Dopisi. Iss Sniarija pi-i Jelšah. (Volilve.) Nespamclno l)i bilo prepuščali gospodai-ske pravice na laslni zcinlji jttu.jccm. Naši očelje, naši slavni prcdniki ho krvaveli za v.sako ]»cd naše zcmlje. S slovensko krvjo napujcna so lla, kalera scdaj obdeluje slovonski kniet. Ne bomo sogali nazaj v zgodovino, ki je s krvavimi črkaini pisana, ko so nemški vojvodi Slovenca tlačili in ga polisnili v rob«tva žalostni stan. Naš niili slovenski jezik, ki lako vcličastno in lepo dani, da ga ,je (Iriinm, prislen in pošten Nemec, imenoval: doneč in mili jezik. To zrcalo in kinč našega čuvstva in mišljenja, lo bi mi pustili zaničevati od našib nasprotnikov, ali kar jo še bnjšc, od grdib izdajalcev svojega naroda! Mi bi hlapčevali na laslnib tleli, v doinači hiši, in bi trpeli, da nam ])lujci sliskavajo našc krvave žulje. Šmarijčani hočeino bili Slovenei, verni Slovenci, vredni sinovi žc; davno v bladni zeinlji počivajočih prednikov. Ne bomo izdali laslnili jnavic, nc častno priborene zeinlje, naša je in nasa inora oslati. Mi smo gospodarji v domači biši in na doinačib tleb, j.)lnjci naj ostanejo ]iLu,jci. Zato s(! vsi vzdigiiiiuo, eno ljudstvo, eno čuvstvo, ena navdu.šcnosL in ena želja bodi nas vseb! Vsi k volilvi! In tu volimo niože, ki so naši, naši po krvi in propričanju. Od sedaj nc bonio vee podlaga plujčevi peli. Ne izdaja.jino su sanii Hvoj(!inu narodu iznevcrjenini .ludožein. Kvi.šku Jiralje, k volilvi! Združiino se, v Klogi ,je moč. Tndi za nas velja pregovor: kar si podedoval po svojili slarišili, to si prisvoji, da bo v tvoji oblasti Slovensko zcinl.jo sino podedovali po svo.jih slarišib in na tc.j zenil.ji niora bili tudi .slovensko gospodarstvo. Slovenska je in slovcnska bo oslala. Pri volitvi se vidinio! Iz Cezanjevec. (Naša Sola) nas jako ne vc^cli, in lo vsled tega, ker je bila pred potimi leti proti naši vol.ji izročena zdanjeinn g. nadučilelju, kinam tukaj dcla lakšne spake, da se nain naSa deca v njegovib rokah res smili. Žclcli bi, da bi la reč vzela enkrat konec, ler bi bili tega gospoda enkrat za vselcj rešeni. Tudi naše šolsko poslop.je, enako kaki inali viničariji, sc nckako čudno kaže nied lepo zidaniini proslorniini knuMskiini lii.šami v naši vasi, ter zdanjiin tcijalvam nikakor ne zadoslnjc. Zato ju že prcd tremi leli naš kra.jni šolski svel sklenil, novo, našim razineiain ugajajoče poslopje sezidati. Ta sklep ga tudi vcže, vendar pa.so ,jc našel v osebi znanega kranarja na Kamciiščakii ncki niož, prislaš ljutoinerskib prusakov, kalcrenui nikakor ni po volji. da bi nii za svojo slovensko deco m njcno omiko bolje skrbeli z dobro Solo. Se ve, da temu inožu gre samo za to, da bi izsesaval eelo okolico in se sain, kolikor mogoče, napasel iz naših žuljev; širokousti se ^vedno zaradi velikih občinskih naklad, to samo na videz, vendar pa njegov namen je spravili vse v našo šolo všolane občine v zadrego. Naš krajni šol. svet je dobil sedaj od više oblasti nalog in to zadnji, ker se že cela ta stvar vleče več let, da naj skrbi za novo poslopje. Le zaslepljenec bode veroval unemu možaku, trezno misleči pošlenjak gotovo ne. — Uniin g. udom kraj. šol. sveta, ki trezno mislijo, naavetujomo, naj se ne dajo zaslepiti; la stvar je gotovo resna in važna. Š. Od Gornje Radgone. (Zeleznica). Ulavno ravnateljstvo južne železnice je gospoda .laneza Kiirbus, gostilničarja pri alonu v Gornji Radgoni, pooblaatilo obhodne ter nazadhodne vozovnice za lokalno železnico liadgona-Ljutomer, Radgona-Spielfeld, potem RadgonaMaribor in (iradcc, kakor ludi za obstoječe medkolodvore imenovane železnice izdajati. Na ta način ae je spolnila želja polovalcev, kateri se tedaj pozonijejo na goslilnico imenovanoga gospoda .laneza Kiirbus s tem pomenom, da navedena gostilnica ni samo v vseh izbah lično opravljena, lemuč ludi za vsakega z dostojno in ceno poslrežbo oakrbljena. Priporoča se leda.j slavni družbi vedno, posebno pa k birmi 3. julija 1892 pri sv. Potru, kakor ludi na Potrovo kot najboljša. OdSv. Ujavslov. Goricah. (Župan; vrla žena, ugovor, patron.) [Konec.] Še nokaj moramo poročali, sicer težko, pa žalibog resnica ,je. Tudi naš farni jiatronat »Admont« je nas, svoje fannane, izdal našim nasprolnikom v roke. Ze pred treini leti pri občinskih volitvah imel je od omenjenega samostana pooblastilo naš glasni »baron«, namesto domačega č. g. župnika. Lelos oni sicer pooblaatila niso imeli, pa tudi g. župnik ga niso dobili, čeravno so pismeno in telegrafično prosili za-nj. Nas farmane, kateri skrbimo za potrebne reči pri cerkvi, kateri skrbiino za čast bož.jo, za vsc lo nani naš »patronat« plačuje s tem, da nas propusti našiin nasprolnikom v roke. Pctero privandrancev je Admontskemu predstojniku bolje na srcu, kakor črez tri lisoč doniačih. Da nani je odtegnil svojo pomoč pri tej za vso faro važni reči, vidiino v leni, da hočo zaireli našo narodno.st. Zolimo, da bi se v prihodnjc r. g. Admoiitski prcdstojnik bolje promislil, koinu nnj .iaupa, ali faranom domačinom, ali k nam privandraniin, nam sovražnim »siklmarkovcem«. Mi pa zaupamo na Roga in na našo živo in požrtovalno rodol.jub.jc' ter krepko in složno delovanje: lc lo nas zamore reSiti naših nasprotnikov. ' (!. Iz Ljutoiuera. (S1 o v e n s k i z d r a v n i k). Vsemu Ijutomer.skeiiiu okraju naznanjamo preveselo novico, da sc je k nam v Ljutoiner naselil slovenski zdravnik, gospod doktor Jožef Rakež. Mož je vrl narodnjak in čiat značaj. Prepričani smo, da se bo lega razveselil ves naš okraj in posebno še ljutomerska okolica. Z največim zaupanjem obrnili se bomo radi do njega, ker je znan kot vesten mož. In lo še tem bolj, ker je sin našega naroda ter bb lahko razumel besede bolnikov ter jih folažil ludi v njihovem jeziku. Vse zavedne narodnjake prosimo, da naj lo veaelo novico razglasijo našomu narodu. - Iz Krecenbaha pri Sv. ljovrenci ob kor. ž (P o b e r k i.) Vsako leto ležal je občinski račun na oglod in vsakdo ,je iinel priliko se prepričati o gospodarstvu občinskega odbora. Tudi so ga prisli naši »liberalci« preglodovat in če je bilo v njein kaj krivičnega, čemu pa se niso takral oglasili? Zakaj so tedaj pošiljali okrog takc fanlalini1, ki grdi.jo za hrbtoin sedanji občinski odbor? .Ie-li to pošteno, lepo in krščansko? Pa sa.j poznamo liberalce! Pod< )>ni so si, kakor piškavi orehi. Da le svoj namen do ežcjo, dobro jim je vsako sredstvo. Da pa slovenski svel spozna, kdo je boljše gospo- daril, prejšnji ali sedanji obč. odbor, naj povem to-le Poprej je bilo na eden goldinar ces. dače 33 kr. ob doklad, sedaj pa je samo 19 kr., torej 14 odstotkov manj. Namen naših nasprotnikov bil je: spraviti našri občino v oblaat zopet onerau liberalnemu človcku, k{ je z lehko vesljo pripravljen zatožili in denuncirali po krivem svojega tovarša, da se mu vsled tega zgodi vnebovpijoča krivica. Pa mi no polrebujemo več lakih jerobov, marveč je že tudi nain prisvetila luč in ne mararao več za lakiini ljudmi po leini tavati! Obžaljovanja vredni ao le tisti kmeti, ki ao se od nekalcrih trških liberalcev navzeli takšnega duha, ter mislijo, da je to največa olika in kullura, čc zainore katori po dnhovnikih in Slovencih udrihati, kakor to znajo oni v neniških časnikili. A takošna kultura ni za nas, ona se ina-, Suuje prej ali pozneje! Kako pa jc to, utegne kdo vprašati, da ste tudi v občini Krecenbah dve slranki? Tukaj pri nas ni Neincev, razun dveh v Lohnu, niarvcč združeni ste dve občini: Lehen in Krecenbah v eno. V Lchnu so še možje slarc korenino, ki se še niso dalioblizati od pogubne"ga liberalizma. V Krecenhahu i>aprecej občanov veruje liberalno ncdiifiursko evangelje,) če mcnda tudi nobedcn prav ne vo, kaj jo liberalizcin. Kden teh žal, da ni sam, je nek kniet, ki se v ])i.jaiu)-i sti včasih rad pobaha: >ih pih ibcralos, ih }>in lajc-cs mon«. Toda nič se smejali, sicer bo niož hud in bo djal: »Ta pa ni lepa!« Sedaj §e ne stneino pozabilizasluge nekega »žnidarčka«. Ta je lako rekoč nainoslnik »dolgega šulvereinarja« v Krecenbahu in je bil na diin volitve ludi povcljnik liberalne garde. Ali vsi napoii na§ih nasprotnikov so bili zastonj! 1 fvala in slava našim vrlim volilcem, zmagala je naša slranka. rl'iHlih osem naših volilcev, ki so tokrat izostali, pa so prošcni. da se drugokrat gotovo udoležijo voliL^e. Naši nasprol niki so ae takSncga spravili na volišče, ki ni bil vain v slanu voliti in ne lioditi. Zakaj bi se pa mi nc udcložili vsi! Ne daj se v prihodnje nikdo pregovorili, da hc naaprotniki naši ne bodo mogli naši noslogi posinehovali. Od Sv. Antona v slov. gor. (Ma.jnik) so imcnuje po vsein katoliškoin kvcUi l.udi mcsec Marije; ki je nebcs in zenilje kraljica. Iiiienovani niesec bo Uidi nain gotovo oslal za mnogo let v blagem spominu. Nek blagodušni dobrolnik iz domače faro daroval jo našcj corkvi prckrasno podolto Lurške Malerc božje. Ta nova in res lepa podoba Marijina bila je dno 22. majnika s posebno slovesnosljo hlagoslovljena in v ccrkvi na novem allarju Dev. Marije v počeščenjc izposlavljena. Za ta iirekrasni kine naše ccrkve, katerega smo si žo zdavim želcli —- za ta prolcpi dar pa iz hvaložnega srea našcniu dobrolniku žcliino: Xaj ostanc zvesti sin Mai-ijo, Dokler niu luč življonja sijo, Na smrtno uvo v narof-ji Jezusa, Marijo in sv. Jožofa Naj vcfna lufc v ndicsib nui zasijc.