LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879-_
'J^fagsloga tlači/'
ŠTEV. (No.) 32.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. MARCA 1922.
LETO (Vol.) VIIL
SMRT VELIKEGA FRANČIŠKANA.
-o-
V vseli ameriških katoliških časopisih smo te dni brali poročilo o smrti velikega voditelja Hercegovskih katolikov, provincijala frančiškanske 'provincije v Hercegovini, Patra Didaka Buntič. Poročilo se
glasi
Vsi katoličani Bosne Hercegovine imajo te dni solze v svojih očeh. kajti umrl je Pater Didak Buntič. njih veliki frančiškanski voditelj in v njih srcih imajo bojazen, da njemu enakega ne bodo tako hitro našli.
Smrt Patra Didaka je prišla ravno v času. ko je krepko nastopil za pravice in svobodo svojega ljudstva. Ravno je protestiral pri vojnemu ministru v Belgradu proti nečlove-
je najbrže povzročilo, da ga je zadel mrtvoud, ki ga j'e tudi umoril.
Odločne besede protesta so bile krasen zaključek življenja in delo-
JUGOSLOVANSKE NOVICE
VELIKANSKI POŽAR V CHICAGI.
-o-
POVZROČENA ŠKODA SE CENI NAD $20,000,000.00.
Dober nasvet vodstvu Samostojne. Skrajni čas je že, da pregleda Samostojna svoj program ter ga pri- Včeraj ob i.-uri v jutru je izbruh- llington & Quincy Building, na 349 kroji sedanjim razmeram priklad- nil požar v sredini mesta Chicago in 1 Jackson blvd. Kmalu zatem so piano. Samostojna naj da stranki za- sicer v poslopju Warren Springer meni prežgali nadulično Metropoli-
vanja tega junaškega duhovnika.) nesljivo ime in to še pred volitvami.) Building na 313 So. Clinton ulici, tan železnico, kjer je sedaj ves pro
Slovenski kmet bo radi slabostojne dva bloka zapadno od reke Chicago, met popolnoma ustavljen.
oolitike v Beogradu kmalu rešen Požar se je razvil z veliko hitrost-i	x	.
1	„ , * -- ,	r,K „ ' :	.......i i. ognjegasec mrtev, vec ranjenih.
Njegov brzojav na vlado radi te krutosti se je glasil: "Zahtevam, da se novinci iz Bosne in Hercegovine nemudoma premes^e iz Valjeva. Ako se to ne zgodi, ne dobite nobenega rekruta več iz teh krajev."
Ko so bile katoliške manjšine v severnih delih nove Jugoslavije v nevarnosti da jih bo grško pravo-slavje Srbije požrlo, tedaj je Pater Didak Buntič možato stopil na čelo
vseh težav, ker po prišel na boben.j jo in ob 2. uri v jutru so uničujoči Delavcev naj slahostojni nikar ne plameni švigali visoko v zrak, ogro-
vklepajo v svojo stranko, ker bodo začeli kmalu gladu in pomanjkanja kapati Abrahamu v naročje. V stranki bodo ostali samo še liberalni učitelji. špekulanti, vojni dobičkarji, bankirji in ministri, ki so si napravili premoženje.
Važno za lastnike vozov na vzme-
svojega naroda in začel boj. Bil je škemu postopanju z rekruti Hercego- član parlamenta in kot tak nastopil ^ (f<?dre) Vozovi na vzmeteh (f
drill), to so vozovi na fedrih. ki ni-
v voiaških barakah v Ya- <iu svojin veuKin iraiiusKaiisKu.
prednikov, ki so nosili križ kot bra-nitelji njegovi pred svojim narodom.
ljevu. Veliko razburjenje radi te velike krivice proti svojim sorojakom
MALA ENTA.NTA SOLIDARNA. | popolnoma porušil. Nad $100.000 je
Iz Belgrada se poroča, da je bila konferenca zastopnikov "Male En-
so fijakerski kakor kočije, landauer-ji, breki, marveč druge "vrste-n. pr takozvani navadni koleselji in "za-pravljivčki". brez strehe in slično. plačujejo to takso samo tedaj, ako se uporabljajo izključno za osebo in zemstvu
zajoc vse stavbe v bližini. Vročina je nastala in sicer tako huda, da og-njegasci niso mogli radi vročine v bližino v boj proti razširjajočemu se ognju. Ker ogenj ni imel nikake o-vire. zato je tudi v par urah docela uničil eno najmodernejših chicaških stavb, ki je imela šestnajst nadstropij znana pod imenom Chicago, Bur-
Y boju proti ognju je našel smrt 1. ognjegasec James J. McGovern. Veliko število pa je ranjenih, oziroma opečenih od raznih gorečih predmetov. ki so frčali po okolici. Vsi so bili prepeljani v bolnišnice, kjer se jim je dala prva odpomoč.
Velikanska množica opazovala požar.
Kmalu .ko so švigajoči plameni [naznanili katastrofo, ie občinstvo iz
POŠILJATELJEM DENARJA.Chi"ge dr,°.;ia >>°tzr.išče
i požara. \ se ulici so bile natlačene
Zadnje dneve poročajo, da je ju-1 in policija je morala razganjati ljud-goslovanska valuta tako padla, da ske gnječe, da so zamogli ognjegasci sploh nima nikake veljave v tuje- vršiti svoje delo. Ker je vročina od
tante" končana 12. marca in zastopniki sn odšli domov. Kakor se poroča, se je pri tej tajni konferenci doseglo popolno soglasje male entante skupaj s Poljsko, da bodo vse štiri vlade; nastopale popolnoma skupno in solidarno pri konferenci v Genovi.- Konferenca je trajala 4 dni.
Nekateri, ki so videli tudi za kulise te konference, vedo poročati, da ni prišlo do sporazuma glede več vprašanj. Tako na pr. niso prišli do sporazuma glede priznanja boljševi-ške ruske vlade, glede moratorija za Nemčijo, glede zahteve vojnih odškodnin in valute. Toliko je gotovo, da vse te vlade soglašajo pred vsem v tem, da se pri konferenci v Genovi ne sme dotakniti nobena obstoječih pogodb med narodi, da naj zapadne velesile lepo pri miru puste vzhodne države, da se bodo same razvijale, kolikor in kakor se bodo hotele, kajti zapadne velesile zahtevajo za vsak privilegij in za vsako uslugo preveliko plačo v raznih predpravicah.
VELIKANSKI VIHARJI V OKLAHOMA.
Država Oklahoma je .strašno trpela v nedeljo večer od velikih viharjev, ki so divjali po celi deželi. Velikanski tornado, zračni vrtinec, je o-biskal veliko severnih krajev in naredil veliko škode in pobil veliko ljudi. V Pine Bluff, Ark., je mrtvih najmanj šest nigrov in veliko belih. Veliko poslopij je podrtih. V Mc Alister, Okla., je mrtvih 9 oseb in 25 ranjenih. Veliko hiš je porušenih. V Hartshorn, Okla., se je organizirala posebno rešilna družba, ki je hitela na lice mesta na pomoč ranjenim in brez strehe.
Blizu Wilburtona je porušenih najmanj 30 hiš.
V Sulphur, Okla., je ubit en mož in veliko oseb je ranjenih v bolnišnicah. Nekako 50 poslopij je vrtinec
škode samo v tem mestu. V Baton Rouge, La., je naselbina popolnoma1 rodbino lastnika (za luksus). Ako porušena, da se niti ne vidi, kje je jih pa redno uporablja lastnik poleg stala. Vse je porušeno in uničeno
Tri osebe so ubite in veliko ranje n i h.
V Forth Wirth je tornado naredil nezmerno škodo po farmah na poslopjih in drevju.
Tornado je nastal v nedeljo večer in s strašnim šumom in trušem divjal v širjavi 300 jardov. Karkoli je dosegel vse je podrl in uničil. Velike hiše je kar zagrabil, dvignil in trešil na tla in razbil. Vrtinec ie spremljala strašna ploha. Lilo je kakor iz škafa. Kaj takega še ne pomnijo.
ALBANSKA VSTAJA BAJE ZADUŠENA.
Iz Rima poročajo, da se je dvema članoma parlamenta, Ahmed Zogu-lu in Spi bo Koleka, posrečijo, da sta s pomočjo vojaštva pregnala ustaše iz glavnega mesta in prejšni vladi pomagala nazaj na stolec. — Kakor znano je sedanja vlada italijansko
tega tudi za prevažanje svojih po trebščin, pridelki »v, ali blaga na pr. mleka, zelenjave, mesa, manufaktur-nega blaga itd. ne plača nikake takse.
Kljub tem poročilom pa razbelienega zidovja postajala hujša
so gotove borzne banke dvignile ce- in hujša, zato ni bilo mogoče navadno jugoslovanski valuti. Zato smo nemu človeku prestajati vročine bliž-pravkar dobili brzojavno poročila iz je. kot dva bloka preč od pozorišča.
1 Občinstvo trdi. da je to največji po-
lugoslavije. ki veleva:
"V VELIKO KORIST JEMNIKOV BO, AKO VSE PO-NAKAŽETE V A-
oblastvu. kjer so takso položile. Zgoraj omenjeno olajševalno nared-bo je razlasila delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani.
maslo in dela pod direktivo iz Ri- morej° v	ne v cerkev> še
Stranke, ki so že položile takso. SILJATVE katere pa po teh novih predpisih in MERIKANSKIH DOLARJIH, ZA navodilih niso bile zavezane plačati. ČAS, DA SE UREDI NAŠE VA-lahko prosijo za povračilo tekom LUTNO VPRAŠANJE." <p dni po položitvi, takse pri onem | Naša posredovalnica v starem
kraju gotovo razmere pozna in zato nam to svetuje. Da je dolar v starem kraju vreden vedno 30 do 40 kron več. kakor tukaj v Ameriki je tudi umevno, ker razne banke skozi katere gre denar, hočejo imeti svoje delo za pošiljatve in za razne transakcije plačano. Če pa dolar izmenjajo v starem kraju, ga izmenjajo po isti ceni, kakor je dolar v resnici vreden tisti dan v Jugoslaviji. Kot dokaz zato naj služi sledeče pismo, ki smo ga pravkar prejeli iz Ljubljane od prečastitega g. P. ITugolina Sattner v katerem piše: "Prejel sem Vašo pošiljatev v amerikanskih do
PRE-jžar izza velikanskega požara, ki je pred pet-desetimi leti vpepeljil mesto Chicago.
Cerkev v Smartnem pri Kranju je kljub gašenju od strani prebivalstva in raznih požarnih hramb pogorela. Ogenj je izbruhnil na podstrešju iz sedaj še nepojasnjenega vzroka.
S Krasa prihajajo poročila o groznih sneženih zametih, kakoršnih ne pomnijo najstarejši ljudje. Nekatere hiše so s snegom vred zazidane, da ne morejo ljudje ven. Otroci ne
ma. Domačini se pa odločno upirajo, ker vidijo, da Italija namerava samo zasužnjiti Albanijo.
IZŠLA JE
krasna brošurica KAJ PRAVI SLOVENSKI PRE-MOGAR?
Spisal jo je premogar Andrej To-mec (Ponatis iz Edinosti) slovenskemu delavstvu v premislek. Izdala jo je Zveza Katoliških Slovencev. Stane pa iztis.en cent. Ta brošurica je namenjena najširši cirkulaciji med ameriškimi Slovenci, zato smo ceno nastavili tako nizko. Je kratka, pa odločna. Namen ima prebuditi slovensko delavstvo pred vsem glede našega časopisja.
Naroča se samo po deset iztisov skupaj, ki stanejo deset centov. To kemu po več iztisov, da jo bodo lah-pa zato, da je bo vsakdo lahko po- ko po naselbini prodajali.
mrličev ne morejo pokopavati. Pri vsem sneženem viharju pa ljudje na Krasu niso preskrbljeni z drvami in zmrzujejo. Kakor hitro pa bo nehala snežena burja, bo začel pihati jug, in nastale bodo povodnji, ki bodo opasnejše od sneženih žametov.
tem razdelil med svoje prijatelje in sosede brezplačno.	-
Rojaki, sezite po njej takoj in ra-trosite jo po naselbinah! Naj jo bere prijatelj in nasprotnik. Posebno naj ja pa prečita vsak katoliški rojak.
Preplačila se hvaležno sprejemajo, kajti Zveza Katoliških Slovencev pripravlja že drugo, ki bo izšla v kratkem. Zato bo pa vsak darček .'Zvezi v ta namen dobro obrnjen.
Zastopnikom jo bomo poslali vsa-
HOTEL SHERMAN PLAČA S25.000 KAZNI.
Pred nedavnim časom so detektivi prohibicijskega urada preiskali prostore hotela Sherman, enega izmed največjih hotelov v Chicago in našli veliko pijače. Ta teden je bila obravnava proti hotelu in sodnik je obsodil kompanijo na $25.000 kazni.
1 DENARNE POŠILJATVE
VAŠ DENAR bo na svojem
larjih in sem prejel za $25.00 celih 775 kron več. kakor pa pravite, da bi bili zamogli Vi nakazati jugoslovanskih kron, tisti dan, za to svoto dolarjev."
Torej dokler, se jugoslovanska valuta ne uredi in dokler na borzah ne bo mogoče dobivati pravih zanesljiv cen, priporočamo vsem rojakom, da naj pošiljajo svojim domačim svote v amerikanskih dolarjih in bodo iste vnovčili v Jugoslaviji po ceni istega dne, kakor bo dolar vreden v Jugoslaviji na isti dan.
Kakor hitro, pa se valutno vprašanje v Jugoslaviji reši, bomo čita-telje obvestili in jim priporočali posluževati se drugega načina pri pošiljanju v stari kraj, ako bo tako koristnejše za preipn^ike in pošiljatelje. Nam se g 5a pomagamo pritem našim ljudei. da ne trpe prevelike škode pri enakih slučajih.
Bančni zavod "Edinosti."
ž mestu najhitrejše, ako ga po-£ šljete skozi naše podjetje. Doji stavimo denar na najbližnjo X pošto prejemnika. Začasno nam ni mogoče podati pravih cen za - IJ jugoslovanske krone ne dinar-k je. Svetujemo, da začasno po-^ šiljate, svoje pošiljatve v ame-| rikanskih dolarjih. Za pošilja-v Amerikanskih dolarjev
tve I
S smo dobili posebne cene in računamo sedaj tako-le:
Od $ 1.00 do $ 25.00.....S 4°
Od 25.00 do 50.00......75
Od 50.00 do 75 °°..... 100
Od 75.00 do 100.00..... 1.50
Za vsa nadaljna nakazila pa računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Za italijanske lire:
50 lir ................§3-25
100 lir ...............6-10
500 lir . . 4............28.00
1000 lir ...............55°°
Vse pošiljatve naslovljajte na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd Si., Chicago, I1L


•edinost*
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden._
Slovenian Franciscan Press
1849 W. aand Street, .
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879-
"PATERNALIZEM."
Škof Schrembs iz Clevelancia je mož velikih idej in silno dalekovidnega obzorja. Kadarkoli kje javno spregovori, pove misli, ki posegajo globoko v naše vsakdanje življenje in kažejo naše rane sedanjega časa in razne nevarnosti, ki nam pretijo. Vse ga občuduje.
Pred kratkim časom je imel tak nagovor, v katerem je slikal nevarnosti naše vstaVne vlade. Clevelandski dnevnik "The Cleveland News" je spisal o tem govoru dolg uvodni članek, kjer pravi, da bi misli, katere ie izrazil škof Schrembs pri tem govoru, zaslužile, da bi se razglasile po celi Ameriki.	—	1
Članek nosi naslov: "Ali postajamo mi pokvarjeni otroci paternalne vlade?"
Člankar pravi mej drugim:
"Ali ima škof Schrembs prav, ko je dejal, da je glavna nevarnost za našo ustavno vlado danes ta. da skuša uvesti državni paternalizem, ki uničuje duha neodvisnosti in požrtvovalnosti in ki dela ljudi v berače? Nihče, ki pozna naše razmere ne more reči, da je škof pretiraval. Da, prav je imel. Vsi to vidimo in čutimo.
"Naj bo zlo to ali to, ali jezika, ali influenca, ali pijanost, ali zločin-stvo, ali visoki renti, ali visoke cene, ali finančne težave, ali brezposelnost, ali karkoli, takoj čujemo skoraj iz ust celega naroda klic: "vlada bi morala poseči vmes in narediti to ali to in kaj storiti proti." Mogoče je, da nas je narodna državna prohibicija, državna uredba plač i dr. naučilo, da za vsako stvar gledamo samo na vlado. Vendar to je pa fundamentalno napačno.
"Vlado imamo, da izvršuje samo ljudsko narodno voljo, ni pa tukaj, da bi imela svojo voljo in jo uveljavljala v naše narodno življenje. Ako smo demokratska država, ako smo državljani take vlade, zavedajmo se, da smo mi sami vladarji, da je vsak izmed nas del te vlade in del "krone", ali kakorkoli že hočete imenovati vlado. Dokler so bili narodi še v povojih in nezmožni skrbeti sami za se, tedaj je morala vlada kakor skrben oče ali skrbna mati narediti vse za državljane, varovati jih vsega zla, misliti na sredstva, kako odpomagati tej ali oni nesreči, tej ali oni nevarnosti. Od kar smo si pa izvolili demokratsko obliko vlade, je to drugače. Stvar se je obrnila. Mi smo vlada in vlada je samo naš služabnik."
Paternalizem imenuje učenjaki sociologi to. ako skrbi vlada kot oče (pater) za vse potrebe družine in družina nima druge dolžnosti, kakor ubogati očeta in slediti njegovim navodilom. Demokratizem tega ne pozn.t. In danes res ni več čas za tak paternalizem.
Zato je pa dolžnost vseh katolikov, da se vedno zavedajo, da so del svoje vlade, da so del souverenega naroda, ki nosi sam svojo odgovornost na sebi. V taki državi je narod odgovoren samo Bogu, samo svoji vesti, kakor v monarhiji vladar. Zato je dolžnost vseh. da se zanimajo za vlado, ca proučavajo njene naredbe, da slede svojim uslužbencem, ki vodijo razne državne službe in politiko, da se zanimajo za volitve in da pri volitvah potem pomagajo dobrim in poštenim možem na površje, da vodijo državo.
Tudi mi Slovenci smo od doma pristaši paternalizma. Doma smo bili v tem duhu vzgojeni. Avstrija je hotela biti naš oče. naša mati in tudi naši možgani. Še misliti nam ni drugače pustila, kakor pa je ona hotela. Velika večina držav v Evropi ima še danes to ustavo. Tudi v naši Jugoslaviji naši "svobodomiseljci" odločno zahtevajo za se ta paternalizem. V svojem fanatizmu hočejo, da bi moral cel narod celo misliti samo tako. kakor oni mislijo. Nihče se ne sme dvigniti, da bi jih kritiziral, če tudi še večje kozle prevračajo. Slovenski ameriški listi, ki jim malo vest izprašajo, ne smejo v deželo. To je skrajni absolutistiški paternalizem. kateri je pa mogoč, ker je doma narod še prepojen s tem duhom paternalizma izza rajnke Avstrije. Kakor hitro se bo pa narod zavedel svojega razuma, bo pa zahteval svojih pravic, da sam misli in tedaj bo tudi doma paternalizem padel, kar bo v nezmerno korist naroda.
Mi pa, ki smo tukaj se pa navdušujmo za demokratizem. kakoršne-ga imamo tukaj ! In kot dobri katoliki in dobri državljani nove domovine zavedajmo se vedno svoje souverenosti, svojega deleža pri vladi naše domovine. Proučavajmo naše ustavo in naše zakone.
V kratkem času bo izšla posebno brošurca "Državljanski Katekizem", katero bo izdal "National Catholic Welfare Council", ki bo dala slovenskim državljanom natančno pojasnilo glede tega vprašanja.
Že zdaj opozarjamo Slovence na to brošurico.
terim je lastni žep vse, povzročajo takele afere, ki so katoliški stvari v veliko škodo.
Dragi katoliški uredniki, ako je vam v resnici za skupni blagor katoliških idealov, tedaj podpirajte e-den druzega in ne napadajte se, kakor srake po goščavi. Urednik Glasila naj rajši napiše kaki članek v obrambo vere, mesto, da se zaletuje v katoliški list. Ako želite, da bi vzgojili dobre učence, tedaj nastopajte skupno in dajte sami lepe vzglede čitateljem in naročnikom. Ali ne vidite, kako naši rdečkarji prežijo, kdaj bodo našli kaj napačnega v naših vrstah? In ali jih ne vidite, kako se sedaj vesele, ko ste naredili ta neumni korak g. urednik Glasila KSKJ.? Ali vam to ne odpira oči?
Zato bi prosila, da bi vsi katoliški uredniki napravili mir med seboj 111 delali skupno za katoliško stvar. Prosim vas ,uredniki katoliških li stov, stopite skupaj podajte si roke in delujte skupno za našo stvar. Naj bodo vam za vzgled ta rdeči, ali jih ne vidite, kako vsi skupaj mlatijo po naši katoliški stvari? Ali se kdaj ločijo v svojem delovanju, kakor se pri nas katoliški uredniki, posebno pri nas v Jolietu? Ne tega ne vidite v nasprotnem taboru, vidi se pa to doma med nami. Zato sprave, sprave je treba med katoliškimi uredniki pa bo naša stvar napredovala.
To želi obema listoma Glasilu K. S. K. J., kakor listu Edinosti in Ave j Maria, da bi vsi trije skupno delovali za naš skupni napredek katoliških Slovencev v Ameriki. Tebi list Edinost pa želim veliko novih naročnikov'!-	M. A. Č.
stopimo skupno, kot organizirana masa in pokažimo se, da smo zavedni v veri in političnem oziru. Pozdravljam vse katoliško misleče slovenske delavce širom Amerike.
Delavec.
Willard, Wis. — Počasi a vendar, dan za dnem postaja solnce močnejše. Kmalu bo tu spomlad in zopet bomo pričeli obračati brazde in sejati. Sedaj, ko imamo čas z velikim zanimanjem prebiramo vaše časopise, ki so zelo zanimivi. Posebno izvrsten je bil zadnji dopis g. A. Kuharja iz Pariza. Zadel je žrebelj ravno na glavo. Taki so bili naši ljudje skozi stoletja. Res skrajni čas je, da bi spoznali to svojo poglavitno napako, ki jim skvari vse, kar se postopijo. Priloženo sta dva dolarja za stenske Koledarje, ki ste mi jih poslali. .Z odličnim spoštovanjem o-stajam.	Vaš naročnik.
Iz slovenskih naselbin.
(Opom. ured.: — Da ne bo naša dobra dopisnica užaljena, smo ta dopis objavili izjemoma. Ostale dopisnike. ki so povedali svoje mnenje; pa prosimo, naj nam ne zamerijo, ker ne bomo objavili njih dopisov. Vsi se skoro enako izražajo. Ker pa u-rednik Glasila obljublja poboljšanje, zato bomo to zadevo popolnoma zaključili.)
Cleveland, Ohio.—Ker čitam večkrat kaki dopis v našem listu Edinosti tudi iz naše velike slovenske naselbine, zato sem sklenil, da se tudi jaz oglasim s par vrsticami. O delavskih razmerah se ne morem posebno pohvalno izraziti. Še vedno je veliko brezposelnih in delo se pa le počasi odpira. Pa tudi, ako dobi kdo delo nazaj, mu ponudijo mnogo nižjo plačo, kakor jo je imel preje. Pa kaj hočemo delavci trpini, proti o-šabnim kapitalistom, ki so si napolnili svoje žepe tekom zadnje vojne in sedaj porogljivo zrejo po nas delavcih. Skrajni čas je. da bi se delavstvo organiziralo v močno organizacijo in to ne v tako. kakor jo vodijo naši kranjski socijalisti v Chi-cagi, ampak v pošteno krščansko organizacijo, ki bi jo vodili pošteni ljudje in ne hinavci, kakor so v socialističnih taborih, ki se ob prvi j priliki puste prodati in kupiti za ju-'deževe groše. Večkrat sem že premišljeval, ali Slovenci res nimamo sposobnih katoliških mož. da bi za-počeli, kako tako akcijo, kakor jo je vodil n. pr. v starem kraju naš nepozabni Dr. Krek. Ali bi se ,ne dalo, kaj takega vstvariti med nami Katoliškimi Slovenci v Ameriki? Lahko, samo treba jo je pričeti in ideja bo živela, ker bi bila v tem slučaju na principih, ki so nesmrtni in
Barberton, Ohio. — Lastitam Vašemu napredku. Od kar list "Edi nost" izhaja trikrat na teden postaja vedno bolj zanimiv. Vsa čast marljivim dopisnikom pa tudi Vam, g. urednik, ko znate tako izvrstno zavrniti tatove, kateri v "Prosveti" kradejo dobro ime tukajšnjim poštenim rojakom.
Tu iz Rarbertona smo zadnje čase malo poročali. Pa ne mislite, da spimo. Pridno delamo in vabimo rojake v naš krog. Lepo število nas je sedaj skupaj in v kratkem času začnemo s zidanjem cerkve, zato g. urednik oprostite, če smo bili tiho. Se bodemo pa sedaj večkrat oglasili. (Tako je prav! L'rednik.) Kakor Vam znano, g. urednik, imamo sedaj svojega župnika v osebi Rev A. J. Stefaniča. Rojaki, korajžno za svojim duhovnikom! Zavedajmo se, da kdor bode napadal našega duhovnika. ta nas napada. Kdor sramoti sv. vero, dela to le zato, da nam bi škodil, da bi nas razdelil
valnosti od strani faranov in med nami bo stala cerkev ki bo nam V ponos, za bodoče čase bo pa pričala O naši agilnosti in ustrajnošti. Za oltarno društvo sv. Ane.
Louise Leskovec, tajnica.
New York. — Toliko časa sem odlašala s pisanjem, da je že minilo glasovanje za Pavleta in nagrade za nove naročnike in vse. Žal mi )je, ker nisem nobenega pridobila. Toda opravičite me, ker jaz nimam prilike. Vsi moji znanci imajo že liste. £ato Vam pa pošljem $2.00 v podporo katoliškega tiska. Pavleto-ve zmage sem se pa prav zveselila. Tudi brez mojega glasu je zmagal. Zal mi je bilo, da nisem mogla z nikomur deliti mojega smehu (sem namreč sama Kranjica v hiši), ko sem ga zagledala vsega prenovljenega, dasiravno mi je bil priljubljen tudi v stari noši in govorici. Jaz sem ga imela za mojega "loncmana", tam od Cirknice in Blok, kjer prav po moji "krajnski šprahi vlajčemo", no pa sem se zmotila, ko pravi, da je Ižanec. Naj bo, kar hoče, naj govori. kakor hoče. "fejst kerelce" je pa le? in pa "Kranjc" je in to zadostuje. Želim Vam blagoslova božjega v vseh vaših podjetjih in ljubega zdravja vsem neutrudljivim delavcem tam okoli vaših prekorist-nih listov.	Agnes Kos.
Opomba urednikova: Pavle tudi Ižanc ni. Skoraj je bližje Cirknice in še bližje Blok. kakor pa Iga. Samo "špraho" je pa včasih nekoliko bolj pa Ižansko "zategovov." Toraj stvar še ni dognana, od kod je Pavle
Urednik.
Chicago, 111. — Društvo Marije Pomagaj bo priredilo v nedeljo popoldne in zvečer v cerkveni dvorani igro "Xa dan sodbe" v korist društveni blagajni. — Igra je jako za-
nimiva in popolnoma primerna res-Zato, ro- nemu času. v katerem se priredi. Po-
jaki, skupno na delo in dosegli bo-J samezne uloge imajo v rokah sami demo krasne uspehe! Tudi na raz- izurjeni igralci, ki bodo gotovo vsak ne napade v 4'Prosveti" nismo od- svojo ulogo dobro rešili. Vsem Chi-
govarjali. To pa zato, ker dopisnike predobro poznamo, da so zgube in pomilovanja vredni. Revčekom ne moremo zameriti, ki so na taki "košti". "Prosveta" jim daje namreč tak slab "bord", da so ti siromaki na želodcih oboleli in začeli pljuvati v sklede, iz katere jedo njih lastni o-četje. Pa ne samo to. Vsakega rojaka. kateri noče z njimi zajemati "godlo" v "Prosveti", nahrulijo kakor srbski žandarji. Vsakega rojaka, ki pošteno živi. lepo uzgaja svoje otroke v verne katoličane in poštene državljane, ga napadajo in o-mečejo v "Prosveti" kot tolovaji z blatom in obrekovanjem, da se človeku studi. To je njih izobrazba, tako so se izobrazili od 'Prosvete.' Kapitalisti pri "Prosveti" se jim pa smejejo in na račun ubogih delavcev dolgove delajo. Pa naj se drzne kateri član pritožiti, bodo pa prav po balkansko z njim postopali. Svo boda pa taka. da je 4'za počt." Po zdrav	X.
caškim rojakom prav toplo priporočamo to igro in jih vabimo na obilno udeležbo. — Društvo Marije Pomagaj je še vedno zadovoljilo gledalce, kadarkoli je kaj priredilo.
— Starišem Mr. in Mrs. Marva je umrl novorojeni sinček in bil pokopan v torek dopoldne. — Starišem naše sožalje!
Rock Springs, Wyo. — Ker je veselica katero je priredilo oltarno dr(i-štvo sv. Ane dne 18. februarja v prid slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda, nepričakovano dobro uspela, si štejem v svojo dolžnost, da se tem potom v imenu društva javno zahvalim vsem onim, ki so pripomogli do tako sijajnega uspeha. V pervi versti najlepša hvala igralcem, pevcem in pevkinjam za njih trud in so-edini, ki rode sadove in vspdhe. Dal delovanje, nadalje vsem onim, ki so
Joliet, 111. — Častiti g. urednik:— Jaz, kot ne bogvekaj učena žena odgovarjam na odprto pismo, ki ga je urednik Glasila KSKJ. objavil v predzadnjem tednu. Gospodje uredniki katoliških listov, ako Vi ne boste skupno delovali in skupno nastopali proti združeni moči naših sovražnikov, potem je zastonj vse Vaše delo. Kajti podobni ste tistim starišem, kjer oče daje otrokom po-tuho, a mati pa se pri tem trudi, da bi otroke dobro vzgojila in jih seveda, tedaj kaznuje, kadar zaslužijo.
K taki primeri bi zamogli primerjati zadnji nastop urednika Glasila K. S. K. J. Lista Ave Maria in Edinost se trudita in svojim čitateljem oznanjata božjo besedo, jih učita o-preznosti pred sovražniki in pri tem trudapolnem delu pa prileti poleno pod nogo in to zagnano od človeka, ki bi moral biti na straži v tistih trenčah, kakor sta ta dva lista. A-ko se je to naredilo iz nevednosti, je to skrajno neumno. To skoro ne bo, da bi se naredilo to iz nevednosti. Gotovo pa bo, da gotovi faktorji, ka-
med katoliškimi delavci je treba življenja in to mu bomo dali, ako začnemo s kako resno akcijo, ki bo priborila delavstvu zmago nad brezsrčnimi kapitalisti. Moja misel bi bila, da naj bi se v našem listu izrazili vsi naši pristaši in naj razmotrivajo, ali bi bilo sploh mogoče in pametno započeti z enako akcijo. Ako je iz-peljivo, zakaj bi jo ne začeli? Izpe Ijiva pa bo, ker mi bi se borili za naše koristi na podlagi Kristusovega nauka, ki je pa nepremagljiv in vse buje polno življenja.
Zato Slovenci delavci na dan i svojimi mislimi, združimo se in na-
se trudili z nabiranjem raznih dobitkov in prodajanjem srečk na ve-seličrii večer in seveda tudi vsem ki so tako požertvovalno darovali naj-sibo že v raznih dobitkih ali v denarju. Lepa zahvala naj bo izrečena tudi Rev. A. Schiffrerju za njegovi lepi govor ob tej priliki in končno vsem ki so sodelovali na eden ali drugi način. Cenjenemu slovenskemu občinstvu se pa tem potom toplo priporočamo za njih sodelovanje in podporo tudi v bodoče. Če ravno je delo težavno in naporno, je vseeno poplačano obilno ako le ni zamanj Še nekoliko dobre volje in požertvo-
Baden, Pa. — "... Vsem dragim naročnikom in prijateljem lista "E-dinosti" pa kličem : vsi na delo za katoliški tisk! Iz katoliških hiš pre-ganjajmo vse protikatoliške liste, ki tako grdo pišejo in toliko škode na-rede med narodom, ko ga slepe, da ne vidi resnice. Naši duhovniki so največji delavski prijatelji, to je že vsakdo skusil. Tisti pa, ki naše duhovnike napadajo, pa vemo, da jih napadajo samo za to, ker bi nas radi dobili popolnoma v svoje kremplje. da bi nas še bolj skubili. Saj jih poznamo, kakšni so to tički. Kato-Uiški duhovniki nas pa branijo. Kdor tega ne vidi je slep.
Uredniku Ave Maria pa kličem : Zvoni, oj. zvoni mili naš zvon! Tvoj glas je za nas kot stalni misi-jon ?
Zvonite, Marijini zvonovi zvonite! Slovence iz spanja budite! K Mariji jih naši vabite! Mi vsi pa Slovenci, vsi krepko na dan!
za vero nam drago postavmo se v bran!
(Opomba: Prvi del pisma smo izpustili, ker smo v zadnjem listu povedali, kar mislimo in upamo, da bode to zadostovalo. Če ne bo, bomo pa priobčili pozneje. Urednik.)
SV. MISIJON V LORAIN, OHIO.
V Lorain, O., bode sveti misijon od 26. marca do 2. aprila. Sv. misijon bode vodil Rev. Benvenut Winkler OFM., znani slovenski misijonar.-— Rojake že danes opozarjamo na ta sveti čas izrednih milosti božjih.
Kdor z menoj ne (Kristusove besede.)
zbira, ta raztresa.

ajb: .1	. , r i ii -i.ViihM.^r,
-

Gud morning mister editor! Ka-ku se pa kaj dons filajo? A1 so ie kej jezni na Pavleta, ki jo taku imenitno 2magu pri volitvah? Veste kaj, kar naravnost jim povem, de jest ne dam prov nič, pa magari če prov sfanta-zirate zaradtega! Zakaj ste pa taku salemensku selfiš, de ne prvoščte nobenm drugm kokr seb. Kaj mislite, de boste na večnu živel? Vi sami sebe golfate, če to mislete!Za-tu mister editor, jest vam priporočam, de greste h kakmu dohtarju, pa nej vam zapiše kakšne vrste pilne za to bolezen, de boste enkrat ozdravel in se te bolezni, ki se ji prav selfiš, iznebli. Vejo, mister editor, ždej jim imam pa nekej za povedat, ampak jih prosim, de to obdržijo za sebe in ne razbobnajo po svet, kokr so navajen. Pred zadnji teden sm tiobiv bil za plačat mojo ta novo marelo. Izdel ovatel, ki je naprav to marelo me je še nekaku v pismu Vščipnu, je djav, tk tak si ti preklicani Pavle, de s šu vse povedat, kje si kupu frak, celinder in še clu, kje si šuhe kupu si povejdav. Ampak kje si pa marelo kupu, nejs pa še ! omenu ne. To si bom jest zapomnil j za vse muje žive dni, je djav. De i boste pa vedli, kje sm to mojo ta novo marelo kupu, bom vam mister editor povejdu. Vejo k sem vse no-Vu kupu, nov gvant, nov frak, nov celinder, nova mašna, nov krogelc, Vse novu. sem šu pa prec k moj mu prijatlu Jurju Cigareteln. k tam v Žal dolin otrobe veže. Vejo z nim sva strašnu pekont in sva hedu per-jatla, kar perdu se tičeva, če je prov on bel častitleve starost. K sem mu perpovodvov kaj sem vse novga kupu, zdej ke bom zmagu, m je pa Jur začev dajet navke. Mi je pa djav." Kaj pa nova marela ne boš kupu ?*'
"Nova marela? — sem djav. — "Ej marela bo pa kar še dobra", sem djau. "Luknesta še nej. Šprikle so še tud vse cejle. Palca je tud še fejst."
"A bejž, bejž, Pavle! Te nej špot? Ves boš nov, pa ta stara marela? Al ne vejš de dons ni med Krajnci Va-merik več moderna? Ti moreš bet pa zdej. k si taku slavnu zmagu, ves modern."
"Kaj boš men pev", sem mu djav, *'de bi med krajnci več take-le ma-rele ne ble modern?"
"Ja, ja Pavle! Le mene pašlušej! Viš. od kar si ti tam per tistmu papirje v Čikag, si ves starakapiten. Pa ne vejš. de svet gre naprej!"
"Vejš. prjatu Cigareteln". sem djau, "tako mi pa ne boš peu. Taku pa ne bova perjatla."
"Počak Pavle, de ti razložim. Viš, tvo^a marela je samu ene farbce, pa še ta farbca je samu černa. Černa farbca pa krajnci? Al ne vejš, de je ta farba za krajnce vamerik taku kukr je rdeča za španskega bika? al pa za hrvaškega purmana?"
"Veš, Jur. tu mi moreš pa bel razložit !"
" Kaj te bom razlagu ? Ce sam nej-maš tolk ferštamenta v glav, de b tu razumu, potem se pa le vesel, da bo kmal prvu april, de te bom lahku
po fernuftka paslou v kaka apateka, marbet ga boš dobiu! Viš, černa farba nej med krajnci nič več moderna. Zato sem pa jest začeu mi-slet, de b se vamerik fajn kšeft ob-nesu, k bi začeu kdu farbaste pali-mane marele delat.
In res sem začeu premišlevat in pa tuhtat. Sem pa sujmu prjatle Žovi povej du, kaj mislem. Je pa djav: Veš kaj, Jur, ti si pa brihtna glavca! Prec morma kompanija štif-tat za farbane marelce, kjer bojo vse farbce gor. Kadar borna pri kak-šneh ferajneh, kjer imaja črna farba radi, bo na marejli tud černa farb-ba, boma pa tista pakazal. Kadar boma pa pr takih svojih prijatleh, k sa bel na ta rdeča pafarban, boma pa' tardeča farba pakazal. Viš, viš, kaku si kunšten." In rejs, Žov ima dost gnara, sej ima od ferajna tolk plače kukr jugaslavansk kral.? In taku vidiš, mi zdej palimane in pa-farbane marela čelama. Vzel sma patent najne. Veš kaj, Pavle, m je djau, kar prec se ti ana zafremej. Ti boma taka sfiksal, de bo le kej!"
"Ne, ne! Tega pa že ne! Viš, Jur Cigareteln'', sem djau, "jest pa kar mislem, da je na marel za anga po-štenga moža ena farbca kar zadost."
"Ke se persmojen", m je djau Jur, "pa tistmu editarji v Čikag vse vrja-meš!"
"Če je pa taku", sem djau, "de b jemu jest bet persmojen radi svoje marele, naka! tega pa že ne! Pa, dobro, Jur! Kar prec zafremam in odram ana, pa me je nardite. In pro-sem. de naj bo kar po vašem vaku-su, tolk farbc dejte gor, kolker mi-selte, de je modern. Jest čem bet madern fant, pa nov mod, pa je! Nej košta kolker če!"
In taku sem pršu da nove marele via jo?
Zatu pa zdej prov toplo perporo-cem in vsem ribenčanom in vsem cem in vsem ribenačanom in vsem gorencem in vsem doienjcem
in
vsem verhenčanom in kar je še slovenskega naroda, de nej vsi takoj peštelajo nove marejle od Jurja Ci-garetelna in Co. iz Žoli doline. Je rejs taku fajn, de nekol tega. Uu dan me je skorej smrt rešila. Biu sem na Laundejli, k sma erbšno po rajnkem repablikanslcem združenj talal, pa sem še jest zraven peršu. K sa me pa nekter ta rdečeh zamerkal, sa pa skočil na me. "Izdajavc! Izda-javc!" so začel kričet. "Ta čern! Ta čern!" Jest pa ne bod favlast, pa hitr Cigaretelnava marelca ven, pa sem je taku obrnu, de je ta rdeča farbca ven molela, pa zakričim:
"Kdu prav ta črn? Al ne videš moja marelca, k je rdeča?" No, tek sa se pa potalažil. Dergač bi je biu pa kar fejst fasu.
Zato vejo mister editar, še jen naj mi dovoljo, de bom za fremu ana taka polimana pafarbana marelca. Le, kaj be tak fanfatičen biu na tista neumna črna farbca! Vse farbce! pravem jest! Bel k je pisana, bel je fejst! Pa recite če nejmam prov?
Jest sem pa prov hvaležen mojmu prjatle Jurju Cigaretelnu k mi je nasvejtvov tud nova marela in zdej bom še bel brez skrbi papotvov, ker bom varen pred vsem burni, naj boja katerekol farbce.
Tek nej Zbogom ostanejo Mister editar.	Vaš Pavle Zagaga.
SMEŠNICE.
Ironija.
"Prihodnji mesec mislim odpreti svojo pravno pisarno, pa šc vedno iščem prikladno geslo."
"Veste kaj, napišite enostavno:
Dober svet je drag!"
* * ♦
Izenačenje.
Žena: "Ti si pa res zapravljivec! Zakaj si dal točaju toliko napitnino?"
On: "Le molči, moja draga, mu pa oni gospod ne bo dal ničesar, čigar dragoceno suknjo mi je pomagal obleči."

Brezplačno en mesec
bom poučeval piano tiste učence oz. učenke, ki se bodo začele pri meni učiti še v mesecu marcu.
TRI MESECE BREZPLAČNO pa poučujem tiste učence. ki naročijo pri meni nov piano. Imam zveze z vsemi velikimi piatio-tvornicami v Chicago.
KDOR ŠE NIMA DOMA PIANO, mu dam svojega na razpolago, da se vadi nanj.
POUČUJEM V ANGLEŠKEM JEZIKU. Za lekcijo računam Slovencem samo 50c. Ako se jih uči več iz ene družine še ceneje.
Šola pri meni je sicer stroga, vendar pa vam vseh mojih dosedanjih 17 učencev lahko priča, da je na drugi strani tudi prijetna in vse občinstvo, ki je bilo prisotno na prvem koncertu mojih učencev ve, da vsi izvrstno napredujejo. — Kdor želi kakih pojasnil, sem mu na razpolago vsak dan od 6. do 8. ure zvečer.

IVO RAČIČ
1847 West 22nd Street Chicago
PREVIDNOST IN VARČNOST!
Kdor računa na srečno bodočnost, ta mora biti varčen. Ni pa dovolj, da je človek samo varčen, biti mora tudi previden, kam nalaga svoj denar. Vaša prva dolžnost pri nalaganju denarja v hranilnice je, da ste previdni.
Naložite Vaš denar, bodisi že na obresti, čekovni račun, ali kakorkoli že na:
METROPOLITAN STATE BANK
-.......

aju^jiijj
ki je zanesljiva in pod državnim nadzorstvom in obenem vam nudi najboljšo postrežbo.
Posluje na: 2201 WEST 22nd STREET Chicago, 111.
Bančne ure so:
Ponedeljek, sreda, četrtek 111 petek: Od 9, ure A. M. do 4 ure P. M. Torek in sobota: Od 9. ure A. M. do 8:30 P. M.
^'A-}vi- t'A r^ i
POZOR!
Naročniki in čitatelji "Edinosti."
Ker se je več naših naročnikov in prijateljev našega lista pismeno oglasilo, da naj bi se kampanjo za nabiranje novih naročnikov na list "EDINOST", podaljšalo še za en mesec, za to smo sklenili to tudi storiti. To smo storili pa tudi zato, ker veliko naših naročnikov bi rado dobilo lepo razpisano nagrado, "SVETLIKAJOČI KRIŽ" do katerega je vpravičen vsakdo, ki nam pošlje dva celo-letna naročnika na "EDINOST." Marsikateri, pa ni imel v tem kratkem času prilike, da bi si zaslužil to lepo nagrado. Zato, naznanjamo vsem našim naročnikom in prijateljem, da kampanja za nabiranje novih naročnikov za list "EDINOST" bo trajala še c*l ta mesec. Zato vsi, ki še niste dobili tega lepega križa, potrudite se nekoliko in zaslužite si prelepo nagrado z razširjevanjem KATOLIŠKEGA TISKA, ki je najmodernejše orožje proti nasprotnikom NAŠE VERE.
» & &
s?-&
& ^ & & & &
Vsem onim, ki so nam po-ali nove naročnike zadnje dni, prosimo ,d apotrpe par Zaloga križev je nam pošla in novo pošiljatev dobimo vsaki čas. Kakor hitro prejmemo križe jih razpo-šljemo vsem ,ki so nam poslali po dva nova naročnika ;za naš list.
UPRAVA "EDINOSTI."
«5




TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE
naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj
"SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC".
Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, da si isto naročite takoj dokler ne poide.
Knjiga stane s poštnino $1.00.
SLOVENIAN FRANCISCAN
PRESS.
1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL.


i
\V
?
PO ZNIŽANIH CENAH.
smo nastavili ta teden vse svoje blago. Prilika se nudi vsem, da si kupijo svoje potrebščine sedaj in si stem prihranijo svoj denar. Večja naročila pripeljemo Vam na dom. Sedaj dobite pri nas sledeče blago
po sledečih cenah:
Najfinejše prezervirane breskve box-a št. 3. 15c, 3. boxe 2a 40c. Fine prezervirane češplje box-a št. 3. 15c, 3. boxe za 40c. Beacon prezervirani filol box-a št. 3. 15c, 3. boxe za 40c. Red Kidney prezervirani fižol box-a št. 2. 15c, 3. boxe za 40c. Campbell prezervirani fižol box-a št. 2. 13c. 3. boxe za 35c. Sneiders prezervirani fižol box-a št. 2. 15c, 3. boxe 40c. Izvrstna prezerv. pesa box-a št. 3. i8ct 3. boxe za. 50c. Najboljši prezerv. tomatoes box-a št. 3. 18c, 3. boxe za 50c. Najboljši prezerv. tomatoes box-a št. 2. 13c, 3. boxe za 35c, Izvrstni prezerv. catch-up večja flaška 20c, 3. flaške 45c. Izvrstni prezerv. catch-up manjša flaška 15c, 3. flaške 45c. Različni prezerV. jelly v glažu 25c, 3. glaže 70c. Roma suhi fižol po 10c funt. Zelnata salata po 4c funt.
Glavnata salata po 6c in 8c glava, ker je različne velikosti.
Kisla repa po ioc funt. Kislo zelje po ioc funt.
Krompir raznovrsten po 40c pack.
Kaša in j^šprenj po ioc funt, 3. funte za 25c.
Ajdova moka po ioc funt. 3. funte za 25c.
Kava po 25c ft., 3. ft. za 70c. Boljše vrste kava 35c. ft., 3. ft 95c-Cikorja ioc baxa.
Raznovrstno milo (žajfa) za perilo in umivanje po 5., 6. in 7c komad Različno sadje vedno naprodaj po najnižji ceni.
MESO:
Meso za juho po 8c ft. plate. Kašnate in riževe krvave in bele
klobase 2 funta 25c. Domače kranjske mesene klobase
po 24c funt. Z mesom kosti za juho po 5c ft. Obisti, srce in jetra po 8c ft. Prekajene domače šunke in krače, cebrca in drugo	meso vedno
na razpolago po 17c funt.
Za vse se najuljudneje priporočamo
Round steak 18c ft. kos Sirloin steak 20c ft. Pork chops 20c ft. kos. Pork steak 20c ft. kos. Fina slanina 30c funt. Mast domača 15c ft. Tenka slanina 22c funt.

KUKMAN'S BROS.
Telephone: Canal 5691. 2270 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.

"E D i N O s r
Neznani Bog.
(Priredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje)
is in
"A zakaj rabiš besede, kakor bi se poslavljala za vedno?" vpraša Lea, opozovaje s strahom in spoštovanjem stari obraz Sibile.
"Dionizij!" ponovi počasi in zamišljeno. Pri tem upre svoje steklene oči kakor v nekak neviden predmet.
V tem trenutku se odpro vrata in Dionizij vstopi. S globokim po-klonom proti Sibili se bliža ležišču svojega prijatelja.
"Zato", odgovori Sibila še le sedaj na vprašanje Grkinje, — zato, ker me ne boste videli več. Nihče izmed vas me ne bo več videl. Moj čas je prišel. Jaz odpotujem v neko sveto deželo, — da, sveto deželo. Tam bo morda dano mojim starini očem videti Njega, katerega so napovedovali preroki in katerega smo opevale tudi me; Junaka brez madeža, Sina Device, Očeta prihodnjih časov. A Rim nas ni razumel, svet nas ni hotel razumeti, kakor tudi Njega ne bo spoznal. On je v njem, a svet ga ne pozna. Njegov lastni narod ga ne pozna. Zato tudi nam ne verujejo. Zasmehovali ste naše besede, ko blaznost, naše upanje, ko prazne sanjarije --
"Jaz ne, častita Sibila", opomni Dionizij boječe.
"Ti ne, moj sin!" vsklikne ona in njen glas se zviša, a vendar govori tiho in mirno. "Poslušaj, kaj ti imam povedati in zapomnite si vsi, ki to slišite!" Pri tem se ozre po pričujočih in potem gleda zopet Grka.
"Tvoje ime je že last onega lepega in slavnega mesta, ki bo kras kraljica zahodnega sveta. Ti si Dionizij Atenjan, iz Aten, luči Evrope] A daleč na njenem zahodu bo vstal narod, ki bo ijadkrilil tvoj narod na sijaju in slavi, in njegovo glavno mesto te bo imenovalo svojo last pred vsemi drugimi mesti na zemlji. In potem ko bo več ko petdeset rodov izginilo nad tvojim grobom, bo izbral bojevit narod tvoje miroljubno ime v se negovorjenem jeziku za svoj bojni klic in s tvojim imenom na ustnicah bo zmagal ali pa umrl. Kako solnce napravi svoj tek od vshoda do zahoda, ravno tako bo tvoj spomin izhajal od vshoda enako ljubki zori in vezal konce sveta ter našel na zahodu v duši milijonov še nerojenih slavni počitek za vse čase. Po Sinu Enega, ki njih imena veže s tvojim, boš postal oče. vzor in varuh drugim, presrečnim, ki bodo imeli v svojih premnogih tempeljnih Tistega, od katerega časti Atena le ubogo podobo — neznanega T'oga. On je prišel, moj sin! V resnici: On je prišel!"
Ko je to govorila, — zadnje besede s tihim, skrivnostnim glasom — svetil se je njen lepi stari obraz kakor v zamaknjenju. Poslušavcem seje zdelo, da neko nadnaravno veselje prešinja celo njeno bitje. S početka se je v s pel a visoko po koncu, pri zadnjih besedah je pa sklonila glavo v znak spoštovanja in ponižnosti in prekrižala roke na prsih.
Prevzeti svetega, še nikdar občutenega občudovanja so zrli poslu-šavci v njen obraz in zdelo se jim je. da še vedno slišijo njene preroško-pomenljive besede, čeravno je že dalj časa molčala.
Komaj so imeli časa vzdramiti se iz svojega začudenja, že se prerokinja zopet vzravna in vzame palico. "Še enkrat, zdravstvujte!" reče pogleda vse po vrsti in predno ji morejo odgovoriti, izgine s.par hitrimi koraki iz sobe.
Nihče se ni upal pogledati, kam gre.
Molče se vleže Pavel na svoje vzglavje in gleda prijatelja, ki je slišal tako čudovito prerokovanje. Molče se zgrudi Dionizij na klop poleg njega in zdelo se je. da biva njegov duh popolnoma v ipvem svetu, tako ne premično je sedel.
Slednjič se oglasi Lea in vpraša, ali naj bi takoj izpolnili Sibilin na svet, ali ne. Dionizij in Pavel pritrdita in sklenejo takoj pričeti s pripravami za potovanje in še isti dan so skupno odrnili proti Rimu.
IX.
Cenjeni bravec se gotovo Še spominja starega jiula Jozije Makabeja in njegove razumne in lepe unukinje Estere. katera s4iio srečali v Rimu J v hiši starega oderuha Eleazarja v Suburi.
Nepotrebno je povedati, da je bila njegova lakomnost po denarju to skrajnosti razžaljena in da njegovo duševno stanje nikakor ni bilo nagnjeno k miru in ljubeznjivostim od onega usodepolnega dne. ko ga je Pavel tako nemilo prevaril z zabojem polnim kamenja. Izrazil se je baje, da Gnej Pizo ni v denarnih zadevah nič več vreden, kakor dojenček v materinem naročju. Ni sposoben niti za cestnega roparja. On, Eleazar bi bil takoj slutil prevaro in udaril po njih. Ker pa stari oderuh ni imel nikogar. nad katerim bi stresal svojo jezo, sta bila stari knjigovodja in njegova unukinja njegova dnevna žrtev.
Jozija, ki je bival v Rimu samo zaradi tega, da bi si od svoje male plače prištedil toliko, da bi mogel zadnje dni svojega življenja z svojo Estero v miru preživeti v svoji domovini in poleg tega zapustiti po svoji smrti svoji unukinji majhno, vendar njeni skromnosti primerno doto, je že davno upal. da bo kmalu prišel čas, da bo spolni! ta svoj namen. Grde ravnanje pa, katero je moral prenašati on in njegova unukinja od onega dne. ga je slednjič prisililo do sledečega sklepa: "Jutri", rekel je zvečer Esteri, "bodi pripravljena na pot proti ljubljenemu vshodu."
Estera je bila presrečna, ko je slišala, da se bo tako kmalu vrnila v deželo, katere doline in gore še dandanes odmevajo slave njenih pradedov. Le tu in tam je zakril oblak teme to njeno veselje. Za ceno svojega življenja bi rada videla lepega viteza, katerega podoba se je onega večera ne-izbrisljivo utisnila v njeno nedolžno srce. Vedela je, da je sodelovala pri rešitvi kritičnega vprašanja kako rešiti zaklad in življenje vojakov, ki so ga spremljali. Spominjala se je tudi, kako ji je zagotavljal poveljnik, da ne bo ne nje, ne njenih uslug nikdar pozabil. Večkrat je mislila nanj in se vpraševala, bo li iz bitek na severu prišel ravnotako zmagoslaven, kakor iz boja s cestnimi roparji. Nikomur ni zaupala svoje skrivnosti, celo svojemu staremu dedu ne; ker besnost Eleazarjeva zaradi tega, da mu je izpodletel načrt, ki ga je stal toliko truda in denarja in mu je obetal tako lepi dobiček, je bila tolika, da se je Estera bala, da bi jo bičal do smrti, ali jo pa zaprl v kakšno skrito sobo velikega poslopja in jo pustil umreti lakote, če bi le imalo slutil o njenem sodelovanju.
Zdaj je bilo potovanje sklenjeno. Ladja je ležala v Ostiji, rimskem pristanišču, pripravljena nesti popotnike v jutrove dežele. Nekako sredi pota med Ostijo in Rimom je stala hiša, kjer je živel rojak Jozije, Izahar po imenu. Tega je prvi prosil, da bi dal prenočišče njemu in Esteri. Odtod je hotel Jozija prihodnje jutro na vse zgodaj odriniti, da bi še ob pravem času dospel na ladijo v Ostiji.
Tam najdemo potnike zvečer tistega dne, ko so se ravno vdeležili enostavne večerje svojega gostitelja. Hiša Izaharjeva je stala nekoliko oddaljena od ceste, obdana z oleandrovim grmovjem in mirtinimi grmiči.
Ozka steza je vodila od ceste skozi vrt k vhodu v njo.	i
Tu so se sprehajali gostje v večernem hladu in so se razgovarjali o Rimu, ki so ga zapustili danes in o Jeruzalemu, po katerem so hrepenili z vso dušo, ko zaslišijo v daljavi neko drdranje. Počasi se bliža hrup in lahko so razločili stokanje voza, ki se je približaval. Na vsaki strani sta ga spremljata dva jezdeca. Estera je stala pri vrtnih vratih in ga radovedno ogledavala.
"Tu se moramo ustaviti in pogledati, ne bi li dobili kakšnega drugega konja, "sliši govoriti enega izmed družbe, ki med tem tudi razjaha in se bljža vratcam voza. "Kako je ž njo? Ali ji je bolje?" vpraša.
Katoliki, zavedite se! Podpirajte svoje časopisje ,da bo močno! «Vsa naša moč je — katoliški časnik. Katoliški časnik tebe branil Katoliški časnik se za te bori.
SLAMNIKARCE POZOR
Izkušene slamnikarce in izdelova-teljice klobukov dobe takoj delo. Vprašajte osebno pri:
GLOBE HAT CO., V7 W. Adams St., Chicago, 111. Room 304.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylvania, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom ga naj to pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu z: naš tisk. Rojaki, pomagajte mu ši riti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
SVETI KRIŽEV POT.
V zalogi imamo lično knjižico sv. Križev Pot. Priporočamo jo čč. duhovščini za šolsko mladino, ako imajo šolarji knjigo z enako vsebino je mladino lažje vaditi k pobožnosti. Enako priporočamo to knjižico odraslim. Cena je 15c iztis. Pri večjih naročilih damo popust. Naroča se pri
Franciscan Press.
1849 W. 22nd St.,
Chicago, I1L
SLOV. KAT.
PEVSKO DRUŠTVO
i
"LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cle«^ veland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in. podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašičk 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo* lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.

POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
*
s
t
*
t
t č
s


J. KOSMACH. fr^aAxss^^Si^^sss^ggsssozg
18O4 w. 22nd St., Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pn nakiu« raznih
BARV. ,VARNIŠEV, ŽELEZJa KLJUČAVNIC IN STEKLA
Prevzamem barvanje hiš z^naj in zrn traj. pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svoje«* roiaka '
JOHN GOTTLIEB.
Prvi in edini slovenski
DRY GOODS STORE
1821 W. 22nd St.,	Chicago, 111.
"V
Slovenci! Svoji k svojim!
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to t
I Vi
v
f
p 4



DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI
6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ikupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj
zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
S
t




Pripravite se za neodvisnost!
Varan banka, kamor na-ligate svoj denar«

Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih rvečer.