VESTNIK Poštni urad 9020 Celovi Veriagspostamt 9020 Klagenl izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETMiK XL CELOVEC, PETEK, 10. MAJ 1985 MANJštNE V AVSTRiJi OB 30-LETNICI DRŽAVNE POGODBE: Zaskrbijeni smo za nada!jnji obstoj ker bistvena vprašanja niso zadovoijivo rešena Javnosti predstavijena Listina narodnostnih skupnosti v Avstriji V torek 7. maja, torej za 40-letnico zmage nad fašizmom in osvobo-ditve Avstrije ter 30-ietnico podpisa avstrijske državne pogodbe, je bii "s Dunaju pravi „manjšinski dan". Giavni dogodek v vrsti raziičnih pri-'editev pa je biia brez dvoma predstavitev Listine narodnostnih skupno-s*' v Avstriji, ki so jo skupaj pripraviti in sogiasno sprejeti predstavniki "seh narodnih manjšin — Siovencev na Koroškem, Hrvatov in Madžarov "a Gradiščanskem ter Čehov in Siovakov na Dunaju. Listino je v okviru tiskovne kon-^rence v Slovenskem centru na ^naju predstavil predsednik koordinacijskega komiteja narodnostih skupnosti v Avstriji dr. Franci ^hter. Spomnil je, da je listina Ostala na podlagi izkušenj deset-etnih srečanj narodnostnih skupnosti sosednjih dežel ter je rezul-st enoletnih skupnih posvetov in Pogajanj. „Listina je najmanjši skupni imenovalec zahtev in teženj vseh narodnostnih skupnosti v Avstriji," je naglasil dr. Zwitter, „in to ob absolutnem priznavanju na-čeia suverenosti in samostojnosti vsake manjšine, ki bo gotovo imela in tudi posebej izrazila svoje lastne zahteve." Listina, ki so jo sprejeli in podpisali predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodne- OB 30-LETNICI DRŽAVNE POGODBE poziva Klub slovenskih šudentov in študentk na Dunaju na PROTESTNO MANiFESTACiJO pred avstrijskim pariamentom ki jo prireja v sodelovanju z osrednjima organizacijama koroških Slovencev. čas: 15. maj ob 12. uri (ne ob 20. uri, kot je napačno zapisal Naš tednik). Kraj: Dr.-Karl-Renner-Ring (pred Parlamentom). Političnemu zborovanju bo sledil kratek kulturni spored. Za udeiežence iz Koroške bosta vozita 2 posebna avtobusa: H Avtobus za Ziljo in Rož bo odpeljal ob 5. uri zjutraj izpred Posojilnice v Ločilu in potem preko Malošč, Loč, Šentjakoba, Sveč, Borovelj (glavni trg) in Celovca do Pliberka. Z Avtobus za Gure in Podjuno bo odpeljal ob 5.30 uri iz Bil-čovsa in preko Kotmare vasi do Celovca (Mladinski dom SŠD), od tam preko Škocijana, Dobrle vasi in Čepič (Juena) do Pliberka. Z Ob 6.30 uri skupni odhod obeh avtobusov izpred Posojilnice Pliberk proti Dunaju. Prijave sprejema ZSO, Celovec, Gasometerg. 10 ^ 32 5 50 ^ Udeiežimo se prireditve na Dunaju, kjer bodo zbra- SH Z ni zunanji ministri podpisnic avstrijske državne pogod- H * be, da protestiramo proti neizpoinjevanju čiena 7 in zah- g )) tevamo popotno uresničitev manjšinske zaščite. ga sveta koroških Slovencev, Hrvat-skega kulturnega društva na Gradiščanskem, Hrvatskogradiščanske-ga kulturnega društva na Dunaju, Gradiščansko-madžarskega kulturnega društva ter Manjšinskega sveta češke in slovaške narodnostne skupnosti v Avstriji, obsega načela in navodila, ki naj jih upoštevajo tako vse narodnostne skupnosti kot vsi pristojni dejavniki države in dežel pri nadaljnjem reševanju odprtih vprašanj narodnostnih skupnosti v Avstriji. „Da pa predstavijamo Listino ravno na dan, ko obhajamo 40-ietnico zmage nad fašizmom in 30-ietnico podpisa avstrijske državne pogodbe in s tem obnove Avstrije, gotovo ni slučaj," je poudaril dr. Zwitter. „S tem hočemo poudariti, da vprašanja narodnih manjšin v Avstriji tudi še danes niso zadovoijivo rešena — tudi ne z zakonom o narodnih skupinah. To naj bi bii signai avstrijski in svetovni javnosti, predvsem pa apei na državo in viado, da bi skupaj s prizadetimi manjšinami rešiia odprta vprašanja manjšinske zaščite." Na dejstvo, da bistvena vprašanja manjšin še vedno niso rešena in je zato upravičena zaskrbljenost za njihov nadaljnji obstoj, so na tiskovni konferenci opozorili tudi zastopniki posameznih narodnostnih skupnosti. Tako je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc opozoril na najnovejše napade na dvojezično šolstvo na Koroškem ter ugotovil, da etablirane stranke na Koroškem nagibajo k rešitvi šolskega vprašanja spet na račun in v škodo slovenske narodnostne skupnosti. Odpor proti taki politiki je najti le pri demokratični opoziciji in zlasti v vrstah mlade generaci- (Dd/je nd #. Strdnij ŠTEV. 19 (2225) OB 30-LETNiCi DRŽAVNE POGODBE IN 40-LETNtCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM vabimo na deiovno zborovanje odbornikov in krajevnih funkcionarjev narodnih in kulturnih organizacij koroških Siovencev. Na prireditvi bomo izčrpno obravnavali trenutni položaj naše narodne skupnosti s posebnim poudarkom na vprašanju skupne dvojezične šole. Poleg kratkega kulturnega sporeda bodo govorili: predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ter predstavnik komiteja za obrambo dvojezične šole. Gre za odločilna vprašanja našega obstoja, zato naj bo naša dolžnost, da se prireditve udeležimo v čim večjem številu. Prirediev bo v ponedeljek 13. mja 1985 ob 19.30 uri v veliki dvorani WiFi, Celovec, BahnhofstraHe 40—42. Narodni svet Zveza slovenskih organizacij koroških Slovencev na Koroškem OB 40 LETNICI PRVE SLOVENSKE VLADE: Skrb za zamejske Stovence zapisana v ustavi in srcih „Skrb za stovensko narodnostno katere mejimo in se bodo dobrososed- skupnost v zamejstvu je naša trajna naloga, zapisana v naši ustavi in naših srcih. Zato nas tem botj vznemirjajo vesti, ki govorijo o stopnjevanju pritiskov na Stovence v zamejstvu, ko vidimo, da želijo nacionalisti in neofašisti onemogočiti, da bi naša narodnostna skupnost v prijateljskih sosednjih državah dobila tiste pravice, ki ji pripadajo po mednarodni pogodbi, ali ki so jih podpisale vlade držav, kjer živijo. Upam samo. da sta letošnji obletnici — 30-letnica podpisa avstrijske državne pogodbe in 10-lctnica podpisa osimskih sporazumov — dovolj velika spodbuda demokratičnim silam Avstrije in Italije, da bodo izpolnile pravične zahteve Slovencev za njihovo narodno zaščito in vsestranski razvoj. Tako bo lahko slovenska narodnostna skupnost postala še večji povezovalni člen med- državami, na ski odnosi še bolj poglabljali, kar bo dalo nove in še kakovostnejše rezultate na vseh področjih jugoslovanskega sodelovanja s sosednjimi državami." Tako je poudaril predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj zadnjo nedeljo v Ajdovščini, kjer j,e bila velika proslava 40-letnice ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Orisal je pomen zgodovinske odločitve o oblikovanju slovenske državnosti in poudaril, da je ustanovitev prve slovenske vlade pred 40 leti v Ajdovščini °d,en najpomembnejših mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. Svečanosti v Ajdovščini so se udeležili naj višji predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. Med častnimi gosti je bila tudi veččlanska delegacija ZSO, ki jo je vodil predsednik Feliks Wieser. PREBERiTE na *tfoni 2 JosefGuttenbrunner: Obramba dvojezične šote je obramba demokracije 3 Cvetke zia — zapiski o Pustovi knjigi „Tito-stern tiber Karnten" 4 Beograjska skupina „ivo-Lo)a Ribar" gostova! a na Koroškem 5 Pisma bratcev ^ Peter Turrini:Gegen den a!!tag!ichen Faschismus 8 18.majavZe)twegu mirovna demonstracija ^t;r;deset /et je mini/o od tiste-gd nepOZdbnrgd mdjshegd dneVd /etd /944, bo se je nd evropsbi ce-/im hončd/d morija dr«ge svetovne vojne; trideset /et bo mini/o od tistegd mdjshegd dnevd /etd /944, bo je bi/d nd D«ndj« svečano podpisdnd dvstrijshd drždvnd pogodbd, ; hdtero je rlvstrijd spet dobdd tvojo po/m/no svobodo /n neodvisnost. /lv$trij$Z?d drždvnd pogodbd je prines/d dr«gi rep«b/ihi neodvisnost, sdtnostojnost in nevtrdinost in ji bhrdti nd/oždd do/očene mednd-rodnoprdvne obveznosti. Drždvnd pogodbd je bi/d vstopnic«, bi jo je mord/d ztvsfujd p/dčdti, dd je bi/d ponovno sprejetd v družino demo-brdtičnib svobodnih drždv. hčo /etos prdzn«jemo 30-/etnico te pogodbe, je nesporno dejstvo, dd je drngd dvstrijshd rep«b/ihd svoje obveznosti do zdveznihov ter medndrodne evropsbe in svetovne sh«pnosti snverenib drždv vestno in točno izpo/njevd/d in s tem doseg/d pomembno stopnjo mednd-rodnegd Kg/edd v hvropi in v sve-t«. Prdv tdbo nesporno in neizpodbitno pd je dejstvo, dd rep«b/ibd zlvstrijd t«di JO /et po podpis« drždvne pogodbe ni izpo/ni/d svo- jih obveznosti do s/ovenshe in br-vdšhe mdnjšine in zdto ostdjd ve-/ih do/žnih tistem« de/« svojih drždv/jdnov, hi so ndjveč prispe-vd/i h vzpostdvitvi nove rep«b/ibe. /Veizpo/njevdnje č/end 7 ostdjd neizbrisen mddež nd s/dvnostni ob/ehi rep«b/ihe Avstrije ob 40-/etnici njenegd obstojd/ Ob 24-/etnici podpisd drždvne pogodbe je bivši hdne/er Xreishy strdnshegd rdzvojd nj«ne h«/t«re, prosvete, dr«žbenib ob/ih živ/jenjd in gospoddrshegd po/oždjd." /čo/ibo /epih besed, bo/iho ob-/j«b in ho/iho «pdnjd je bi/o v mi-n«/ib tridesetih /etih/ 7*odd «binitev obvezne dvojezične šo/e, ndpdd nd dvojezične ndpise, preštevdnje mdnjšin /etd /976, posb«s «ve/jdvitve geto-šo/ zd s/ovensbe otrobe in, ne ndzdd- meni dtomizdcijo ndše ndrodne sb«pnosti tdbo g/ede ozem/jd bd-bor g/ede prdvic in je zdto nespre-jem/jivd. 7*dho se je prdvno std-nje s/ovensbe ndrodne sb«pnosti s sedmoj«/ijsbo zdbonoddjo iz /etd /976 pos/dbšd/o, bdr vsebdbor ne more biti ci/j in ndmen medndrod-negd doh«mentd v borist obstojd in rdzvojd ndrodne sb«pnosti. Prizndvdmo se b dvstrijsbi dr-ždvni pogodbi, b izvirnim teme-/jem dr«ge dvstrijsbe rep«b/ibe, bot so neodvisnost, nevtrd/nost, dntijdšizem, medndrodno pop«-ščdnje in mir. 7*d ndče/d so edini čvrsti teme/j, bi /dbbo rep«b/ihi zfvstriji ddje in obrdni medndrodni «g/ed. 7*d «g/ed pd bo rep«b/ihd /) v-strijd /dhbo doseg/d in obdržd/d sd-mo teddj, če bo vestno in dos/ed-no izpo/njevd/d t«di do/oči/d č/end 7 drždvne pogodbe in s tem še/e omogoči/d obstoj in rdzvoj s/ovensbe ndrodne sh«pnosti nd bčorošhem. Priprdv/jenost in dobro vo/jo zd tdb rdzvoj pd bo re-p«b/ibd zlvstriid /dhbo pobdzd/d prdv ob vprdšdnj« ohrdnitve in rdzvojd dvojezične šo/e nd /čoroš-bem. dipl. inž. Feliks Wieser predsednik ZSO Neizpoinjevanje čiena 7 30-!etni do!g repubiike Avstrije do siovenske in hrvaške manjšine ^<><><><><><><><><><^<><><><><><><><><><><><><><^<><><><><><><><><^<><^<><><><><><><> ob obisb« v Beogrdd« izjdvi/.' ,,/lvstrijsbd strdn je potrdi/d pri-prdv/jenost, dd izpo/ni vse svoje obveznosti iz drždvne pogodbe in dr«ge obveznosti iz medndrodne-gd prdvd. ^tori/d bo vse, dd zdgo-tovi obstoj in «spešen rdzvoj br-vdšbe in s/ovensbe ndrodnostne mdnjšine v Avstriji in, dd dejdnsho Zdjdmči spoštovdnje nj«nih jezibov in ndrodnostnih zndči/nosti, vse- nje, močnd dsimi/dcijd in germdni-Zdcijd pripddnibov s/ovensbe ndrodne sh«pnosti — vse to ddje dvstrijsbi mdnjšinshi po/itibi v dr«gi rep«b/ihi pordzno bi/dneo in je neizpodbiten dobdz, dd č/en 7 drždvne pogodbe ostdjd tdbo bi-/dterd/no med zlvstrijo in /«go-s/dvijo bot t«di medndrodno odprto in nerešeno vprdšdnje. ieddnjd mdnjšinsbd «reditev po- Obramba dvojezične šole je obramba demokracije na Koroškem BiVŠ) PREDSEDNiK DEŽELNEGA ZBORA GUTTENBRUNNER: „Kot državljan republike se čutim moraino obvezanega, da podpiram komite za obrambo dvojezične šoie. Kajti obramba dvojezične šote je na Koroškem hkrati tudi obramba demokracije spioh. Zato nobenemu demokratično misiečemu državijanu ne bi smeto biti vseeno, kaj se dogaja z manjšino." Tako je poudari) bivši predsednik dežeinega zbora in dežeinega šoiskega sveta Josef Guttenbrunner na tiskovni konferenci, ki jo je v ponedeijek priredi) v Miadinskem domu SŠD v Ceiovcu nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šoie na Koroškem. Na tiskovni konferenci so zastopniki komiteja predstaviti javnosti plakat in letak, s katerima hočejo opozoriti prebivalstvo dvojezičnega ozemlja na potrebo in koristi učenja drugega jezika v deželi. Akcija komiteja poteka pod geslom „Bistra glava se uči slovensko — Ein klu-ger Kopf lernt Slovvenisch"; z njo hočejo prispevati k povečanju števila prijav k dvojezičnemu pouku, i$i so možne o priložnosti vpisova-\Sfja šolarjev-začetnikov še do 20. 4 "melja. * Omenjeno geslo dopolnjuje še ^ glava fantka, ki je precej podoben " *?z televizijskih otroških oddaj zna-*' nemu Pumuklu — torej bodo pla-% kati in letaki vzbudili zanimanje tu-,, d! pri otrocih samih. S tem gradi-vppi "obvešča komite starše o času „* .in,.kraju vpisovanja oz. prijavljanja otfok, opozarja jih pa tudi na pred-. .nosti učenja ter znanja obeh jezi-' kpv: na primer, da dosegajo šolarji dvojezičnih šol boljše učne uspe-, he kot šolarji enojezičnih šol. Predstavnik komiteja dr. Vladimir Wa-kounig je povedal, da bodo plakate izobesili v vseh dvojezičnih občinah, medtem ko bodo letake razposlali na gospodinjstva tega ozem-ija.po pošti ali jih bodo delili člani tamkajšnjih slovenskih društev. Na povabilo komiteja so se tiskovne konference udeležili tudi predstavniki organizacij in ustanov, ki podpirajo zahteve koroških Slovencev po ohranitvi in izgradnji sedanjega dvojezičnega šolstva. Po- leg že omenjenega predsednika Guttenbrunnerja so bili navzoči zastopniki celovške univerze, visokošolske zveze (OH) in mlade generacije v SPO. Zadržani psiholog prof. Erwin Ringel pa je v pismu, ki ga je poslal komiteju, izrazil svoje ogorčenje zaradi prizadevanj desničarsko- nacionalističnih sil za ločitev šol in šolarjev na južnem Koroškem. Med drugim je naglasil, da narodu, ki mu vzamejo njegov jezik, vzamejo tudi identiteto in obstoj. Razvoj konfrontacije okoli dvo- Dejstva, da je prav obvezna dvojezična šola po letu 1945 bistveno prispevala tudi k temu, da je Avstrija dobita državno pogodbo in z njo svojo neodvisnost, se moramo posebej spomniti ob letošnjih obletnicah. Na to je zlasti opozoril zastopnik socialistične mladine in mlade generacije v SPO Hermann Popprath, ki je povedal, da mladi socialisti odločno zavračajo tudi VVagnerjev izrek: „Jedem Karntner seine Schule" (Vsakemu Korošcu njegovo šolo). Tej izjavi nasprotuje tudi predsednik Guttenbrunner, ki je menil, da je sicer dobro, če raste število prijav nemško govorečih otrok k dvojezičnemu pouku, toda v obrobnih območjih dvojezičnega ozemlja je treba predvsem slovensko govoreče starše opogumiti, da bodo svoje otroke prijavili k dvojezičnemu pouku. ..Materin jezik je namreč mnogo več kot samo sredstvo za gospodarsko napredovanje." Svojo podporo komiteju sta zlasti poudarili osrednji slovenski organizaciji, ki si želita še boljše informiranje večinskega naroda o argumentih za skupno šolo. Na navzoče novinarje sta apelirali, da bi le-ti s pozitivnim poročanjem pomagali odstranjevati rjavkasto miselnost, ki še vedno vlada na Koroškem: češ, da je slovenščina „grda" ali „schiach". Za jei sen, ko se bo akcija za prijave k dvojezičnemu pouku nadaljevala še bolj intenzivno, pa pričakuje komite za obrambo dvojezične šole tudi podporo pristojnega ministrstva za pouk in umetnost — ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih. GEMEINSAME SCHULE \ SKUPNA SOLA Akcija komiteja za obrambo dvojezične šote Eine Aktion des Komitees zur Verteidigung der zweisprachigen Schute jezične šole je kratko orisal prof. Peter Gstettner s celovške univerze. Medtem ko je razveseljivo, da vedno več organizacij in posameznikov podpira sedanjo šolsko ureditev ali ji vsaj ne nasprotuje, pa imamo na drugi strani izjave vodilnih politikov v deželi, ki so očivid-no naperjene proti sedanji ureditvi in prav tako proti mirnemu sožitju obeh narodov, je dejal Gstettner in zaključil z mislijo, da vendar ne sme veljati za sramotno, če človek razume in govori jezik svojega soseda. Šolske proslave letošnjih obletnic Starši bi se morali bolj zanimati za razmere v šolah Z veliko prireditvijo na celovškem Novem trgu minulo soboto so se kbnčale šolske proslave rojstva 2. avstrijske republike, ki so potekale pod geslom „40 let 2. republike — 40 let miru v Evropi". Hkrati so šolarji z razstavami ih ročnimi izdelki razkazali javnosti svojo ustvarjalnost, v torek 30. 4. pa je bi) po šolah „dan odprtih vrat", kjer je vsakdo lahko prisostvoval pouku. Kakor različni politični tabori v Avstriji različno ocenjujejo nastanek druge republike, tako so se razlikovale druga od druge tudi proslave po šolah. Ne samo, da so ponekod praznovati ločeno po razredih in drugod na skupnih šolskih proslavah — velike razlike je bilo zaslediti predvsem tudi pri vsebini in obliki teh prireditev. Ponekod so ravnatelji ali posamezni učitelji pri opisu nastanka druge republike vedeli povedati o nacistični zasedbi Avstrije, o nacistični strahovladi, ki je zatirala narode in med drugim preganjala tudi koroške Slovence. Za ravnatelje ali učitelje pa se zgodovina današnje Avstrije očitno začenja šele I. 1945, saj sploh niso omenili grozot druge svetovne vojne, temveč so le povedali, da je bila Avstrija v letih od 1945 do 1955 zasedena od velesil — kakor da ta zasedba ne bi bila posledica prejšnje Hitlerjeve oblasti v Evropi. Razlike je bilo opaziti tudi glede jezika proslav. Prireditve na dvojezičnih šolah južne Koroške namreč niso bite povsod oblikovane v obeh deželnih jezikih: nekatere so bile res vzorno dvojezične, druge spet „rein deutsch", kakor da ne bi šlo za dvojezične šole in dvojezično ozemlje. Naravnost kuriozno je taka enojezičnost izpadla seveda na šolski prireditvi — na primer na Gurah - kjer je bilo govora o državni pogodbi s posebnim opozorilom, da njen 7. člen zagotavlja koroškim Slovencem določene pravice in enakopravnost njihovega jezika, ki pa ga na tej prireditvi ni bilo slišati. Sicer pa so te prireditve še pokazale, da tudi zanimanje staršev za šolsko resničnost ni povsod enako; lahko bi rekli, da prevladuje bolj nezanimanje kot pa pozorno zanimanje za razmere v šoli. Mnogim staršem je šola še vedno bolj ali manj „tuja", zlasti Slovencem, saj jih je skoraj vso zgodovino samo potujčevala. Vendar to ne bi smelo biti vzrok, da starši ne bi z zanimanjem in tudi kritično spremljati, kako danes poučujejo njihove otroke. Novi šolski zakoni v čedalje večji meri predvidevajo tudi soodločanje staršev v šolskih zadevah - in teh pravic se je treba posluževati. Enojezična šolska proslava na dvojezični šoti v Kotmari vasi Pri biižnjem vpisu všoio ne pozabite prijaviti svojega otroka k dvojezičnemu pouku! Ob 40. obletnici zadnjih bojev v drugi svetovni vojni bo v soboto 18. maja ob 9. uri v Poijani pri Prevaljah osrednja prosiava svobode in miru ki bo giavna slovenska prosiava 49-!etnice zmage nad fašizmom in osvoboditve. Da bi se prireditve lahko udeležilo čim več ljudi tudi iz Koroške, bo Zveza koroških partizanov organizirala za prevoz poseben avtobus (prispevek na osebo 100 šilingov), ki bo odpeljal ob 6.30 uri izpred Posojilnice v Ločilu in potem preko Malošč, Loč, Šentjakoba, Sveč, Bistrice v Rožu in Kotmare vasi v Celovec (Ga-sometergasse 10), kjer se bodo lahko pridružili udeleženci iz Celovca in okolice spodnjega Roža ter Borovelj, Sel in Slovenjega Plaj-berka. Udeležence iz Podjune vabimo, da se na prireditev peljejo z lastnimi vozili. Svojo udeležbo prijavite v pisarni Zveze koroških partizanov, Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 - 32 5 50. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 30 LET DRŽAVNE POGODBE: Avstrijska tradicija neizpolnjevanja manjšinskih pravic Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju si je v letu 1985, v katerem obhajamo 30-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 40-letnico zmage nad fašizmom, zastavil nalogo informirati dunajsko in avstrijsko javnost o vlogi in prb spevku koroških Slovencev v boju za osvoboditev Avstrije. Obenem pa hočejo študentje opozarjati tudi na 30-letno avstrijsko ..tradicijo" neizpolnjevanja narodnostnih pravic, ki so zagotovljene v členu 7 državne pogodbe, ter na nedemokratične pojave v zvezi z nemško-nacionalističnimi napadi na dvojezično šolstvo na Koroškem. Ta pristop k letošnjim proslavam v zvezi z omenjenimi obletnicah je tudi okvir za klubske prireditve ^ tej temi. Prva prireditev v tem okv'* ru je bila spominska svečanost za selske žrtve v dunajskem deželne^ sodišču (o njej smo v našem lis^ že poročali — op. ured.), druga politična manifestacija ob 30-letnic' podpisa državne pogodbe 15. maja na Dunaju, za 21. junij pa priprav Ija Klub na dunajski univerzi sla^* nostni koncert, na katerem bo s°* deloval znani Tržaški partizansK' pevski zbor. Ob letošnjih obletnicah je Kih slovenskih študentov in študent na Dunaju sprejel tudi posebno solucijo, v kateri pravi: Avstrija obhaja letos štirideseto obletnico zmage nad fašizmom in s te"j povezane ustanovitve 2. republike kakor tudi trideseto obletnico podpisa aV strijske državne pogodbe. Pogoj za dosego samostojnosti nove Avstrije je bil njen lastni prisPu vek k osvoboditvi izpod nacističnega jarma; to so zahtevale zavezniške s' v Moskovski deklaraciji leta 1943. Koroški Slovenci — v tem najtežjem eas izpostavljeni najhujšemu pritisku, ki je dosegel višek v izselitvi nad s slovenskih družin — so se v partizanskem boju uspešno uprii nacistične"* režimu. Prav na ta protifašistični boj so se avstrijski politiki vedno sp sklicevali pri pogajanjih za državno pogodbo in samostojnost Avstrije. Ravno zato se je Avstrija, da bi dosegla svojo suverenost in neodv' nost, obvezaia spoštovati in uresničiti pravice narodnih manjšin, kakor S zajete v 7. členu avstrijske državne pogodbe. Danes. 30 let po podpisu državne pogodbe, avstrijske manjšine ugota ljajo, da bistvena doiočiia 7. člena še vedno niso izpolnjena. , ] Kmaiu po ietu 1955. torej takoj po podpisu državne pogodbe, je Pf*L, ncmškonacionaini heimatdienst s šovinistično gonjo proti slovenski " rodni skupnosti. Skorajda nikoii izvedena denacifikacija ter močne P"*, tične in ekonomske vezi med nosilci heimatdiensta in političnimi stranka Koroške so bistveno vplivale na manjšinsko politko 2. republke. „ Leta 1958 je bito na pobudo heimatdiensta ukinjeno obvezno dvojca"' p šoistvo. Leta 1972 so padle zaradi nemškonacionaine gonje in agitacije K' kratko pred tem postavljene table z dvojezičnimi krajevnimi napisi. So"' iistični dežeini giavar Sima se je mora! posioviti. Deželna in zvezna v*"*), sta se nato v svoji nadaljnji manjšinski politiki oddolžili nemškonacio" nemu elementu na Koroškem: 1976 sta izvedli ugotavljanje manjšine v " . iiki tajnega povpraševanja po občevalnem jeziku, čeprav so Slovenci ne . takega vedno odklanjali. Kijub uspešnemu bojkotu preštevanja — na mer na Dunaju so našteli več Slovencev kot po vsej južni Koroški na podiagi rezultatov tega ..preštevanja posebne vrste" skienili tako ime" vani zakon o narodnih skupinah. Ta restriktivni zakon je bil sklenjen 7. 7. 1976. Slovensko naseiitve" ozemlje so s tem zakonom večinoma zbrisali z zemijevida. Koriščenje nar<*^ nostnih pravic je postalo — v nasprotju z doiočiii in namenom 7. čiena odvisno od številčne moči pripadnikov manjšine. In danes, po štiridesetih tetih 2. repubiike in tridesetih letih držav" pogodbe, hočejo Slovencem vsiliti posebno „dari!o". Razprava o dvoj*% nem šolstvu, ki že več kakor dve teti zaposluje avstrijsko javnost, vsej verjetnosti, tako je vsaj videti, ne obeta dosti kaj dobrega. Kastop" , vseh koroških dežeinozborskih strank so nakazati svojo pripravljenost, K voliti v spremembo sedanje dvojezične šoie. Taka sprememba bi lahko P. zadela tako organizatorične kakor tudi teritorialne razsežnosti dvojezic" _ pouka. Oboje bi pomenilo približanje zahtevam koroških nemških na naiistov — heimatdiensta in svobodnjakov — po ločitvi slovensko in " ško govorečih otrok. To bi bii prvi korak v smer Haiderjeve zahteve P" ničnem proporcu; apartheid bi potem postat za Koroško bridka resnica. Vsa ta dogajanja v najjužnejši zvezni deželi Avstrije pomenijo neV^ nost za demokracijo v naši državi. Poiitični dogodki na Koroškem j; leta 1955 do danes povezani s stalnim popuščanjem deželne in zvezne protimanjšinskim zahtevam nemškonacionalnega in desnoekstremistic" tabora v deželi. Neverjetno stanje — 30 let neizpolnjevanja zakonskih določi! o šinski zaščiti — hoče uradna Koroška v takih okoiiŠčinah hvaliti kot zg'f . model. Koroški dežeini glavar Wagner ne zamudi nobene priložnosti, pr' ^ terl ne bi zatrjeval, da je 7. člen državne pogodbe na Koroškem izpolnjen zadnje pike. Naša vsakodnevna stvarnost pa je drugačna. Dvojezičn' v p, in krajevni napisi, uradni jezik na dvojezičnem ozemiju — to so "dj* p), slej ko prej nerešena vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koros" Sedanja gonja proti slovenskemu jeziku v šoii pa vse do kraja razkr Wagnerjeve hvalospeve. Vsa leta po podpisu avstrijske državne pogodbe so bita za koroške vence leta razočaranja, polna bridkosti, toda nikdar ne leta resignacije po letu teh za Avstrijo pomembnih jubiiejev se bomo naprej borili z" "^)j-ničitev naših narodnostnih pravic — in skupno z nami vsi odkriti avs ski demokrati in antifašisti. Kiub slovenskih študentov in štude na Dunaju Izšlo je Mladje 57 VALENTIN POLANSEK Vojvodina - Evropa v malem... (V!i:i in zepisi no tX. kongresu pisateljev Jugoslavije) Feliks Bister, Fabjan Hafner, Janko Jezovšek, Herbert Kuhner, Cvetka Lipuš, Kurt Luger, Janko Messner, Kristijan Močilnik, Helena Verzel, Vinko VVieser in Pavel Zdovc so avtorji prispevkov nove — 57. številke Koroškega mladja, ki je tokrat prišlo v novi, dopadljivi grafični opremi. Zal pa manjši obseg nekoliko zagreni optično sliko nove številke, ki je spet enkrat žrtev finančnih težav, kar v Besedi uredništva razlaga glavna urednica Vida Obid in tozadevno meni, da je ntanj strani še vedno bolje, ko da di morali izdati kako črno številko. Vendar po bežnem prelistanju revije to niti ni opazno. Seveda s tam nočemo povedati, da reviji ni Potrebnih ustreznih sredstev, am-Pak, da na kvaliteti ni utrpela pad-na. Književnost je sicer pristojna n s poezijo. Čeprav so s svojimi Pesmimi, (če izvzamemo Messner-ia) zastopani mladi avtorji (Fabjan Hafner, Cvetka Lipuš in Kristijan Močilnik), gre za dobre pesmi, z pesnim umetniškim hotenjem in 'skreno lirično izpovedjo. Močilnik le svojo začeto pesnitev, namenjeno koroškim nemškim narečnim Pesnikom, napisal v nemščini — tudi v narečju; upajmo, da bo res Prišla v roke tistim, katerim je namenjena, sicer bo beseda uredni- Mladi rod Med knjigami in revijami, ki so te dni prišie na uredniško mizo, je tudi Miadi rod, giasiio Konzorcija ačiteijev na dvojezičnih šoiah Kolške. Miadi rod že 34 iet prihaja med otroke, ki se v šoii učijo tudi ^lovenščine. Kot zvesti prijateij pomaga spoznavati iepote sio-Venske tiskane besede. .. Učiteiji, otroci in tudi njihovi star-radi segajo po Miadem rodu. ako bo tudi z novo — 9.-10. šte-'ritko tekočega ietnika te revije, je poina veseija, cvetja in modrosti, katere se miadi in sta-d*iSi braici naužijejo ob iistanju Mladega roda. List za uporabo na dvojezičnih šoiah priporoča tudi vezno ministrstvo za pouk. ce, o nuji skrčene izdaje, izgubila svojo veljavo. Janko Messner svoje pesmi posveča Nikaragvi, ki se bori za svojo neodvisnost in zoper terorizem, ki ga spodbuja ameriški kapital. Gost v tem Mladju je avstrijski pesnik Herbert Kuhner, ki je svojo mladost preživel v ZDA, od leta 1963 pa spet živi na Dunaju. V Kuhnerjevih pesmih, katere je prevedel Andrej Kokot, je še močno prisoten ameriški svet, zlasti je opazen njegov kritičen odnos do ameriške družbe. Seveda pa Kuhnerjeve pesmi veljajo prav tako tudi za naš, stari svet, saj tudi v Evropi doživljamo podobne socialno družbene pomanjkljivosti in pokvarjenost vladajočih slojev. Kot fotograf v tem Mladju preseneča Vinko VVieser s ciklom svojih fotografij, ki jim je dal naslov ..Gibanja, akcije, delovanje - v duetu". Kot sam pravi, je bilo fotografiranje njegov hobi, zdaj pa postaja vedno bolj sestavni del njegovega poklica. Motive išče predvsem v akcijah, kulturnem ustvarjanju, udejstvovanju v prostem času, delu, vsakdanjem življenju. Njegove slike niso le dokumenti našega časa, ampak tudi umetniško impresivne podobe. Kurt Luger, čigar prispevek je iz nemščine prevedel dr. Mirko Messner, pod naslovom Enoličnost v mnogoličnosti, obravnava tretji svet v zrcalu sredstev množičnega obveščanja, Feiiks Bister zaključuje svojo razpravo Družba in prosveta oz. kulturnost kulturnega dela, zapisu ob 150-letnici rojstva Jožefa Stefana sledijo Novice — novosti — odmevi, s kratkim, tradicionalnim vsebinskim pregledom v nemščini Koroško mladje 57 zaključuje svojo pomladansko izdajo. Kljub manjšemu obsegu (64 strani), nova številka Mladja nudi dovolj literature, ilustracij, polemike in knjižnih ocen. Zato ljubiteljem slovenske pisane besede na Koroškem priporočamo, da sežejo po novi izdaji Koroškega mladja, ker bodo s tem pomagali urednikom znižati tiskarske in druge stroške, sodelavcem pa dali občutek, da njihov napor ni bil zaman. Tako zatrjujejo— in to niti ne čisto neupravičeno — prebivalci Avtonomne pokrajine Vojvodine, kajti v tem čudovitem svetu v štirikotu severno od Beograda do madžarske meje severno od Bačke, od Fruške gore na zapadu do romunske meje na vzhodu prebiva enaindvajset različnih narodnostnih skupin. Štirje jeziki so literarno živi in v rabi: srbščina, madžarščina, slovašči-na, romunščina in rusinščina. Slednja govorica je delikatna posebnost, kajti jezik je nekje v bližini ukrajinščine, kar spominja r,a tiste novoselce, ki so v osemnajstem stoletju po princ Evgenovi dokončni zmagi nad Turki, prišli v deželo. Vojvodina je rodovitna ravnina, kjer je baje težko najti za pest debel kamen, tako dobra orna zemlja je tod. Prestolnica Vojvodine je Novi Sad, ki je po razsežnosti na vse štiri strani večji od Ljubljane in šteje tudi kar nad četrt milijona prebivalcev. Hkrati pa je tudi središče madžarske narodnostne skupine, ki ima tukaj svoja kulturna, družbeno politična in ekonomska središča, tudi radio in televizijo in založništvo. Dodam naj, da so Madžari številčno od vseh narodnostnih skupin najmočnejši in tudi literarno najaktivnejši. Vsaka narodnostna skupina pa goji svoje posebno življenje, vsaj tudi v izživljanju vaških in podeželskih običajev, zato je Vojvodina pristna pestrost, ki obiskovalca iz karavanških utesnjenosti kar sproščeno sprejema . . . V Novem Sadu se je letos od 18. do 20 aprila 1985 vršit IX. kongres jugoslovanskih pisateljev. Obdonavsko mesto, na levem bregu veletoka, na desnem pa so zgodovinsko zanimive utrdbe Fetrovaradina, je za nekaj dni nosilo obeležje vsejugoslovanskega dogajanja: na več vidnih krajih po mestu je bilo videti velikanske transparente v šestih jezikih, da so v teh dneh v mestu na srečanju jugoslovanskih književniki iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Kaj čuda, da se ponaša s tem t-udi Madžar, ki najde v svojem jeziku najavljen susret! In kniževnik iz Kosova kajpak, ko jaz obdravski Karantanec malo kaj vem početi z albanščino, četudi je že v tem jeziku izšlo pred leti v prevodu nekaj mojih pesmi. Torej imam spoštljiv odnos do tega jezika! Kakor do vsakega, saj vsak jezik govorijo živi ljudje in v njem pišejo pesniki! Prav ob takih spoznanjih me kot karavanškega hribovca silno zaboli v duši, ko pomislim na razmere doma na avstrijskem Koroškem, kjer pač ni moja materinščina vsakomur prav, obratno, celo v napotje je nekaterim včerajšnjikom minulega velenem-škega zliduha, zato hočejo izriniti mojo materinščino iz šole, iz javnosti... Pa se še najdejo širokoustneži, kako .evropsko zgledni' so z nami tukaj v tej deželi? Ali ni smešno, ko Vojvodinec kaj takega sploh ne razume . . .? Zakaj ne? Ker se ne zna predstavljati, da bi pripadnik nekega jezika posiljeval drugega pripadnika drugega jezika . . .! Tako I V Novem Sadu se je nas zbralo čez tri sto književnikov iz različnih Pisateljskih društev Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvatske, Kosova, Makedonije, Slovenije, Srbije in Vojvodine. Delegacija Društva pisateljev Slovenije iz Ljubljane je na tem srečanju pokazala svoj najbolj očitni mednarodni obraz, saj smo bili med 17 delegati in gosti tudi italijanski državljani kot Ivanka Hergold, Marko Kravos in Miroslav Košuta s Tržaškega in avstrijski državljan Valentin Polanšek s Koroškega. Tako je razmeroma mala SRS učinkovala enakopravno, a izjemno mednrodno...! S tem se druge republike niso mogle ponašati... Najprej bi kaj takega lahko nas posnemala Makedonija — ko bi bile tako urejene meddržavne zadeve kot so med Jugoslavijo in Avstrijo tudi med Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo in recimo še Albanijo . . . V slovenski delegaciji so se nahajali DSP člani kot Tone Pavček, priljubljeni mladinski pesnik in direktor Cankarjeve založbe v Ljubljani, Tone Partljič kot redanji društveni predsednik, Miloš Mikeln kot predsednik Slovenskega centra PEN Ljubljana, Slavko Jug, urednik RTV v Mariboru, Veno Taufer, urednik literarnih oddaj na Radiu Ljubljana, Ciril Zlobec glavni urednik revije Sodobnost in eden od najbolj profiliranih slovenskih pesnikov že kar nekaj desetletij, Anton Ingolič, morda že sta-rosia slovenskih pisateljev, ker bo drugo leio kar petdeset let od izida njegove prve knjige! Ves čil in nasmejan je med nami tudi Ivan Potrč bivši dolgoletni direktor Mladinske knjige, predsednik DSP in Prešernove družbe, ki se je prvi potegoval za koroške slovenske avtorje, naj jih upoštevajo pri počastitvi z nagrado iz Prešernovega sklada! Nadalje so prisotni še Tone Peršak, Janez Rotar, Dimitrij Rupel, !vo Svetina in Igor Torkar. !z kongresnega informatorja naj povzamem, da je preminulo v desetletju od prejšnjega srečanja književnikov Jugoslavije visoko število 34 članov, med pokojnimi znana imena kot Fran Roš, Dušan Pirjevec, Božo Vodušek, Edvard Kardelj, Matevž Hace, Ciril Kosmač, Leopold Suhodolčan, France Sušnik, Karel Prušnik-Gašper, Beno Zupančič, Božidar Borko, Edvard Kocbek, Marija Boršnik, Ivan Ribič, Miha Klinar, Miško Kranjec, Mile Klopčič . . . Književniške osebnosti, ki je vsak na svoj specifičen način ustvari! trajne vrednote slovenske besedne umetnosti! Ko bi prostor dopuščal, bi moral navesti o vsakem pokojnem avtorju vsaj stavek ali dva o književnikovi veličini! Predpostavljam pa lahko, da o vsakem bravec sam že ve veliko . . . Iz splošnega kongresnega dnevnega reda ni bilo razvidno, o kakih tema- tikah, problemih in specifično književnikih žanrih bodo razpravljali udeleženci IX. srečanja književnikov Jugoslavije v Novem Sadu v dneh med 18. in 20. aprilom 1985 — ko pa se je meni nabralo v rokah čez 50 tipkopisov različnih referentov in diskufaniov, sem šele zaslutil vsestransko razsežnost vsega nedorečenega in izrečenega, kar se iskri po avtorjevih glavicah, kar se eruptivno zliva v pesniških dušah, kakšne ideje se porajajo zemljanom, ki se resno ukvarjajo z besednim ustvarjanjem . . . Omenim naj samo nekatere naslove različnih avtorjev referentov, diskutan-tov: Nikola Miloševič: Psihologija in ideologija stalinistične knjižne desnice, Adam Puslojič: Cernu inspiracija? Boško Lomovič: Pouk in pomen Herberta von Karajana, Žarko Vasiljevič: Birokratizem in malomeščanstvo nasproti stvariteljstvu, Petko Vojnič Pur-čar: Književne vrednosti in njihovo de-valviranje, Milutin Srečkovič: Komu je pisec odgovoren? Gane Todorovski: Makedonske posebnosti v vsejugoslovanskem današnjem razmerju, Vladimir Čerkez: Ustvarjanje je izraz svobode, Ibrahim Rugova. Priština: Konkretna svoboda, Janoš Siveri: Situacija mladih madžarskih piscev v Vojvodini ali prilaganje fenomonologiji moči, Feličija Marina Munteanu: Literarne narodnosti v Vojvodini, Branko Bošnjak: Pisec in regresija družbene zavesti, Slavko Gor-dič (Novi Sad): Pisec in družba, književnost in politika, Milutin 2. Pavlov: Književni angažma, Petar Sarič: Razmišljajoči o svobodi, Ivan Kocjančič: Pisec in naš čas... Tudi slovenski udeleženci so se močno artikulirali, tako: Ciril Zlobec: Za nacionalno samobitnost, Igor Torkar: Mali mozaik izzivalnih vprašanj za razmišljanje o pisateljevanju, Veno Taufer: Dialektična alternativa, Dimitrij Rupel: Pisatelj intelektualec ali toleranten somišljenik kolegov umetnikov? Med kongresnimi odmori in v zase-daniskih vrzelih smo v več skupinah brali po novosadskih in okoliških osnovnih in mestnih višjih šolah. Vrhunec vsega srečanjskega dogajanja se je meni zdelo literarno branje v kaj modernem slogu zgrajenem novosadskem mestnem gledališču, večer je prenašala RTV postaja, izbrano obeležje so okvirili z Mozartovim di-vertimentom učenci novosadske glasbene šole. S svojimi pesmimi so prireditev oblikovali Ciril Zlobec, Veno Taufer, Paljo Bohuš, Mihajlo Kovač, Pavle Popovič, Jože Pap, Olga Arbutjevska, Ante Popovski, Vladimir Čerkez, Jevrem. Brkovič, Bosiljka Pušič, Jure Franičevič Pločar, Vesna Parun, Borislav Radovič, Branislav Petrovič, Azem Skrelji in Rahman Dedaj v slovenščini, srbščini, hrvaščini, madžarščini, makedonščini, albanščini, furščini, slovaščini, romunščini, rusinščini... **RAGO DRUSKOVlC ROK ARIH: CVETKE ZLA , dolgo je od tega, odkar se nisem srečal s prstnim berilom.* knjigo mie je opozoril prijatelj P., po roj-doma iz ene od podjunskih vasic, češ da y njej nakopičenih dosti hudih na partizan- račun. Urednik Slovenskega vestnika, ki J' ,je knjigo poslal na recenzijski pogled, je .Pisal, da bi kakšen pretres tega pisanja bil u Nsten, posebej če bi bil napisan s peresom kšnega bivšega koroškega partizana. ]Ner naključje nekajkrat povezalo s foškimi ljudmi, in sem kljub temu, da ni tovrstno branje posebej privlačno, niti ^ Opomini na hude vojne dni, muze tedaj po n'"Rdi In starih skušnjah mirujejo — vendar-s^Pfelistal to knjigo tri stotih strani. Pomudil se pri menda dvajsetih podobah avstrij-gj*l. kmetiških Korošcev (ponatisnjenih foto-p^Njah), med njimi posnetkov dveh mož na (i^ah, pa fotografij enajstih kmečkih doma-pj kj:er je bojda prišlo do partizanskih zločini'' Pogled je postal tudi ob slikah dveh sku-(Jr.Rojakov, pravzaprav mladeničev iz RAD t(M' vske delovne službe). Izučili so jih, pa ^' uporabili v boju zoper partizane. '2r - ^ berilo s slikanico vred je videti zelo hi ^'^o in more vplivati na človeka; s te stra-Oobro opravljeno. j)n f^adcvno sem prebral čez sto strani (14— slov' ^a^onši s prvim velikim poglavjem in na-H^om Smrtni obiski na domu. V poglavju ob-^hava avtor, časnikar po poklicu, triletno Jensko nasilje med voino (1942—1945) na r^frijskem Koroškem, takrat na ozemlju sa-velikega nemškega rajha: v Kapelških sitih ' karavanškim Obirjem, v podjun-lov!?. vaseh, na Svinji, na Gurah vse do Ce-3o]i t v samotnih odmaknjenih karavanških l^cah Roža ... do J,aije 2 večjim čudenjem sem se od strani ta^fhni spraševal o tej zbirki avtorjevih fan-Sp^aRorij: o tej podobi blodenj in prikazni, v koroški klimi. Le-ta je pravzaprav KPala to posebno klitje, te „cvetke zla" o majhni, kmečki, podeželski vojni, o vojni po drobnih delcih; naj dopolnim to klitje se je lahko zarodilo )iz starih rakastih korenin. Kleinkrieg imenuje to avstrijski izvedenec za vojaška vprašanja in tudi raziskovalec koroškega partizanstva dr. Josef Rausch. kov: koroških Siovencev, ker misli, da je tega bilo 'in je še preveč. Razumljivo, da imata tako avtor kakor njegov uvodničar in pisec sklepne besede svoje posebne poglede na čas tako imenovane vseobsežne, totalne vojne, ki jo je uveljavil nacizem. IZ DEŽELNE KRONIKE FRED DVESTO LETI Ce zadeva, nagnjenje, ideologija še dandanašnji ne bi imela svojih poganjkov, bi se za PrcJ meseci je ^oroŠ^/ zt/rice/n-^Jm/r/er/rrmJ ZzJd/ knjigo z Mds/ovozn „7*/?osterw J/?er /Czruten". Njen avtor je /ngom%r Past, jr ^ot novinar g/an/a ^oroš^e OVP Vo/^:zfifKng znan prcJ-Mem &ot strokovnjak za ko/j a/; manj krvave štorije in stra-/?ene izpdJe prote vsema napret/nema Joma in v sveta; avot/ in sk/epno kese