprotnik gJ je zabodel v levo roko ter mu prizadja več ran, ki so zelo težkega značaja. Napadalec se je skril. Ponesrečenca so O-krog 2. ure zjutraj odpremili v mariborsko bolnico. & Peftelnova očala so naiboljia! državnih, samoupravnih in drugih javnih posestvih. Banske uprave bodo morale izdelati točne preglede vseh vrst sadja, grozdja, semenja in živine, ki bi jih tre-balo v njihovih področjih posebno širiti. Načrti morajo biti izdelani za dobo deset let. Ko bo ministrstvo načrte odobrilo, se bodo na gori navedenih posestnih v posameznih banovinah smele gojiti samo te vrste. Pri vzreji živine treba gledati, da se doseže »največ in najboljše« za pleme. Zato morajo banovine in vsa javna posestva izdelati ministrstvu pregled celega gospodarstva in načrt za vzreio te- | kom naslednjih 10 let. Po odobritvi načrtov se jih bo treba strogo držati. Namen teh posestev ne smejo biti veliki dobički, ampak da dajejo čim boljši ma-terijal za pospeševanje poljedelstva. Konferenca se je končno bavila tudi s vpašanjem izvoza kmetijskih pridelkov. V tem pogledu daje urad za zunanjo trgovino ministrstvu kmetijstva dragocene podatke, ki bodo velike važnosti za razvoj izvoza tudi kmetijskih pridelkov. Sklepi konference so velikega pomena za razvoj našega kmetijskega gospodarstva. Sedaj treba samo, da besede postanejo meso Javna Izvozna klavnica za Murski polje. Na Murskem polju in v obrobnih goj ricah je zelo razvita živinoreja in S€| živina tudi mnogo izvaža. Veliko ovi^ ro pa je pri izvozu zaklane živine bili do sedaj ta, da ni bilo nikjer i bližini potrebne javne izvozne klav nice. Po dolgem posvetovanju se pa sedaj odločila mestna občina lju—. merska, da bo sama uredila tako klav nico in je bilo v ta namen določen*" poslopje bivše električne centrate _ bližini glavnega kolodvora. Klavni bo moderno urejena ter bo zadost vala tako za potrebe mesta kakor t T di za vse Mursko pelje, severni, d^ Ljutomerskih goric ter proti Ljutome, ru gravitirajoči del Medmurja u Prekmurja. Z deli na preureditvi »iv-še električne centrale v javno izvoz; no klavnico je mestna občina *e za čela in bodo v kratkem dovršena^., tem bo izpolnjena dolgoletna zelja tamkajšnjih živinorejcev, posebni os mesarjev in izvojK",w’ Nocoj dr. Ipavčev večer Glasbene Matice! Stoletnica srške neodvisnosti HEROJSKI NAPORI GRKOV ZA IZVOJEVANJE SVOBODE. — NEPOPISNO SRDITI BOJI S TURKI. Mariborski in d Danes praznuje grška republika znamenito obletnico — stoletnico grške neod visnosti. Dne 3. febr. 1830. je bil podpisan namreč revidirani londonski protokol, s katerim je bila Grška osvobojena večstoletnega turškega jarma in postala svo bodna kraljevina. Z Grčijo nas vežejo prijateljske vezi. njena usoda je bila slična usodi Srbije. V balkanskih vojnah je bila zvesta zaveznica Srbov in stala je ‘udi v svetovni vojni na naši strani, če ji tudi tedame politične razmere niso dopuščale, da bi se mogla udejstvovati v boju za neodvisnost malih in podjarmljenih narodov v večji meri. Zato je naši dolžnost, da se tudi mi spominjamo te znamenite obletnice. L. 1503. je postala celinska Grčiia turška provinca, četudi so se še oozneje vršili boji za posest njenega iužnega dela Moreie med Turi in Benečani, ki so bili v |. 1690—1715 v posesti te pokrajine. Kmalu nato so zavzeli Turki še grške otoke (n. pr. Rod 1. 1522). Prvotno ie bilo turško gospodarstvo še znosno. Toda kmalu so začeli novi gospodarji deželo neusmiljeno izžemati. Uradniki, ki so se neprestano menjali, so gledali le na lasten žep; tudi zemljišča so bila do malega v turških rokah. Le v goratih pokrajinah so si mogli obdržati nekoliko več svobode. Posebno v teh krauh so obstajale avtonomne krajevne oblasti (arhon-ti, primari. efori), ki so bi'e deloma v posesti uglednejših rodbin. #Te rodbine so vzdrževale grško narodno zavest in iz njih so v pozneiših bojih izšli številni bojevniki za grško neodvisnost. Morda še večje zasluge za narod si je pridobila grška cerkev, kateri je načeloval s sv. sinodom vred carigrajski patriarh. Cerkev je bila namreč zavetišče grškega jezika in grške kulture ter je kljub turškemu zaničevanju neprenehoma tolažila svoje vernike.in jih navduševala za narodne svetinje. Velikega pomena za chra nitev grškega življa so bili slednjič številni grški trgovci, ki so — pogosto z občudovanja vredno požrtvovalnostjo — skrbeli za prosvetne ustanove. — Zato so se že v teh časih skušali posamezni upreti turškemu gospodarstvu, seveda zaman. — Stare narodne pravljice so pripovedovale, da pride rešitelj od severa. Zato so smatrali grški rodoljubi že caria Petra Velikega za svojega naravnega zaščitnika. Katarina II. je sklenila ce'o Grke o-svoboditi. To je bil tudi eden izmed vzro kov, da je izbruhnila 1. 1768 rusko-turška vojna. Ko je 1. 177». pristal ruski admiral Feodor Orlov pri Vitylo na Moren, so se pridružili Rusom tudi številni grški do-brovoljci Zal, da je ostal tudi ta poskus brezuspešen. Divja turška soldateska (posebno Arnavti) je namreč z nepopisnimi grozodejstvi zatrla upor, tako da so morali slednjič tudi Rusi zapustiti deželo. Istotako so se izjalovili upi grških rodoljubov za časa vojn. ki so jih vodili v 1. 1787—1792 zoper Turke Avstrijci in Rusi. — V dobi miru, ki je sledil tem vojnam, so se trudili Grki neprenehoma za svoj kulturni in gospodarski napredek. V tem času so ustanovili doma (posebno v Atenah, v Solunu in v Kidoniji) več šol ter pošiljali svojo mladino v razna evropska mesta. Tako se je širila vedno bolj splošna prosveta, za katero si je pridobil največje zasluge pesnik Konstantin Rhigas, ki je — pod vplivom idej francoske rcvoucije — v številnih pesmih in na sestankih rodoliubov (heterije) navduševal svoj narod. Tudi grška trgovina je vedno bolj procvitala in množila tako narodno imetje. Mornarji, ki so služili poprcje v ruski, francoski in angleški armadi, pa so vzdrževali vojaški duh. Med teni se je ustanovila tudi v Odesi nova heterija pod vodstvom Ivana Kapo d’ Istriie, ki je razpolagala z velikimi denarnimi sredstvi. Tako so bila tla za boj in upor že pripravljena, četudi sta kon gresa v Opavi in v Ljubljani pod vpit vorn reakcijonarnega kneza Mctternicha ie gibanje obsojala in če tudi je Grkom nasprotoval celo tedanji ruski car Aleksander I. Nasprotno pa so smeli grški ro- doljubi računati s simpatijo in moralno pomočjo vse ostale Evrope. Upor je izbruhnil meseca marca 1821., ko je zbral knez Aleksander Ypsilanti v Besarabiji četo heteristov in upadel v Moldavo. Kmalu so se mu pridružili navdušeni grški dobrovoljci iz vseh krajev, tako da je štela ta »sveta četa« okoli 5.500 bojevnikov. Kljub najneugodnejšim razmeram so napadli dne 19. jun. 1821. Turke pri Dragašanu. Izdajstvo vlaških čet pa je povzročilo kljub vsej hrabrosti poraz »svete čete«. Ypsi1anti je moral pobegniti v Avstrijo. — Medtem pa je pozval na Peloponezu škof Germanos Grke k orožni. V kratkem se je posrečilo vstašem v več bitkah poraziti Turke in si osvojiti več mest. Dne 9. aprila so skli cali vstaši v Kalamati narodni svet, ki ie organiziral nadaljni u-por. Tako se je Širilo to gibanje vedno bolj in bolj po celini in po otokih. Izmed voditeliev sta se odhkovala predvsem Odysseus (v Beo-ciji) in poveljnik monarice Jakob Tom-nazis. Sedaj so spoznali Turki, kako ne-= varno je to gibanje. Sultan Mahmed II. 'e pozval vse Osmane pod orožje, v Carigradu pa je divjala proti Grkom naščuvana druhal in izvršila nebroj grozodejstev. Med drugimi so divjaki na Veliko noč (22. aprila) obesili pred grško katedralo v Carigradu patriarha Gregoriosa z več duhovniki. — Te bestijalnosti so naravno upornike le še bolj razkačile. Tako je prišlo do številnih krvavih bojev v vsej Grčiji in na otokih. Večkrat so zmagali Turki; v splošnem pa je bilo gibanje upornikov srečno. — Ker voditelji niso bili edini in ker so zače'a pohajati srdstva za nadaljni boj, so sklicali Grki dec. 1821 narodni svet. ki je razglasil dne 1. jan. 1822. v Fpidavru državno u-stavo. Glavni določbi sta bili prostost veroizpovedi in enakost pred obDstrm Na če'o vlade je stopil knez Al. Mauro-kordatos. PrideJLna sta mu bila zakono-daialni in izvršilni svet (70 oz. 5 članov). Medtem so se boji s Turki nadaljevali z nepopisno srdFostio. Prostor nam ne dopušča, da bi modi opisati te boje, ki spadajo med najbolj krvave v svetovni zgodovini in kjer so Turki (pod poveljstvom Ibrahim paše) izvršili nešteto gro-zodeistev. Omemmo le strahoviti turški nokolj na otoku Kiosu, kier so poklali Turki meseca aprila 1822 23.000 mož in prodali v sužnost 47.000 žensk in otrok, kjer se je slednjič posrečilo grškemu ju nnku Kana risu v noči od 18. na 19. junija uničiti turško brodovje in kjer je našlo smrt 3000 Turkov; nadalje za Grke tako nesrečno bitko pri Peti (16. jul.), kjer je bilo vsled izdaje nekega vodje Albancev ubitih mnogo tisoč Grkov; kakor tudi dvakratno svetovnoznano obleganje me- Iz veterinarske službe. Dosedanji veterinarski svetnik pri bivšem velikem županu v Mariboru g. Franc Pirnat je imenovan za višjega veterinarskega svetnika dravske banovine v Ljubljani, g. dr. Fr. Veble pa za veterinarskega svetnika pri sreskem načelniku v Litiji. Himen. Včeraj popoldne se je poročil v frančiškanski cerkvi g. Ivan Nemeti. bivši brivski pomočnik pri g. Vekoslavu Gjurinu, sedaj brivski mojster v Varaždinu, z gdč. Franico Vračkovo od Sv. Petra niže Maribora. Bilo srečno! 12 novih knjižnic mariborske Zveze kulturnih društev. Z današniim dnem zazuamuie mariborska ZKD lep novi usneh v ljudsko-pro-svetnem delu. Delegatom iz 12 kraieA mariborskega okrožja, ki so prišli v Maribor, >'e oddala 12 novih iavnih lindskih knjižnic, in sicer za sledeče kraje; Dram-h'e. Stranice St. Janž pri P'ov. Gradcu Pv. Miklavž pri Ormožu. Velika Nedelja. Pv' Rok ob Poti, Pv. Puoert nad Laškim, Ptngovci v AoašVi Votlini. Loka-vec pri Mariii Pnežni, Maišnerk. Kuzdo-blan na men v Prekmurki in Pv. Tomaž sta Missolunghi, ki so ga branili Grki in njihovi prijatelji (Filheleni) z neoopisnim junaštvom in katero so Grki (25. aprila 1826) slednjič (po llmesečnem obleganju) sami spustili v zrak. Bojev za Missolunghi se je udeležil tudi veliki angleški pesnik lord Byron, ki je našel tu dne 19. aprila 1824 svoj zgodnji grob. Vs številni boji, veliki heroizem Grkov in slednjič strašna grozodejstva Turkov, so vzbudili v Evropi splošne simpatije za upornike, ki se je kazala predvsem v številnih društvih Fihelenov, ki so podpirala Grke v boju za svobodo z denarjem, orožjem in prostovoljci. L. 1827. je postal predsednik vlade Kapo d’ Istria in v istem letu oktobra je napadlo veliko egipčansko brodovje Navarin, kjer je prišlo dne 20. okt. do znamenite pomorske bitke, kjer je bilo uničenih 55 ladij. Ti neprestani boji so uničili Grško izumrl je velik del prebivalstva, polja so bila neobdelana, denarna sredstva izčr pana. Grki niso bili več sposobni za na daljni boj in so morali prepustiti odloči tev svoje usode velesilam. Londonsk protokol (22. marca 1829) je določil meje nove Grške (črta med zalivoma Arta in Volo) ter priznal Grški omejeno svobodo pod turško nadvlado. Dne 3. febr. 1830 pa se je posrečilo Rusiji doseči revizijo tega londonskega protokola in s tem svo bodno Grško, katere prvi kralj je bil Oto Bavarski (1831—1862). Dr. V. T. Drobiž od Sv. Ane v Slov. Gor. Naš starina g. Alojz Senekovič, vzorni narodnjak in gospodarski ter kulturni delavec, praznuje letošnje leto svojo zlato poroko. Že lani je dobil najvišje odlikovanje, red sv. Save.— Pripravljamo se za obnovitev podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, pa tudi na ustanovitev gasilnega društva in Sokola. — Po grebenu Kremberga gradimo in širimo občinsko cesto. Vsi posestniki ob cesti pridno pomagajo s kulukotn. S tem kazein uvidevnost, da je dobra cesta po trebna za naš kraj. Dolžnost občin Ščavnica. Zg. Ročica in Kremberga, ki meje na to cesto, pa je. da spravijo čimnrej notrebno množino nrodca. ki ie itak čisto blizu na Kremb^rgu. Seveda bo na tudi potrebno, da se cesta soelie do okraine ceste, in dolžnost okrajnega cestnega odbora v Sv. Lenartu je. da se končno resno zavzame !n pomago znrracU+f okraj no cesto do Sv. Ane in še nanrej da ^obi toj<-n Značka kotlina boljšo zvezo s Sv. T «nartom. — Kmetsko-"ada-b'avpbiq ips .ukaiOije nodružnice ?i"*P jp — kakor sedai že več let zanored — b» revlia vseh planincev iz Maribora in okejice. pa seveda tndi i OČka za tlDcfižclmO miabipo. T okuS-no okrašeni- v zasneženi smrekov pohorski gozd snre.mpniotii iinienoVi dvoran? s nl-mitickimi Vn^orni in sei-mareVinii Spfori- z plrrončSlI ip b»0 Vr-kakor v razdraženem pirav-liičeti in doline plačnih mrOV an V3-IotUo v d.rn-atl! eb zvokih penmorne rro^lbe »Plrotm« ki ie I.-ralievda VI- nko nad planipakn kočo »pri Marici« na odru 'if«akn1r,bii nlnmn^ki ples priotna slika živlionia v planinah, kier peha vsai zo hip raz’!ka med »vi-cnkhni« in »pižiiml« in kier se v ne-nrlnlktiom plnmiicknm vesMiu zaba-va staro in mlado pleše, uka in ore-peva. da za trenutek pozeb; skrbi in r% ..rekdenterra Zpdinnia, Igralci državne razredne loterije nr' unravj »hitra« in Veternika« v Mariboru. Aleksandrova c. 13 se onozarja-:0, da 7amftfiia1o kuoiiene srp*k<> pravočasno. TVehanie se bo vrš*’o že 1». febr. Na re7nn1ai»0 je t’’di ?p nekal crpAlc^ gf> gajte po n>ih — dokler traia zaloga! II Svežc-zeleno oaze so sc po zadnjem deževju pokazale na solnčnih lc"ah. Prav nriietno denejo očem. a srca napolnjujejo s pomladnimi mislimi. Počim je v dolini doženoio kakor za sta170, pa 1° plan’ ne pobelila sveža snežna odeja, obronkov Pohorja so davi zavele nrav priietne sanice, a vrbovi se smemo v bolem smehu. Vsa znamenja kažejo, da je Moranin režim skorai do temeljev omajan, kar naiboli jezi zimske dolinske šnortnike. predvsem drsalce, ki so morali svoje drsalke shraniti — v ronotarnice. Roman o cesti v Jugoslaviji: Naši časopisi so nedavno obširno po- ___________________ ________ ročal o znamenitem romanu Friderika bruarja zaradi prepičle udeležbe rednih Gagern »Cesta«, ki opisuje zidanje ceste v Jugoslaviji in se pri tem z neobičajno globino uživi v dušo našega naroda in trpljenja težakov, ki lomijo skale in zidajo cesto. Pisatelj pohaja iz znane rodbine, ki ima svoja posestva pri Brežicah in se je na ta način temeljito pečal s socijalnimi razmerami našega naroda. Zanimivo knjigo je nabavila tudi »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Goljulivi nabiralci. Ministrstvo za notranje zadeve opozarja vse podrejene organe, da hodijo po državi razni ljudje pod imeni bivših članov četniškega udruženja »Pctar Mrko-njid« in zbirajo prispevke za organizaci r«rinoir> nbioku in velikpm zanimanju. Mo cfnti £Ff>Jsp. špl. npr čltibpr- in nČ'tpl? tu- di žc eno iAnno nredovnnio na katero smo onvnbMi tud; drnce; kmetovalec, o fnimc^^^iti poneen kmetijskega zakona. Kako važen ie zakon za kmetiistvo. ie pokazalo veliko zoni* mnnie za predavanje. V kratkem bo 5e več predavani- o živinoreji, čebc-ie-etvn birrPnni itd. — To zimo: SIPO ustanovili fvdi rroisnodiriisko Šolp Z3 kmei-ka dokl^ta. Vodi io učiteljica frdr. Kriopno Polakova oblikuje 10 14 kmefokib deklet ki se \f- šiva- niu. kuhanin itd. Dekleta sD-te pouku ki ie trikrat v tpdnn ponoldne po osuovnošokkem pouku, z velikim veselični. — Kakor vidite gibljemo tndi tu ria naši spvpmi obmein? točki. Kongres iuvosiovenekifi vinoeradrlvov se bo vršil 17. febr. v Novem Padu. Paz-pravliale se bo med drugim o vinski borzi in o izvozu vin. Če ie človek na planinskem plesu... Včeraj se je v poznih jutraniih urah vračal s planinskega plesa, poln planinskih sladkosti, da potolaži nagahvega mačka, io .ie zavil v gostilno in zahl jutranjo žeio z dalmatincem, pa seveda tudi prigriznil. Ko pa ie bilo treba plačati, se je punta! in končno pristal na to, da odplača »ceho« v iznosu 47 dinarjev v mesečnih obrokih. Gostilničar pa, ki ne ali bo tako dolgo še živel, se s tem ni strinjal, in je poklical stražnika. Na policiji se je planinec udal v usodo in plačal vse brez obrokov... Drugi veseljak se je tudi v jutranjih urah gugal proti domu. Pozabil pa je menda ime svoje ulice, spominja! sc je samo hišne št. 19. In tako je zavil na Meljski cesti v hišo št. 19, prišel v pisarno nekega podjetja in v prepričanju, da je doma, sladko na divanu zaspal... Krajevni odbor Rdečega Križa v Krčevini. Ker redna letna skupščina dne 2. !e- članov ni bila sklepčna, zato se bo vršila v petek 7. febr. ob 6. zvečer v krčevinski šoli druga z istim dnevnim redom. Odbor prosi člane, da se te redne letne skupščine sigurno udeležijo. Velika kavama. Danes pondeljek kabaretni večer v Veliki kavarni. 358 Streljačka družina v Mariboru (oblastna in lokalna) priredi svoj redni občni zbor v sredo dne 5. t. ni. ob 20. uri v vrtni dvorani »Pri zamorcu« v Mariboru. Vsled izredne važnosti dnevnega reda vabijo se mariborski člani k Številni udeležbi. Potrebno ie tudi, da se zbora udeležijo vse zu- jo. Ministrstvo sporoča, da je to društvo nanje streljačkc družine po delegatih ter razpuščeno in da treba vse take sleparje predsedniki pripravljalnih odborov. Od-aretirati ali dati aretirati. '?°r- ~ Far5erskl otoki ZEMLJEPISNI PODATKI. — IZ ŽIVLJENJA SEVERNJAKOV. — ŽIVINOREJA, RIBIŠTVO IN LOV NA PTICE. Ko bi vprašali, kdo pozna pri nas Fa-roerske otoke, bi menda malokoga našli, ki bi vedel zanje, Še manj pa za Farči-erce, njihove prebivalce. In vendar so ti zanimivi osamljeni otoki še v Evropi, sredi Atlantskega oceana med Anglijo in Islandijo. Njihova prošlost je zakrita v globoko tajno in svet se je pričel zanje zanimati šele od leta 1709., ko jih je zasedla in anektirala Danska. Celotna njihova površina, meri 1400 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa štejejo krog 25.000. Pred 200 leti so bili Faroerci samostojno ljudstvo s svojim lastnim prastarim severnim jezikom, ki ne spada v nobeno velikih evropskih skupin, niti v germansko, romansko ali slovansko. Bili so tedaj potomci nekdanjih prastarih ljud stev, ki so živela na severu Evrope pred preseljevanjem narodov. V teku dvestoletne pripadnosti k Danski, so se pa podanih: sprejeli so danski jezik, v katerem se danes vrši ves šolski pouk in se opravlja tudi služba božja. Faroerski jezik se je ohranil samo še v govorici, toda mladina ga kmalu ne bo več znala in razumela. Pač pa io FarSerci ohranili še “eliko svojih prastarih običajev in navad idi narodno nošo. Faroerski otoki so skalnate planote, ki se strmo dvigajo iz Atlaiftskega oceana, a imajo tudi nekaj precej visokih vrhov ter tihih in prijaznih dolinic. Po teh dolinicah se, večinoma ob morju, skrivajo male faroerske vasice, ki ne poznajo niti sadnega niti kateregakoli drugega drevja, ki na teh otokih sploh ne raste. Prebivalci se tedaj bavijo pretežno z živinorejo, ribištvom, lovom ptic in pa s skrom nim poljedelstvom, ki jim daje nekaj krompirja, ječmena, zelja in solate. Toda ječmenovo klasje na Foroerih ne dozori, morajo ga umetno sušiti, da postane dovolj trdo za mletje. Na teh samotnih o-tokih namreč ni nikdar pravega poletja, a tudi ne prave zime. Najvišja poletna temperatura doseže komaj 15—17 stopinj, povprečna pa le 11, nasprotno pa ni pozimi nikdar manj kakor 3—5 stopinj pod ničlo, večinoma dosega srednja zimska temperatura +3 stopinje. Zato raste po teh otokih samo trava, pomešana z najrazličnejšimi poljskimi cvetlicami, ki so izredno lepe in v naravoslovnem svetu dobro znane, po nižinah pa uspeva tudi detelja. Središče otočja je mestece Thorshavn na otoku Sando. Tu uraduje dauska o-krožna oblast, a tu se navadno steka tudi vsa faroerska izvozna in uvozna trgovina. Mesto ima popolno .jimnazijo, ,ie-kakšno višjo osnovno (meščansko) šolo ter nižjo strokovno šolo za živinorejo, ribištvo, obrt itd. Ker leži zelo prikladno in ob nizki obali, je glavno pristanišče. Tu sem vozijo danske ladje vsa ona živila in potrebščine za vsakdanje življenje, ki jih Faroerci sami nimajo, odvažajo pa živino, v prvi vrsti ovce; konzervirano meso, posušene, sveže in konzervirane ribe in konzervirane ptice. Les morajo Faroerci, naravno, ves uvažati. Ovc redijo Faroerci vsako leto do 150.000, goveje živine do 10.000, konj pa imajo krog 2000; najmanj je prašičev. Med ribami, ki jih domačini lovijo za domačo prehrano in za izvoz, so pretežno trske, slaniki in kiti. Med vžitnimi pticami so morske papige in nekatere vrste galebov, sicer pa živijo na otočju tudi vrane in nekatere vrste ptic pevk, celo slavci jih obiščejo. Vsako leto ujamejo Faroerci 150 do 200 tisoč ptic. Za lov in promet, osebni in tovorni, imajo preko 100 jadrnic in sličnih ladij ali čolnov s preko 7000 tonami prostornine. Za večji promet, za zvezo med njimi in med’ Dansko pa skrbijo veliki danski parniki, ki dovažajo in odvažajo tudi pošto. Ker ležijo otoki sredi oceana, divjajo na njih večkrat strahoviti viharji, posebno v zimskem času, tako da se jim ladje po več dni ali celo tednov ne morejo približati. Polet pa so Faroeri zaviti v oblake in tudi deževanje je pogosto. Najlepši in najbolj vedri ter suhi dnevi so spomladi. Takrat zazelenijo nešteti pašniki in travniki, njivice in vrtovi in otoki so takrat kakor preproge z smaragdno-zelenega baržuna. Faroerci sami pa so spretni, okretni, pridni in žilavi in ker so po naravi zelo nadarjeni, so dali Danski že več odličnih znanstvenikov in tudi pesnikov in pisateljev. Polčrugi milijon članou izkazujejo telovadne in športne organizacije na Češkoslovaškem glasom statistike državnega statističnega urada, ki pa žal vsebuje statistiko iz 1. 1926 in niti ni popolna. Pa že po tej statistiki je na Češkoslovaškem skoro vsak 10. prebivalec član ene takšne organizacije. Danes so razmere gotovo še ugodnejše. Sokolska zveza ima sama nad pol milijona članov, na drugem mestu tekmujejo med seboj Orli (100.678) in delavske telovadne enote (100.580 članov). Nemški Turnverband Šteje 160.569, nemški delavski Turn- und Sportverband 57.440 članov, Christlich Deutsche Turner-schaft pa 10.737 članov. Vse nemške telovadne zveze imajo 228.766 članov, skupno s češkoslovaškimi pa je 977.259, torej blizu milijon Članov. Kakor rečeno, so to podatki iz 1. 1926, danes je članstva gotovo že čez milijon. Izven tega je v športnih organizacijah 435.023 članov in sicer v češkoslovaški športni zvezi skupno 174.761, v nemški 122.791, krog 50.000 pa v foot-balski zvezi, kjer so vse narodnosti skupaj. V turistovskih organizacijah (ki so vštete med športnimi) je v češkoslovaških 60.240, v nemških krog 50.000 članov. Nedvomno številke, ki morajo imponl-tati! Kakor kot znanstvenik, je tudi sicer v življenju velik čudak. Je velik sovražnik evropske civilizacije in se je že dolgo bavil z načrtom, da se izseli iz Evrope na kak samoten otok.. Odločil se je končno za 950 km od obale Ekvadorja ležeči Galapaški otok. Ta otok je poznal iz Danvinovih opisov, ki je tamkaj vršil svoja znamenita raziskovanja. Meseca julija preteklega leta je s svojo ženo odpotoval iz Hamburga. S samotnega otoka ste prispeli dosedaj dve njegovi pismi v Nemčijo. V enem, ki ga je odpremila neka angleška vojna ladja, piše, da mu gre na samotnem otoku zelo dobro, da se peča sedaj z delom ob soln-čenju kože, da si je že tudi napravil le seno kolibo in da se še več let ne misli vrniti v Evropo. moderni Robinzon O berlinskem zdravniku dr. Kralu Ritterju, ki ga je čikaški športnik Evgen Macdonald našel na nekem neobljudenem otoku v Tihem morju v bližini oto Čja St. Charles, se poroča sledeče; Ritter je iznašel posebne prehranjevalne metode in zastopa predvsem tezo, da normalni človek ne more kuhane in surove hrane prenesti skunne. Dalje se ba-vi s tein, da ugotovi minimum beljakovine, ki je potrebna za urehrano. Uročni „simel“ Vodja nekega rešilnega čolna v pri' stanišču Brest na Francoskem se je o priliki razsajanja zadnjih težkih viharjev ob francoski obali odpeljal iz pristanišča na pomoč neki ladji, ki je bila v velikanski stiski in se mu je z nadčloveškim naporom res tudi posrečilo, da je reši posadko. Ker pa je rešilni čoln v naglici vzel s seboj tudi razno nezacarinjeno blago, mu je carinska oblast naložila denarno globo v zneskii 500 frankov. Ko je finančni minister Cheron iz časopisov zvedel za ta uradni »širne!«, ki je vzbudil veliko ogorčenje med prebivalstvom, je kazen brzojavno razveljavil. Konferenca slovanskih žena se bo vršila 3. in 4. febr. v Pragi. Kolo jugoslov. sester bo zastopalo 10 članic iz Beograda, po 2 iz Ljubljane in Za greba. Eno glavnih vprašanj konference bo zbližanje slovanskih narodov in bo konferenca izdelala program za tozadevno delovanje slovanskih žen. Obtnl zbor SK Železničarja Dne 29. januarja se je vršil ob številni udeležbi članstva, kakor smo že poročali, III. redni občni zbor športnega duba »Železničar«. Predsednik kluba g. inž. K o u d e 1 k a je uvodoma naglašal, da je bilo preteklo eto za klub leto napredka, boja in trda preizkušnja za obstoj kluba. Med letom je klub izgubil dva najboljša člana: steber nog. moštva pok. Karla Paulina in načelnika težkoatletske sekcije pok. A r-e n š k a. Kar se tiče napredka kluba imajo vse sekcije beležiti veliko število nastopov in prireditev. Ustanovila se je na novo zim-sko-športna in rokometna sekcija (moški rokomet, ki je prvi v državi). Društvo je lilo v korektnih in prijateljskih odnoša-jih z vsemi pristojnimi športnimi instancami, ter ima v vseh .športnih Savezih svoje zastopnike. Predsednik je apeliral na vodilne mariborske klube, da opuste boj proti klubu (v zadevi igrišča) ter se združijo na .skupno delo za šport. Zahva-il se je LNP, ki je končnoveljavno edino pravilno rešil verifikacijo našga igrišča. Slednjič je opozoril t udi na klubove notranje sovražnike, ki se nahajajo na žalost tudi med železničarji samimi. Ne-cateri so skušali z lažnjivimi vestmi škodovati klubu ter posameznikom celo s erorjem onemogočati delovanje v klubu. 3ozval je tudi te, da krenejo na pravo pot ter sodelujejo pri skupnem delu za vzgojo železničarske mladine. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Zore, je razvidno, da je bilo v odboru med letom precej sprememb, tako, da so )ili posamezni funkcijonarji z delom preobloženi. Med letom sta zapustila klub dva najbolj agilna odbornika, podpredsednik g. Rajh Mirko, ki je bil službeno premeščen v Zagreb ter načelnik nogometne sekcije g. Er m e n c, ki je bil službeno premeščen v Niš. Število članstva je naraslo na preko 500. Delovale so sledeče sekcije: nogometna, lahkoatletska, težkoatletska, rokometna, tenis, pla valna in zimsko-Športna. Iz poročila nogometne sekcije, katero je podal g. Fischer, je razvidno, da je sekcija štela skupno z mladino ca. 100 aktivnih članov. Prestopov v druge klube ni bilo razen dveh slučajev, pri katerih pa sta se oba povrnila zopet v klub. Odigranih tekem vseh moštev je bilo 68, od teh dobljenih 34, neodločenih 10 in porazov 24. Goalskore 215:151 na korist duba. Od teh tekem je prvo moštvo odigralo 35 tekem. Igralo je 6 tekem z inozemskimi klubi (Beljak, Leoben in Graz) ter absolviralo turnejo po Vojvodini, kjer častno zastopalo barve kluba. Mladina se je zopet izkazala kot najboljša v Mariboru. Izgubil je le 1 tekmo. Priborila si je v trajno posest prehodni pokal mariborskega Medklubskega odbora. Tudi težkoatletska sekcija je pokazala mnogo napredka. Izvedla je v letu 5 nastopov, tako propagandni v Mariboru, v Celju, v Rogaški Slatini, ter se udeleži-a tekmovanja za prventvo Hrvatske in Slavonije ter proslave 5 letnice obstoja Herkulesa v Zagrebu. Pri vseh teh na^ stopih so člani sekcije častno zastopali klub in mesto Maribor. Tudi v lahki atletiki, kateri ie načeloval g. Ermenc, se je pokazal velik napredek. V mesecu maju je sekcija priredila lahkoatletski nastop, katerega se je udeležilo preko 60 atletov in se je klub placiral na tretje mesto. A že v jeseni je pri medklubskem n:.^tingu, v katerem so sodelovali vsi mariborski klubi, zavzel drugo mesto. Med drugim si je tekač Podpečan Franc priboril v drugič prehodni Vahtarjev pokal skozi mesto Maribor v rekordnem času 6 min. 43 sek. (2350 m.) Plavalna sekcija je priredila tekmovanje za prvenstvo Maribora na 1500 m dolgi progi, ki je izpadlo v propagandnem oziru zelo uspešno. Ta šport se ni mogel razviti, ker ni bilo do najnovejšega časa v Mariboru nikakega bazena. Z dograditvijo istega na Felberjevem otoku se bo tudi tej panogi nudila lepša perspektiva. Med letom se je ustanovila rokometna sekcija, ki je prva te vrste v državi. Tudi ta sekcija je s svojimi nastopi doma kot v tujini za tako kratek čas obstoja pokazala velik napredek. Tenis-sekcija javno ni nastopala, ker članstvo še ni toliko napredovalo; pač pa se ie izvršil klubski turnir. Prihodnje leto pa bo tudi ta sekcija, s katero bo združena ping-pong sekcija, začela nastopati javno. V zadnjem času se je'ustanovila tudi zimskošportna sekcija. Člani te sekcije se letos še niso udejstvovali, vsaj javno ne, toda v prihodnjem letu bodo tudi člani te sekcije že mogli z uspehom sodelovati pri javnih nastopih. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Fischer, je razvidno, da se je mo-ral^ klub boriti tekom leta z denarnimi težkočami. Krivda je v tem, ker so se vse prvenstvene tekme radi znanih tež-koč vršile na tujih igriščih, in pa veliki izdatki za poškodovane igralce. Klub ima sicer še dolgove, toda v preteklem poslovnem letu so se precej zmanjšali. Novih dolgov pa se ni napravila Celokupni denarni promet je znašal v letu 1929 Din 221.057.90. Tajnik je konstatiral, da jasnost, v prvi vrsti oblasti, vse premalo cenijo šport ter ga vse premalo podpirajo. Po revizorskem poročilu, ki ga je podal g. Marussig, je bil odstopajočemu odboru izrečen soglasno absolutorij, blagajniku pa s pohvalo. Nato je bil izvoljen soglasno novi odbor v sestavi, kakor smo že objavili dne 30. januarja. Občni zbor je potekel v vzornem redu brez vsakih brezplodnih debat. Klub na-sprotstvom stalno pridobiva na članstvu kot tudi na moči in se mora klub šteti med vodilne klube dravske banovine, akoravno obstoja šele 2% leti. Vsem tistim, ki do nedavno s tem klubom še niso računali, je ta občni zbor pokazal, kako globoko so pognale med železničarji ideje in zavest športa. V bodoče pa naj klubu služijo kot deviza besede novega predsednika g. inž. Wolfa, ki je rekel: Na delo za procvit in povzdigo železničarskega športnega kluba, dokler ne bo vsak železničar in vsaka žel. rodbina brez izjeme stanu od delavca pa do najvišjega uradnika včlanjena v železničarskem klubu. Mednarodni šport, Dunaj: Austra:Admira 3:2 (2:2); Ra-pidWacker 3:2 (2:1); Hackoah:Ottakring 4:3 (3:3); Nicholson:Simmering 6:0 (4:0): FAC:Rapid-Oberlaa 9:1 (5:0); WAC: Breitensee 12:0 (6:0); Sportklub:Alt-mansdorf 10:0 (3:0). Praga: prvenstvene tekme: Sparta: Slavia 4:2 (2:1); Viktoria Žižkov:Bohe-mia 2:1 (0:1); DFC:SK Reichenberg 12:3 (6:2). Budimpešta: prvenstvene tekme: Hun garia:III. okraj 2:0 (1:0); Nemzeti:Turol 7:2 (3:1) Ofner »33«:Attila 4:2 (1:0). London: Blackburn Rovers:Birghham 2:1; Bolton Wanderers:Arsenal 0:0, Hu-dder field:Newcastle United 2:0; Sundr-land: Aston Villa 4:1. Dublin: Irska:Wales 7:0 (4:0). Svetovno prventvo za hockey na ledu v Chamonixu. V soboto so se pričele v Chamonixit tekme v hockeyu na ledu za svetovno pr venstvo. Udeležilo se je tekem 14 držav in so dosedanje tekme končale s slede-čif rezultatom: Švica Avstrija 2:1 (0:0, 1:1, 1:0; Nemčija:Poljska 3:1 (1:1, 2:0, 0:0), Francija:Belgija 4:1 (0:1 2:0, 2:0); Madžarska Italija 2:0 (0:0, 2:0, 0:0); ^emčija:Anglija 4:2 (0:2, 1:0, 3:0). Tekme se nadaljujejo. Mednarodni drsalni miting v St. Mo> ritzu. V St. Moritzu se je včeraj vršil velik mednarodni drsalni miting in so bili rezultati naslednji: Moško umetno drsanje: 1. Payer (Berlin); 2. Bernhauser (Dunaj); umetno drsanje za starejši; dame: 1. Ligne-Geurt (Belgija). 2. Wd-ler (Dunaj), umetno drsanje za mlajše dame: 1. Boronovsky (Dunaj). Domači šport. Zagreb: Gradjanski:Croatia 7:0 (0:0); Concordia:Hašk 4:2 (2:2). Gostovanje Jugoslavije je bilo radi slabega vremena odpovedano. ... Beograd: BSK: Vojvodina (NovisadJ 4'^ (2 *1) Novisad: RadničkiSK:Jedinstvo (Beograd) 4:3 (0:0).______________________- Odslovljen. - _ Ali ne grem predaieč « Vas prosim, da Vas smem spremljati. — O, Vi lahko greste se dalje, pa brez mene! Strm \ m******* ? p vr v *rrw um V' M ti," Htit~3ritrV)3b Michel Zčvaco £u(kteciia ffiocgia Zgodovinski roman 16 Poleg njega, na njegovi desnici, kakor mu je bil priporočil, je jezdil vitez de Ragastens. Malo dalje zadaj je sledil Astorra, razkronani ljubljenec njegov, in Rinaldo, in vojvoda de Rienzi, in še stotina drugih gospodov. Cezar se je naglo ozrl preko rame. Čudna reč; dvorjani, ki so se bili pač že dvajsetkrat v sličnih položajih stisnili okrog njega in dvignili meče, se v tem trenotku niso ganili. In celo to se mu je zazdelo, da se med nekaterimi gospodi in med množico menjavajo znamenja. Cezar je prebledel. Torej je bil izdan? Toda naglo se je pomiril. Ne! Saj njemu niso hoteli žalega!... Kriki so vstajali zdaj, surovi in pomembni: »Smrt morilcu Francesca!« »V Tibero s prokletim Francozom!...« »Pravičnost! H krvniku ga ženite, morilca!« In pesti, ki so se stiskale, so se obračale proti Ra-gastensu. Borgia se je zlobno nasmehnil. »Bogme,« je dejal, »gospod vitez, ali slišite?« »Slišim, Svetlost, toda ne razumem.« >In vendar, saj vam govore v dobri laščini...« »Brrr! Takšna laščina je slabe vrste!« »Toda, recite vendar, kaj ste jim storili?« »To vedi sam hudič, Svetlost... Hold... saj so ibesneli... Pozor, Kapitan!.,.« Položaj je prihajal nevaren. In zares, valoveča množica, ki jo je nekaznjenost Še bolj podžigala, je mahoma obdala Ragastensa s svojim vrtincem ter ga šiloma ločila od Cezarja Borgia. Vitez je zagrabil vajeti svojega konja, stisnil ga s koleni za rebra in ga postavil na zadnje noge. Borgia se je hotel obrniti in ukazati naskok na množico, ali ta hip so ga obkrožili dvorjani. Rinaldo je prijel njegovega konja za uzdo in zaklical: »V grad, Svetlost! Takoj se vrnemo z ojačenjem, da ukvotimo ta upor... Zdaj pa nas je premalo, toipa nas bi raztrgala.« Ragastens je ostal sam. Ni se vpraševal, zakaj ga množica dolži umora vojvode Gandijskega. Tudi meniha Garconija ni videl, ki je begal od skupine do skupine, oblečen kakor človek iz preprostega naroda. Videl je samo, da je obkoljen od vseh strani. In sklenil je prodati svoje življenje za drago ceno. V tem skrajnem trenutku mu je za hip zasijala pred očmi prekrasna podoba Primavere. Vzdihnil je, kakor da bi nekaj obžaloval. »Pa kaj!« je zamrmral. »Nekoliko prej ali nekoliko kasneje, kaj to dč... Pokažimo tem fakinom, kako zna umreti ubog pustolovec, ki nima drugega premoženja kakor svoje jeklo in svoje zaničevanje do smrti!« In v istem hipu je zasadil ostroge v boke svojega Kapitana. Konj ni bil navajen takšnega ravnanja: vzpel se je kakor sveča, odskočil in razdelil okrog sebe celo vrsto strahovitih udarcev s kopiti. Preden bi človek trenil, je nastal naokoli velik prazen prostor. Dvignilo se je srdito tulenje množice, pomešano z ječanjem nekaterih napadalcev, ki jim je bil Kapitan zdrobil čeljusti. Ragastens je odgovoril kričanju z glasnim smehom. Za malo se mu je zdelo, da bi potegnil svoj meč, ki bi mu bil v boju s to gosto maso itak le malo pomagal. Toda — ponosno vzravnan na svojem sedlu, prsi izbočene, smejoč se z zvonkim smehom, je bil podoben Herkulu, ki se hoče čisto sam zagnati nad cel narod orjakov. Kapitan, ki ga je železna roka vitezova držala v oblasti uzde, je ljuio teptal, hrzal in glasno rezgetal: bojevita jeza mu je puhala iz Širokoodprtih nosnic. Naenkrat pa je Ragastens popustil vajeti... Konj je poskočil in se zakadil naprej kakor vihar, ter udaril s svojimi podkvami po zraku... »Prostor! Prostor, fakini! Prostor razbojniki! Prostor, pritlikavci!« je grmel Ragastens. »Smrt morilcu! Smrt Francozu!« je odgovarjalo med besnim kričanjem. Počilo je nekaj arkebuz.*) Toda niti ena kroglja ni zadela viteza; v vratolomnem vihranju skakaje s •konjem, nikomur prijemljiv, si je delal pot proti trgu pred gradom, ki zdaj še ni bil več daleč... In vendar, med tem trgom in vitezom je deseterna vrsta podiv-jancev tvorila živo in neprekoračljivo steno. Ragastens.je vzlic temu prodiral naprej... Nenadoma pa je zagledal Človeka, ki se je plazil proti njegovemu konju. Ta človek je držal v roki Širok nož. Hotel je prerezati Kapitanu kite na nogah!... Ragastens je začutil, da je izgubljen. V tem hipu, ko mu je moglo samo še brezumno junaštvo vdahniti rešilno misel, so se temu vitezu postoterile moči. Točno v trenutku, ko je človek z nožem planil proti Kapitanu, se je sklonil naglo kakor blisk, zagrabil napadalca za pas, dvignil ga, vrgel si ga preko sedla in se zapodil dalje... Ta človek'je bil Garconio! Toda Ragastens ga ni spoznal. Ni ga pogledal... Gnal se je naravnost proti živi steni, ki je ob tem pogledu podvojila svoje besno psovanje ter se mu pomaknila naproti... Takrat je Ragastens izpustil Kapitanove vajeti ter z obema rokama zagrabil Človeka, ki je rjul in se otepal. Z iztegnjenimi rokami ga je dvignil nad glavo, postavil se v stremenih pokoncu kakor sveča v strašnem lučaju, v naporu, od katerega so mu pokali živci in mišice, za hip zavihtel meniha, nato pa ga vrgel kakor metalni stroj, z nečuveno silo v svoje napadalce!... Obenem je zopet prliel za vajeti ter oddrevil s Kapitanom kakor burja. Konj, ves blazen od groze, je nape' svoje kite, pognal se v neverjeten skok preko večih vrst ljudi in priletel onostran žive Stene nepoškodovan na tla. Mf.nih je bil trešči! na tri ali štiri naibližje napadalce ter jih je podrl s svojim padcem. Nekaj minut je ost m luez zavesti; nato se je trudoma pobral. »To je satan sam!« je zamrmral, dočim je tolpa, nema od osuplosti, gledala, kako jim uhaja Ragastens, ki se je zdaj podil proti velikim vratom gradu. IX. Maga. Kakor večina velikih mest, je imel tudi Rim svoj posebni oddelek z imenom ghetto. To je bila mreža 'O Pu»ka na luntt). temnih uličic, sredi katerih se je med razkopanim tlakom nabirala voda odtokov ter se mešala s trhlinamj in nesnago. ^ Po tlaku je mrgolela čudna družba polnage dečadi, stark, ki so čepele na pragovih vrat, in mačk in psov... Vsi jeziki znanega sveta so odmevali po tem čudnem kafarnavmu, kakor da so se tukaj sestali narodi po razrušenju babilonskega stolpa. Sleherna vrata so vodila v kakšno prodajalno. In sleherna prodajalna je bila bazar, kjer so se prodajale najrazličnejše, najnespodobnejše reči. Ta del mesta, čigar prebivalcem je bilo komaj dovoljeno, pokazati se drugod — in še to samo o gotovih urah — ta ghetto, ki so se ga kristijani ogibali z grozo in studom, je bil namenjen nevernikom, tistim, ki niso mastili pravega Boga... Tu je bilo zatišje, kjer so živeli Egipčani, prodajalci čaro\nij, ciganski vedeževalci, Židje, ki so kupčevali z dragim kamenjem in s tkaninami, in Mavri, ki so kovali orožje, oklepe in jeklene srajce. V ta žalostni oddelek Rima naj povedemo bralca, na večer tistega dne, ko se je papež tako čudno raz-govarjal s Cezarjem, po svojem ne manj čudnem razgovoru z Rafaelom Sanzio — na večer dne, ko se je vršil pogreb Francesca Borgia ter sta Ragastens in Kapitan pokazala svoje junaštvo. Tisti večer torej, ko je ura udarila enajst, je prišel nekdo v eno izmed nesnažnih uličic, ki smo jih pravkar popisovali. Spremljala ga je četvorlca slug; eden je stopal naprej, s svetilko v roki, ostali trije pa so sledili zadaj, oboroženi s samokresi in bodali. Gospodar tega spremstva je prekoračil verigo, ki je zapirala ulico in ki jo je sluga s svetilko odpel. Nato je molče nadaljeval svgjo pot po ghettu; le včasih je s kratko gesto naznačil svetilkonoscu pot, kamor je trebalo kreniti. Ponočni prišlec je naposled obstal pred nizko, razpadlo hišico, ki je bila vsa polna razpok in še bolj odurna in žalostna za pogled kakor sosednje. Namignil je svojemu spremstvu, da naj ga počaka na ulici; nato je brez obotavljanja stopil v vežo, zlezel počasi po strmih lesenih stopnicah, dospel do vrat in jih odprl... Vstopil je in zaprl vrata za sabo. Nahaja! se je v sobi, ki jo je razsvetljevala mrtva in dimasta svetloba smolnate trske. Na slamnici v ozadju te sobe je sedela ali bolje rečeno čepela, z brado na kolenih — ženska postava, ki se je zdela silno stara, sodeč po njenem licu, ki je bilo vse pokrito z gubami; toda opazovalec, i je videj živahnost njenega pogleda, ji je mogel prisoditi k večjemu sestdeset let. ... 0bx Sv°jega gosta se ženska niti nigantla, niti m črhnila besede. Samo neopažen drhtljaj je stresel njene ude. kakor da je pogled na tega človeka oživi! v njenem srcu globoko, skrito bolečino. »Pričakovala si me, Maga,« je dejal moški. »Priv je tako.« »Ker sem bila zvečer obveščena o vašem prihodu, sem se pripravljala z zarotbami, da vam morem odgovoriti, kakor se spodobi; zdaj sem pripravljena...« Prišlec si je nato odpel plašč in odgrnil kapuco, k! mu je popolnoma zakrivala glavo. Toda njegovo lice je ostalo nevidno: imel je krinko na obrazu. (Nadaljevanje sled!) M«ilogfcel,MeM(jevpoere. tfovahM in eoeijelne ntinm •fcttn»tw i vMk« beeed* 30 p, Ota ft— • Ženitve, 4opieo«*a)e taogta. •i trgevekage eN raktemnege ie«8e|e: eeelte beeede BO p, Mjmefljn taeeek Dl« tO'— Kontoristlnja z malo maturo, vešča strojepisja, sl. stenografije, in nemške korespondence išče službe. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod šifro »Začetnica«. 359 V najem se odda s 1. aprilom stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi. 361 Prodam 20% kronski bon, vrednosti K 1850.— z 20% popustom. Naslov v upravi lista. 355 Malo opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno lučjo oddam takoj. — Cvetlična ulica 23, pritličje. 360 10 oralov travnika s sadonosnikom na prodaj pove uprava lista. 4- Naslov 342 Sobico, lepo opremljeno z električno lučjo, poseben vhod, oddam takoj. Stritarjeva ulica 5/1. 347 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor. Vetrinjska ulica 17. ?S]g Prodajalka manufaktume stroke, zmožna slovenskega in nemškega jezika z daljšo prakso in spretna v občevanju z strankami, posebno kmečkimi, se išče za manufakturno trgovino v Mariboru. Cenjene ponudbe z označbo dosedanjega službovanja je poslati pod »Manufakturistinja« na upravo tetra lista. 330 Kolesaril oozor! Zima je tu! Prihaja čas. ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajiacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev, tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 3009 20% kronske bone kupimo! Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Can> karjeva ulica 14. ______________________ 307 Kavarna v Zagrebu na prodaj. Več pove iz prijaznosti Oset, Mariborski dvor. 303 Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547 Pozor! Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-iju B. Jagodič. Rotovški trg 3. 3090 Vulbanizacijo avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4. Najvišje cene plača za staro zlato, srebro In novce kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja sin, Maribor. Gosposka uiira 15. 1548 Dame pozor! Škornje po najnovejšsm modelu. Zmerne cene. Izdeluje Govcdlfi, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev. 37 HERAkL“ barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, čopiče in zajamčeno čisti firoež najboljše trste nudi tovarna MEDIČ-ZANKL. MARIBOR D. Z O. Z. PODRUŽNICA, GLAVNI TRG ŠTEV. 20 Waja Konzorcli »Jutra« * Ljubljani: predstavnik izdajatelja to urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela »Maribora.