r" Največji slovenski dnevnik ▼ 7 brezposelnosti. —• Gospodarji hofvjo vojno; mi hočemo kruha. — Zahtevamo svobodo za har-lamske jetnike. — Zahtevamo zavarovalnino zh brezposelne. hči umorila bolno mater Umorila, da jo je rešila trpljenja. — Mati je bila* neozdravljivo bolna. Usmiljenje olajšava za umor. rusi bodo gradili nov ljeningrad MORILEC 2ENE DOBIL 20 LET SCMNT3CT A D Y. X. Y.. 4. de«*. John Xiznansky, star 41 let, ki je umoril svojo ženo. ker 11111 ni skuhala večerje, je bil obsojen od 20 let na dosmrtno ječo in bo zaprt v Dannemora kaznilnici. KODA1XJ, Danska, 4. decembra Mrs. Else Bang, stara 22 let je bila vsled lastnega priznanja stavljena pod obdolžbo umora svoje matere baronice Duebei, ki je bila že več let neozdravljivo bolna. Baronica je prejšuji teden umrla, ker ji je hči dala preveč zdravil. — Svoii materi sem dala večno življenje — je izjavila hči na policijskem sodišču. Sodnik jo vpraša, ako je mati vedela, da ji je hči dala preveč zdravil. Na to Mrs. Bang odgovori: — Ne vem, kaj je mati mislila; mogoče je vedela. Rekla je: Else, to mi moraš zopet dati na božični dan. — Mogoče mi je to rekla zato. da bi jaz mislila, da ne ve, kaj sem naredila. Mati in jaz sva imeli mnogo skupnega, toda bila je zelo slaba. Nekoč se je hotela u-smrtiti in bala sem se, da bo zopet kdaj poskusila in bi s tem izgubila večno življenje. Zaradi tega sem morala to storiti. Zagotovila sem s tem materi večne življenje. Naj odvetniki in vsi drugi napravijo z menoj, kar hočejo. Mrs. Bang, visoka in močna žena. ki je pustila svojega moža po sedem mesečnem nesrečnem zakonu, je študirala v Parizu petje, pa ni mogla priti do zaželjenega uspeha. V kratkem se bo sestala porota, ki bo odločevala prvikrat ua Danskem, ako je hči opravičena, da umori svojo mater iz samega človekoljubja. Ko je baronica umrla, je Mrs. Bang povedala duhovniku Bnge-lu, da je dala materi večjo množino zdravil, kot pa je bilo predpisano. Duhovnik in njen oče sta jo spremila na policijsko stražnico. Stalin je naročil, da se izda 145 milijonov dolarjev za prenovitev mesta. — Mora biti vzor sovjetskih mest. MOSKVA Rusija, 4. decembra. Vlada je objavila načrt za prenovitev 1/jeningrada, prejšnjega ruskega glavnega mesta pod carji, Petrograda, da bo za vzor sovjetskih mest. To naznanilo je podpisal Joseph Stalin za komunistično stranko in predsednik sovjetskih komisarjev Vjačoslav Molotov. V svojem poročilu pravita, da je določenih 290 milijonov rublje v ($145.000.000) za hiše in državna poslopja za leto 1932. Sovjetska vlada ima v svojem načrtu, kar najhitrejše izboljšati stanovanjske razmere. Uradnikom Ljeningrada je bilo od vlade naročeno, da upotre-bijo tudi tujo pomoč pri prenavljanju mesta. O drugem petletnem načrtu za sovjetsko Rusijo bo razpravljala po naročilu Stalina komunistična stranka na svoji seji 30. januarja. Vlada trdi. da je bil petletni načrt dogotovljen v štirih letih. Mnogokrat je bil načrt prems-njen, toda je uspel. Na svojem prihodnjem zasedanju hoče komunistična stranka določiti zopet nadaljni petletni program za izboljšanje življenjskih in gospodarskih razmer v sovjetski Rusiji. premogovni baroni mečejo priče iz k0mpan1jskih hiš MOUNT STERLING, Ky„ 4. decembra. — Tukaj se je začel proces proti desetim premogarjem, ki so bili v Harlan okraju obtoženi, da so sklenili zaroto, koje cilj naj bi bil, napadati in moriti kom-panijske stražnike in pomožne šerife. Zagovorništvo je pozvalo iz Harlan okraja petindvajset pričevalcev ki naj bi pričali v prilog premoga rje v, toda priče so se morale vrniti v Harlan okraj, ne da bi kaj opravile. Premogovni baroni so vrgli iz kompanijskih hiš nad sto premo-garjev, ki so izjavili ,da bodo pričali t prilog obtoženim. Državne oblasti so se zavzele za SAKSER STATE BANK Pod naslovom "Sakser State Bank zaprta" piše včerajšnji newyorski dnevnik "Sun": Sakser State Bank, 82 Cortlandt Street, eno najmanjših bank v tem mestu, je prevzel danes Joseph A. Broderick, državni superintendent, za banke. Kot Je izjavil Broderick, je 75 prič, češ, da bodo skrbele za bila banka zaprta na lastno prošnjo njihovo prehrano, obleko in sta novanje. James F*rice. zastopnik General Defense Committe, je rekel, da bo obramba skrbela za vse priče in njihove družine, kajti izvedel je, da je moralo sinoči 45 pričevalcev prezebati in stradati. Sodnik H. K. Prewitt je izjavil, da bo sklical konferenco, ki bo določila, kaj naj se zgodi z o- njenih ravnateljev. Kot vzrok so navedli, da se je vrednost imetju znižala. Obveznosti so znašale včeraj $950,000. Sakser State Bank Je bila ustanovljena leta 1920 kot Frank Sakser State Bank, in njeni sedanji uradniki so: Frank Sakser, predsednik; A. Ausenik in Roland Kuss, podpredsednika; A. Skulj, blagajnik; F. Lupsha, tajnik. Mr. Broderick je naznanil, da ss nimi pričami, za katere ne more j bo likvidacija takoj pričela ter re-država prevzeti nobene odgovor- kel: — Upati je. da bo prvi denar izplačan v približno devetdesetih dneh. Državni bančni examiner Arthur R. Beaton, je bil imenovan za posebnega pomožnega bančnega su-perintemdenta, da bo prisostvoval Včeraj je bil na vrsti slučaj i likvidaciji. nosti. Najbrže jih bo prisilil, da se vrnejo v Harlan iz Ewarts, v mesti, ki sta oddaljeni 240 milj od tukaj. UMRLA OD SMEHA LOS ANGELES. Cal.. 4. dec. — Obnašanje nekega komika v gledišču je 53 let staro Mrs. Marv D. Armstead pripravilo v tak smeh. da se je nasmejala do smrti. — Spočetka se je zatajevala pri smehu, toda polagoma se je pričela smejati naglas in slednjič je postala histerična in ni mogla nehati. Koneeno se zgrudi s svojega sedeža in je bila mrtva. Umrla je vsled prevelikega pritiska krvi. DOSMRTNA JEČA ZA UMOR MAČEHE SAVANAH. Mo., 4. decembra. Robert Deaton star 15 let. je priznal, da jeJcriv umora svoje mačehe Mrs. Charles Deaton. Sodnik Gudy Park ga je obsodil na dosmrtno ječo. NEHALO SE MU JE KOLCATI MT. VERNON O., 4. decembra. Charles Horlacher. star 39 let. je bil po 16 dnevih rešen kolcanja. Dr. Charles McGavran mu je s prstom drgnil žilo na lev>m plečetu in koleanje je prenehalo. Zdravnik sicer še ne ve. ako je ta nadloga za stalno odstranjena, vendar pa je upanje, da bo Horlacher dobil toliko časa. da se bo nekoliko pokrepčal. WASHINGTON, D. C., 4. decembra. — Neki neoficijelni zastopnik sovjetske vlade je danes ponovno poudaril, da se sovjetska vlada čisto nič ne zanima za položaj v Mandžuriji. Rusi ne podpirajo niti Kitajcev niti Japoncev z municijo. nezakonska mati dobila __sto ponudb May Gledhill je prejela ; brez števila ponudb za možitev. — Odklonila vse. — Stanuje pri ženi svojega zapel jivca. FLORA R PAHK. L. I.. 4. dec. ] May Gledhill, kanadska lepotica, je prejela več ponudb za možitev kot najlepša gledališka igralka. In vse ponudbe je odkonila. Okoli sto moških ji je pisalo. Vsi so ji nepoznani in jo poznajo samo iz časopiski je z»dnje čase pisalo o njej. Obljubljajo ji. da so ji pripravljeni pomagati in tudi poročiti. — Ako se poročiš z menoj, boš postala ameriška državljanka, — piše eden, — potem te naselniške oblasti ne morejo deportirati in ločiti od svojega otroka. Konc^sm pisma pa omeni: — Otroka bom adoptiral. Tudi* drugi so ji slično pisali. Nekateri povedo, da so revni, drugi se zopet bahajo s svojim bogastvom. Vsi pa ji izražajo svojo iskreno voljo ji pomagati. Na vsa pisma je odgovorila v časopisju naslednje: — Pod nobenim pogojem ne poročim nikogar, ki mi je neznan. Ne veni", kaj bi mislila o človeku, ki daje tako ponudbo. Kar sem napravila, sem storila iz ljubezni. Zdaj imam otroka in ni mi mar, 1 kje bom Živela. tajnika premogarske unije, W. B. Jonesa. Zagovoriki so skušali dokazati, da Jones sploh ni bil no-vzoč pri streljanju ki se je za-vršilo meseca maja, ter da so streljanje povzročili pomožni šerifi, ki so bili v službi premogovnih baronov. Šerifi so začeli baje iz zasede streljati na premogarje, ki so bili le slabo oboroženi. Krvavi spopad med pomožnimi šerifi in piketi, tekom katerega so bili usmrčeni štirje kompanij-ski najeteži, se je izvršilo blizu nekega mostu med Black Mountain in Evartsom. Važna priča je glavni foreman državnega cestnega departmenta G. B. Hubbard iz Harlana, ki bo pričal -v prid obtoženim premogarjem. Hubbard,, ki je dobro znan v Harlanu in Evartsu, pravi, da prav zagotovo ve, da tekom spopada ni bil Joneit navzoč. V onem času je delal pri nekem mostu, ki je oddaljen komaj 40 jardov od pozorišča spopada. • — Prvi streli, ki sem jih slišal — je pričal Jones — so najbrž prihajali iz strojne puške. j Obramba je že v začetku pro-, cesa dokazovala, da so se nahajali pomožni šerifi v avtomobilih ter da so imeli strojne puške na razpolago. Premogarji niso imeli takega orožja. Hubbard je utemeljil svojo trditev, da ^ones ni bil navzoč, z izjavo, da je dalal na mestu, preko katerega je bil eden dohod na prostor, kjer se je završil boj. Dasi je vse jutro delal tam, ni videl Jonesa, katerega dobro pozna, da bi šel preko mostu. Soglasno z njegovo izjavo, je pa šlo trk pred streljanjem preko i mostu kakih štirideset ali petde-! set mož, ki so bili pa le malo obo-I roženi. Vse imetje Sakser State Bank jo znašalo dne 30. junija $1,473.415.64; kapitala je bilo $100.000, prebitka $75.000, nerazdeljeni dobiček je pa znašal $25,423. Dne 3. septembra je znašalo vso premoženje $1,357,654; Kapital $100,000. prebitek pa $50.000. Bančne vloge so znašale $1,054,186, nerazdeljen dobiček pa $25.423. waleški princ baje bolan na malariji Uradno se označuje njegova bolezen kot lahek prehlad. — Bolezen se naravno razvija. >— Imel je malarijo že prej. 1 IbOUNDOLV, Anglija, 4. decembra. — Uradno poročilo pravi, da ima angleški prestolonaslednik Waleški princ lahek prehlad z znaki malarije. Njegovo stanje pa ni nevarno. SirStanely Hewett, ki je njegov telesni zdravnik, ga je obiskal popoldne in je dognal, da gre bolezen naprej svojo naravno pot. ; Uradno poročilo zanikuje, da bi princ imel malarijo. Znaki malarije se pokažejo pri vsakem bolniku, kadar je prehlajen, ako je že prej kdaj imel malarijo. V marcu leta 1930 je na lovu v Afriki imel princ malarijo, toda lahkega značaja. — Tudi njegova mati, kraljica Marija je v postelji vsled prehlada. ADVERTISE in "GLAS NARODA' __ - Ol A • RIIODI- NgW YORK, SATURDAY, DEC EMBER 5, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. I "Glas .Naroda" PobUabM by WUOTWHMD fWitfinWO COMPAKX (A Corporation) L Benedtk, Trema. •At W. of Um corporation and addresaea of above officer«: at Manhattan, Htm York City. N. I. G L A 8 NARODA (Vrnit* off tfea reapic) Iaauad Brei? Day Except Sunday a and Holiday« C* cak> lato valja Hat aa Ameriko ............ .......Sfl 00 In fa pol leta .. Ca totrt leto -$3.00 —11.50 Za New York sa celo leto $7 DO Za pol leto--------------$3*0 Za tnosemstro sa celo leto---.$7.00 i Za pol leto .................................-43.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olaa Naroda" tafaaja vaakt dan lznemil nedelj In praznikov. Selo-Moste pri Ljubljani. ■ kega prijatelja. Pozdravlja vse . ... svoje prijatelje in znance žirom Da se iznebi svojega največje- )Vmeri£e ga neprijatelja reuinatizma ora auicleško-iiidijska koutereiic« istota-ko brezuspešno končala kot prva. je rekel voditelj indijskih uacijonalistov, Alaliatina (laudlii: — Anglija in Indija sta dospeli na razpotje. Tri dolge liieaeee so se vršile uoifa.imi.ia. tratili so ?a« in denar, govorili visokodoneče fraze, slednjič so pa o-stali na istem stališču kot so bili pred tremi meseci- Gandhi se bo vrnil praznili rok v domovino. Indija ne bo povišana na status angleških dominijev, Angleži jo bodo tudi v bodočnosti izrabjali, ter bodo odločno nastopili proti vsakemu poskusu, k o joga cilj bi bila svoboda in neodvisnost indijskega naroda. Na zadnji seji konference je angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonaUl zelo lepo govoril, skušal je potolažiti Gandhija ter ga jc nazival: Moj ljubi Maliat-ma! To so seveda le lepe besede, ki ničesar ne pomenijo. Anglija noče izpolniti zahtev indijskega naroda, ki stremi po absolutni avtonomiji ter ji niti na mu ne pride, da bi prepustila Indiji upravo fiuauc in armade. £e tedaj, ko je bila delavska vlada na krmilu Anglije, ni bilo mogoče ugoditi tem zahtevam. Tem težje jim je ugoditi sedaj, ko vlada Anglijo koalicijski kabinet, v katerem imajo konservativci i>oglavitiio besedo. Prepad med indijskimi zahtevami in cvcntuelnimi angleškimi privolitvami je prevelik, da bi ga bilo mogoče kar meninič tebi nič premostiti. Gandlii se vrača v domovino s trdim sklepom, da bo ponovno začel h kampanjo pasivnega odpora Brez uporabe sile, seveda. Bojkot angleškega blaga in neplačevanje davkov bosta njegovo pogluvitno orožje za izvojevanje svobode indijskemu narodu. Koliko časa se bo pa ta boj vršil v območju pasivnega odpora, je vprašanje, na katero niti sam Gandlii ne more odgovoriti. Državui tajnik za Indijo, Sir Samuel lloare, je zapre-til, da bo vsako nepokorščino najstrožje kaznoval in je eelo zapretil s proglasitvijo vojnega prava- Bržkone bo v Indiji zopet tekla kri. Neštetih milijonov Indijcev, lu*epenečili po svobodi, ne bo mogoče zlahka ustrahovati. ju skromne, a čedne kmetske hiše. ki imajo v ospredju navadno lepo sesekana in zložena drva. da ne bo trpeti hude zime, ki se nam letošnje leto obeta. Na obeh straneh ceste od Vranskega do Žalca istotako od Šmarja pri Jelšah do Rogatske Slatine nahaja se na stotine in stotine jabolčnih dreves. Krasota je pogledati bogati z rdečimi jabolki obložene veje, ki se šibijo pod težo tega božjega darn. Žalibog nimajo jabolka letos po*ebn.e cene. ubogi kmet jih prodaja na debelo v Maribor po Din 1 za kilogram. V Mariboru se sortirajo in eksportirajo v Nizozemsko. Prekupčevalci imajo lep dobiček, medtem ko se kmetu komaj stroški izplačajo. Cesta od Rogatca naprej, ki pelje v Hrvatsko Zagorje je ja-ko slaba. Na polju ne vidiš drugega knkor koruzo, koruzo in zopet koruzo. Semintja na hribčkih kak vinograd. >Na pašnikih mršava živina, a med to pa mnogo puranov, gosi. pa tudi mladi pujski, ki urnih krač zbežijo, ako se jim približa kak gosjak s svojim sikanjem. Revni, a zelo prijazni bosonogi seljaki vljudno pozdravljajo vsakepa tujca in tudi iz šole gredoči šolarčki.»ki so brez izjeme vsi bosi. pozdravljajo vsakega starejšega človeka, kar se pač o šolarčkih na periferiji Ljubljane reči ne more. Prišedši v IvrapinskP Toplice nas je pozdravil elegantni in prijazni upravitelj g. Krascliovetz. 1'krenil pe takoj vse potrebno za našo udobnost. Stalni kopališki zdravnik dr. Jakob Sherer je pre-iskal Mr. Sakserja temeljito. Imel sem utis. da to ni navaden zdravnik, kojemu je za honorar, ampak zdravnik, kateremu se vsak bolnik smili in kateremu skuša svojim znanjem olajšati bolečiue ali ga pa čisto ozdraviti. Kopališče, ki ima v neposredni bližini lepo gojen park, je v last prevzelo leta 1919 "Jugoslovan- no poroko. 60 let zakonskega živ-sko kupališčno d. d. v Zagrebu". Kopališče ima tudi krasno koncertno in plesno dvorano. Malo sem se zasmejal plesni dvorani, ker bolniki ki prihajajo, večinoma težko hodijo, kaj šele plešejo. cej čvrsta vendar sem pa naposled "po-' gruntal" da mogoče tisti od veselja plešejo, ki so našli v zdravilišču zdravje in s tem dokumentirajo zdravilni učinek teh toplih vrelcev. kala pred 10 leti smrt moje hčerke Mimi. Po dolgem bolehanju je umrla 22. novembra v Ljubljani gospa Pavla Potrato, roj Perušek, vdova po višjem sodnem svetniku v pok. ltlaga gospa, ki je bila splošno znana in priljubljena, je mačeha našega prijatelja Gilberta Potrato, ki je znan po svojih lepih povestih, ki jih priobčuje na zadnji strani Glas Naroda. Dne 24. oktobra je umrl v Ljubljani moj sošolec in dolgoletni prijatelj Janko Kukar. računski direktor v pokoju. Zapustil je žalujočo vdovo Ano. sina ing. Zdenka, brata Franca, finančnega komisarja na Jesenicah in brata Leona, Gilbert, Minn. V Brežicah ob Savi je preminul g. Franc Sikošek. slikar in posestnik, ki je letos v februarju praznoval svojo demantno poroko. Ranjki je bil oče našega prijatelja Mr. Ferdo hiikošeka. 1'ov-tesville, iN. J. .Medtem ko je pokojni Sikošek dolgo časa bolehal, je bil umrli Kukar razmeroma pri dobrem zdravju, dopoldne sva bila še v prijetni družbi, a zvečer ob 9. uri ga je zadela kap. Šele iz Glas Naroda sem sezimi. da je mati Mr. Muca v Metliki umrla, lllaga gosjva. ki je iskala pri ljubljanskih zdravnikih zdravja je bila še pred kakimi tremi meseci pri meni in se zmiraj jako zanimala za svojega sina Jjeopol-da v Brooklynu. Blagi pokojniki naj v miru počivajo, vsem prizadetim pa izražam svoje sožalje. Lep primer rodoljuba. "Med kraji, ki so vzorno manifestirali pri volitvah za narod in državo, je. kakor smo že poročali, tudi" Stražišče pri Kranju. Volilna udeležba je znašala preko 70 odstotkov. Volilci vseh ti v h Bitenj še niso nikdar nastopili tako složno kakor pri teh volitvah. V prvih vrstah navdušenih in zavednih volileev so bili najstarejši prebivalci teh krajev. Volilna komisija občine Stražiš-šče je prejela oil najstarejšega volilea. nekdanjega gostilničarja pri Sv. Joštu. gosp. Jožefa Be-nedika, ki je star 93 let, naslednje pismo: "Volilni komisiji Stražišče. Podpisani Jožef Benedik. Stražiščt št. 118, bi tudi rad volil, pa na volišče ne morem, ker sem bolan, (e ta listek zadostuje, naj velja tudi ta moj glas za lepšo bodočnost naše Jugoslavije. — Jože Benedik". bra s Vulcania, Cosulich Line v spremstvu Mr. & Mrs. Jack Ce-rarja in njunih dveh otrok v Ameriko. Gotovo bo vedela mnogo zanimivega o Jugoslaviji povedati, saj jo je prevozila od Bleda do Beograda. Večinoma pa je bila v svojem rojstnem kraju v Ribnici, kjer ji je kot domačinki najbolj u-gajalo. Uverjen sem. da se pa čuti srečno v krogu svojih otrok. V Ameriko se je tudi vrnil preko Bremena 31 r. Louis Kovič s soprogo. Mr. Kovič. ki je iz dolge va-si Ih&n. se je a- domovini dobro zabaval, zlomil dve kolesi, a vendar vselej zdravo kožo odnesel. Ako mu je bilo dolgčas, šel je v ITabjanovo klet sode nabijat. a ko je prišel iz kleti smo pa trkali s čašami, napolnjenimi dobrim cvičkom. Apostel sv. Polone Rudi se je tudi tukaj precej dobro zabaval. 1 I Njegovi izjavi napram Petru Zgagi. da je bil tukaj samo mun-Šajn, se moram odločno upreti. Bi" sem ž njim parkrat v prijetni družbi in šele sedaj zapopadeni. 1 zakaj je munšajn in enake reči j s takim vesljem užival; menda je častitljivi starček, ki jc starim., . , .... , ... , ' l - hotel sam zato vse ugonobiti, da obiskovalcem >>v. J os t a se v naj-1 ... ... . .... , ne bi imeli drugi priliko kršiti prohibicijsko postavo. 8. novembra se je por (»čil a ga. Kristina Nonut iz New Yorka v farni cerkvi v Domžalah z g. Ob-kirseher-jem, potnikom t mike Lad sta et ter in sin. v Domžalah. Ker sem ravno pri Do nižal ča-liih in okolici, naj še poročam, da je umrl 4. novembra v Stobu u-gleden mesar in posestnik Karel Flerhi, ki je bil G let bolan. boljšem spominu in ki prebiva že več let na svojem posestvu v Stra-žišču, je dal s tem lep primer rodoljuba in je vreden, da ostane mlajšim za "vedno v zgded. Vsa čast staremu rodoljubu''. Imenovani g. Jože Benedik je oče v New Yorku v naprednih krogih dobro znanega Mr. Ludvik Benedika, managerja Glas Narodu. Iz Washingtoua poročajo, da so lani prodajali tamošnji but logarji kvart džina po štiri dolarje. Sedaj je mogoče dobiti v Washington^ kvart džina za en dolar. Ali je to znamenje depresije ali boljših časov V državi Connecticut so sulia-ški agenti pred kratkim uničil» 5000 ga Ion jabolčnika. vsled česar se ne sme nihče čuditi, če se bo za božične praznike šampanjec v New Yorku podražil. Priprave za svetovno razstavo so se že začele. Neki slavni slikar slika predsednika llooverja. in slika bo razstavljena na razstavi. Iioover je pameten in previden možak. Prišel je do zaključka, da j« bolje poslati v Chicago Sliko koi; pa biti tam osebno navzoč. Henry Ford ne izdeluje samo avtomobilov, ampak ima tudi druge marote. Tako naprimer zbira ameriške starine in včasi povabi k sebi tudi časnikarje ter jim razlaga svoje nazore. Pred kratkim jim. je rekel. d:» jc ua svetu prostor za vsakega človeka. Ta izjava pa ni povsem točna. Žena pisinonoSe Lojze Praprot- Da, ua votu jc za vsa kepa elo-llika iz Domžal je op.asno zbolela j veka prostor, edino.lo za tiste lju- na sestra Valentina Dolar se na-. ameriških cestah, ha v New Yorku. CENA NL KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angležko-slovensko Berila (ENGLISH SLOVENE READER) Stone samo tyarp&te g a pri KNJKA8NI UAS NARODA* If eat lSth Street Hew York Ctty KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA9 216 W. 16th St. New York NAR9PA" - c Aroinlnl — Naro&jte gaj Med različnimi gosti, izmed katerih je bilo največ Avstrijcev, jc bila neka gospa Marija Fischer Kdo izmed naših rojakov, ki so iz Novega mesta in okolice, ali pa kt so trgali hlače na klopeh novomeških šol ne pozna mizarja in čolnarja na Bregu v Novem mestu Leopold Fischer ja? 88-letnik j ^ padel na nekega njegovega so je slavil 21: septembra z njego-1 rodnika. ki je bil nekaj časa v vo ^1-letno ženo Marijo v krogu preiskovalnem zaporu v Novem svojih živečih štirih otrok biser- mestll. a radi pomanjkanja dokazov izpuščen. Ta osumljenec se je pa potem kmalu izselil v Argentino. Ko se je pred nekaj tedni podal posestnikov sin Itndolf Pe-eauer iz Poljan v gorovje, da bi raziskoval podzemeljske jame, našel je v eni jami razpadajoče človeško truplo. Takoj obveščeni orožniki so našli, da jc bila obleka. ki jo je imel mrtvec ua sebi ameriškega izvora in so tudi po drugih znakih ugotovili, da so na- 'Nekatcri naši rojaki, ki se vrnejo v domovino, imajo navado, da se pobabajo z denarjem, ki so j iu ni upanja, da bi okrevala. Nje- J di. ki hodijo peš. ni prostora na ga v Amesriki prihranili. To je dalo že povod mnogim umorom, ali pa družinskim prepirom, ker pohlep po denarju je bil in bo o-stal, dokler bo človeštvo obstajalo. Pred kakimi štirimi leti vrnil se je iz Amerike v domovino neki 64-letui France Wuchte iz Obči'-ri Poljanah blizu Dolenjskih Toplic. Pripovedoval je. da si je prihranil večjo vsoto denarja. Naenkrat pa je izginil brez vsakega sledu. Sosedje so pričeli sumiti, da ga je kdu umoril in si prilastil njegove prihranke. Sum zločjna Ijcnja je pač dolga doba, kt jo malokateri zakonski par doživi. •Njuna življenjska pot ni bila vedno s cvetjem posuta, vendar sta pa še oba duševno in telesno pre- 8. novembra smo imeli tukaj volitve za 'Narodno sknpščino. Volitve so pokazale ,da je narod sit različnih strankarskih spletkar- jev, voditeljev kojili stremljenje «\\ truplo že štiri leta pogrešanega je bilo samo po ministrskih stole- Franca Wucliteja. kili in pokojnine. Smelo rečem, iz Berlina in gospa Gertrud a še kleše svoj nagrobni spomenik. — Ne pričakujem sieer. bom še kmalu umrl. toda hočem biti pripravljen. — je rekel. VROČINA V LONDONU LONDON. Anglija. 4. decembra. — V mestu vlada najhujša vročina ob tem času izza leta 1846. Opoldne je kazal toplomer tiO stopinj, kar je 20 stopinj nad nornuilno toploto. jemnino .V stolpu so namreč restavracije in trgovine, ki so za tuj- parijami in pustolovščinami. Leta 1919 se je lepega dne pojavil v za- ce posebna privlačnost in zato mo- S sedenem nemškem ozemlju v Kobra jo plačevati tudi razmerama vi- lenzu kot "Otto de Berny'* in je soko najemnino. Poleg tega ima Eifflov stolp mastne dohodke od podjetij, ki ga rabijo za reklamo, j najvišji red Leopoldov eg a križa. Na "PD naročilu belgijskega kralja" izročil ameriškemu generalu Allenu Samo od znanega avtomobilskega podjetja Citroen, ki ima vsak večer na Eifflovem stolpu svetlobno reklamo, dobi družba na leto 250 tisoč frankov. Posetnikov Eifflove- ta računi je sijajno živel, ker si je v navdušenju, ki je zavladalo med ameriškimi častniki, skoraj cd vseh izposodil lepe denarje. Ko je. ta sleparija prišla na dan-, belgij- ga stolpa je pa vsako leto 500 do ska vlada radi vljudnosti in del 700 tisoč. Lahko si torej mislimo, da ima Eifflov stolp že na vstopnini prav lepe dohodke, da najemnine in dohodkov od reklame niti ne računam:. PODJETNI MLADI LJUDJE. Kakor poroča neka londonska statistika, se je lansko leto na Angleškem in v Wa lesu poročilo 601) & in obrambe. Bil je tudi darova- KITAJSKI ZMAJ Leta 1912 se je moral žolti kitajski prepor z zmajem umakniti barvam republike. Zdaj se stara dinastija Mandžu vrača, z njo pa tudi zmaj, ki igra na Kitajskem, v tej deželi simbolov in znakov, zelo važno vlogo. Zmaj je sicer znak vse Kitajske, vendar pa predstavlja, v poedinih delih te cgromne dr a -' žave nekaj drugega. V za pa dni hj pokrajinah je bil simbol zla in ne-j sreče, v drugih pa tudi simbol mo ma iz političnih razlogov ni mogla blamirati ameriškega generala in je to "odlikovanje"* potrdila. Otto je bil sicer prijet, da pa ne bi bilo prevelikega škandala, kmalu izpuščen, ne da bi prišel pred sodišče. Leta 1920 se je pojavil kot "sin belgijskega kralja" v Carigradu in je "v imenu svojega kraljevskega očeta" pripel radostnemu sultanu hrabrostno medaljo na prsi. Fantastične so govorice o darovih, ki jih je pustclovec pri tej priliki dobil od presrečnega sultana. Komaj da sta se pred hotelom razklenila v svojem objemu- Nista Takrat ji je bilo osemnajst let, | bila zmožna, da bi prikrivala srečo, ki ju Je navdajala, živela sta kaker v omami nekega drugega sveta. Bil je tako gotov, da bo njegova, da ni niti mislil na osvajanje. In ona se je čutila tako njegove, da ni niti pomisilla, da bi se mu mogla u-preti. Kakor mesečnika sta se dvi- njemu dvajset — O Mira. kako si me izdala! — Ne bodi hud.... Bila sem še o-trok. Ko sem se vrnila v Trst, je vplivalo name ozračje moje rojstne hiše, mojih svojcev. Morala sem biti lepa... — Manj nego danes ... — Beži. laskač!.... Dvorili so mi. Namesto da bi jne poslali spet v Ljubljano, so me silili starši, naj zagrabim ugodno priliko, ko se mi je nudila in ko se jim je zdela sijajna. Zanje je pomenila konec gmotnih skrbi. — Pa me gotovo nisi več ljubila.... . > >T — Ne govori tega, Ivan ... Dolgo sem oklevala in se borHa A ti si 511 daleč ... Mati me je zagotavljala, da tvoja ljubezen ne more biti trajna, da mlad mož isto tako hitro porabi, kakor se navduši, da bi morala | deklet in 'Ji? fantov s l(j. letom. To leto je na Angleškem najnižja starostna doba. v kateri se j«* mogoče poročiti. Nadalje poroča, ista statistika, da ::o se ti fantje poročili z dekleti do 23. leta. dekleta pa so se poročila z moškimi med Iti. in 4K letom. Za boleče sklepe - Samo namažite s tem zanesljivim starim linimentom # PAIN-EXPELLER lec dežja, cd katerega" je odvisno življenje milijonov ljudi. Ta funkcija je torej zelo važna. Na Kitajskem imajo mnogo različnih zmajev. Glavni ima pet krempljev, dočim imajo postranski navadno samo štiri. Kitajski zmaj je zelo čudna mešanica. Roge je dobil cd neke velike živali, ušesa od vola, glavo od velbloda. oči mu je podaril vrag, vrat je dobil od ka-. če, luskine si je prisvojil od karpa. kremplje ima orlovske, šape mu je pa podaril tiger. Kitajski zmaj je torej pravi živalski vrt v enem ne-stveru. Pravi zmaj ima 81 luskin, kar velja za srečno število. Leta 1927 nastopi v francoskem letovišču Biaritz kot brat angleškega prestolonaslednika. Najel je elegantno stanovanje v najboljšem hotelu in žvel v največjem raz-} kešju. V poslednjem trenutku je brez sledu izgnil. jigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. "JI ; ; 1 ^ MOUTVENIKI UMRLA PRI SPOVEDI DfclNYEK. Colo.- 4. ileeenibrH A" tišini katoliške eerkve sv. Dominika .je klečala 7;{ let stara .Miss Johanna ilartnett v spovedniki. ■Njeno tiho šepetanje naenkrat preneha in se zgrudi na tla. Duhovnik. ki je poslušal njeno spoved. ji je podelil poslednje zakramente. Srčna kap ji je končala življenje. STAR BIVŠI SUŽENJ UMRL pozor, rojaki Iz naslova na Usta, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vara Je naročnina pošla. Ne čakajte teraj, da se Vas opominja« temveč obnovite naročnino ali direktno, ali po pr! enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saltič Salida, Louis Costello Walsenburg. M. J Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Biish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicfr. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutab, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobol 1/1 1'TLE ROCK, Ark.. 4. decern- Springfield, Matija Barborich bra. — Bivši sužrnj črnec Ni-* Waukegan, Jože Zelene C-hoIs je umrl, star 111 let. V me- ( j^jjg^g stu j.- bil zelo poznana oseba, ker . Girard. Agnes Močnik i o na svojih prsih vedno nosil j Kansas City, Frank 2agar mnogo kolajn. SOLNCE KOT GONILNA SILA L.I KNIN. Rusija, eembra. — Znanstveniki v kalno-telmičncm zavodu delajo' poizkuse /a uporabo solnčnih žar-j kov kot gonilno silo električnih strojev. Natančnejšega o poizkusih ni < bilo objavljenega. Kmalu nato se je pojavil kot častnik in član mednarodne komi-! sije, dokler ga leta 1923 niso Brisi ju zaprl. v!SClTITE SVOJE TELO PROTI BOLEZNI MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe j Detroit, Frank Stular 4. de-1 rizi,: MINNESOTA 1 Chisholm, Frank Oouie. Fran* Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank Hrvaticb MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Paniau Washoe, L. Champa SVETA URA v platno vej. ................... .90 v fino usnle vez ...........1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vet ...........................1.80 končno še cela leta £akjtti,' preden SKRBI ZA DUŠO bi si mogla midva ustvariti varno eksistenco.... Pamet mi je velela, poročiti se z možem, ki me je ljubil... — Ki si ga ljubila tudi ti..:. — Ki sem se ga naučila sčasoma ljubiti kot dobrega človeka. .. A prisegam- ti. da te nisem pozabila. Morda sem češče mislila nate nego ti name. — Mira, nočem se delati boljšega, nago sem. Spominjam se, da sem bU nekoliko dni zseio nesrečen.... A pozabil te nisem. Nikoli nisem prišel v Trst. ne do bi gledal mimoidočim v obraz, ker sem upal, da srečam tebe. .. Se prejšnji teden, ko sem se vračala od ione, k^c v fivief v platno vez................. .90 v fino" usnje vez ............1.50 . -v notfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 ▼ usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.00 KVIŠKU SRCA v imi^trano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino \unje vez.........1— v najfinejše usnje vez. 1JS0 v najfinejše usnje trda vez *....................................1.50 w M celluloid vez. -......120 NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najgnaife usnje trda vez ....................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vee ...........................1^0 v fino usnje ..................IJOl v najfinejše usnje trda .1.00 Key of Heaven: fiuo vezano .................................35 v usnje vezauo ...........................70 \ i^jfiuejst! usnje rezano ........1-20 i ZA ODRASLE) Key of Heaven: v eeloid vezano ........................L20 v oeloid najfinejši vez ............1.50 v fiuo umije vezano ................1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezauo . .1.30 Ave Maria: v fino u^nje vezauo ................1.40 Vsi na Močniki katerim je, oziroma bo v kratkem po&la naročnina za Ust, to naprošeoi, d« jo po mo-2*o*i čimprej pbnovc. — Mp««^ N." Hrvatski molitveniki: rtjcha jstarosti, fina vez.............1 — Slava Bogu, a mir ljudem, fina v« IJ» najflnejfe vez ............-.........-LfiO Zvoat*t nebetiki, v platno...................80 fin« vee .............-.....................— Vienar, najfinejša ve* ...»..............1.00 Angleški molitveniki: (za mladUoe) Clrilfi PrayniMh: v borraate platnice rezano —30 t belo ko* rezana ....1.46 Kletarstvo (Skallcky) ................... Kolka srbska gramatika ______________M Kratka zgodovina Slovencev, Hr- vatov in SHmlv ________________-3% Kako se postane državljan Z. D. .35' S|Mr*t®* ttidmri«. Kako se postane ameriški driarlj.n .15 I Pisaao **** in MVe Knjiga o dostojnem vedenjn ........^ ,rd" vezaua ......................3 Kmt. Katekizem ......................... ! Sadno vino ..................................—.40 Kubična Račnadra ........ ..................»i Spolna nevarnost i............................ IJheralizem .............................f* Sadje' v gospodinjstvu ......... .........75 Ljubaraa im srabRna *'*■ --------'-^5 j siavMrie Ameriesn Year Book .1.— Materija in eneriija ........................1J» _ . tl dr hrtn Ev Kreka 3$ čbenjk angleškega jezika ko in je morda zgslj slučaj, da je pri tej priliki nevesti izginil bogat nakit. V Gradcu ni imel sreče. Zalotili so ga pri navadni slepariji in bo te- Nuga-Tone je zelo priporočljivo zdravilo v to srho. Milijoni moških in žensk so tekom zadnjih 45 let spoznali, da je zanesljivo za zaščito njihovega zdravja ter za ojačen je njihovih oslabljenih organov. To mu primerno kaznovan, nato pa iz- i z pripravljal v trojih prostih uraii. I lot r I je pisali, da bi iHlgnal nusli. da bi pozabil. Tako ga najde Stranski. ki m* čez dve uri zopet vrne. Ni imel Miru: moral je videti kako ie z Wolfom. — To je prav. Wolf. — pravi. — delo pomaga v vsakem ozi-; u — Sedaj p* pojdite, greva malo v park. bova sedla in se bova pogovorila. — Pogovoriti, da. toda ne iti ven. kajti imam svoje obveznosti do neveste. — Itrali *te Marijino pismo. Kaj pravite k temu* — \praaa Wolf. Stranski mu polož roko na ranto iu pravi: — Kaj reeem na to? Da je tudi on še vedno človek — če ima kdo dekleta rad — šiuent. se mora vse odpustiti*. V splošnem pa mora biti njen brat zelo lahkomišljeu. Dekletu je pobral težko pri služeni denar, ki ga bo najbrže zapravil v veseli družbi. Napravil je aieer dober utis. Rekel mi je. tla je bil tukaj, ko je slišal, da sen* tudi jaz od tu. Rekel mi je. naj pozdravim njegovo lepo sestro in in: je dal njen naslov. Pr«»sil me je. naj bi skrbel za to, da ji ne bo vedno treba delati pri klobukih. ko ima vendar vsled svoje velike lepote vendar drugačne priložnosti: tudi ji potem ne bi bilo več treba tako revno živeti. Mogel bi vam še več povedati. Škoda, da je tako brezbrižen, drugače pa je zelo nadarjen. .Meni se sinili Marija. Stranski mu govori o vseh možnih stvareh, sam« da bi Wolfa odvrnil od njegovih misli. Wolf pa je bil zelo tih. Včasih se je silil, da se je nekoliko nasmejal. Prišel je čas, da je šel k nevesti. K večerji je bilo povabi jenih več gostov. Moral je biti točen. Pri prijatelju se oprosti, ogrne svojo vojaško suknjo i« odide s Stranskim. Se pozno v tihi noči. ko je prišel domov, je pisal Mariji. Saj zadnji pozdrav naj bi še dobila od njega. Pisal je: Ljuba moja! Navzlic Tvoji prošnji Ti vendar pišem — zadnjikrat, moja ljuba. O, Marija, zakaj se je moralo to pripetiti najini ljubezni? Gotovo sva bila presrečna med seboj, da bi to moglo ostati za vedno. Odpusti mi. drago moje srce, da sem mogel dvomiti o Tvoji nedolžnosti. Toda onega dne sem bil • vsled drugih razmer čisto iz uma, skoraj sem izgubil pamet — zdaj pa komaj razumevam, ko sem se nekoliko pomiril. Naj Ti nekaj priznam — ne Tvoja namišljena nezvestoba, ne, ljuba moja. ni me gnala v roke gospice l". — ne. grenka usoda me je dovedla do tega: da bi rešil čast svojega imena, mi je preostajala samo ta pot. nobene druge ni bilo! Imam pa eno prošnjo — povej mi. kaj misliš napraviti: ali nameravaš ostati, ali iti drugam, da Ti morem slediti s svojimi mislimi. Ali se ne bi mogla še enkrat videti in pogovoriti? Gotovo me boš s to naklonjenostjo razveselila. Piši mi tedaj! Zdravstvuj, moja sladka Marija! Nikdar Te ne bom pozabil! Se en zadnji iskren pozdrav od Tvojega Wolfa. kam, še šama ne vem dobro. Pozabi me, Wolf, in bodi kar najbolj srečen v svojem zakonu! f Marija. * Mislil si je, da mu ne bo izpolnila prošnje in vendar ni mogel zamoriti v svoji notranjosti tihega upanja — mogoče, da bo! Zdaj ni bilo nič in udano položi pismo k drugim. Tudi na uirci je ni veo vdel; najbrže si je izbrala drugo pot. Najbrže se je namenoma izogibala. da bi se srečala in videla. Največ prostega časa je seveda porabil pri nevesti, kajti moral je. Dosegel je. da bo jeseni poroka. Presegalo je njegove moči. da bi vsak dan bil skppaj z dekletom, ki ga ni ljubil: v zakonn je v«.e drugače. Tedaj bo lahko živel po svoje in ona se mu bo morala ukloniti. Kolikokrat ote, zaradi njegove posebne osebnosti, zaradi njegovega imena; po njegovem mišljenju po njegovem notranjem čustvovanju m nazorih ga ni vprašal. To j" biia za njo postranska stvar. Lepi mož je bila pri njej prva stvai in njemu je poklonila vso svojo strast. Pogosto je med zaročencema vladala precejšnja napetost, če tudi je bil Wolf vedno zelo popustljiv, ker se je tako malo brigala za njegov značaj. Potem pa je imela občutek, kot bi ga morala •sovražiti, ker je bil proti njej tako hladen in miren. V svoji razburjenosti je bila zmožna mu kaj napraviti. Pogosto *ra je prosila. naj ji kaj pove o svojih ljubezenskih zadevah v svoji ndadosti. Neizmerno je bila radovedna, da bi mu ^la pogledati za zastor njegovega življenja, ker je prav gotovo pre. poljubil že marsikatero dekle. Na to ni mogel ničesar odgovoriti iu je bil začuden nad takim vprašanjem. Nekoč mu celo pravi, da ga j<« nekdo še pred zaroko pozno ponoči videl iti po ulici z neko pro dajalko in kdo ve. ako še sedaj ne hodi. Vedela je za njegovo razmerje z Marijo in do nje je imela pekočo, ljubosumno jezo. Tedaj pa Wolf nastopi v vsej svoji odločnosti. — Toda Gabrijela. — pra- i — ali ni zoprno tvojemu ženskemu čutu o tem izpraševati? In ko bi vse to tudi bilo res. moraš svojemu zaročencu zaupati toliko poštenosti da je s svojo zaroko pretrgal vse prejšnje zveze. Obljubil sem-^i zvestobo; Wolf se drži tega. kar je obljubil in ne stori ničesar slabega. — Tako? Re> gleda. — Kaj misliš s tem? — reče Wolf odločno. V istepi trenutku spomni za vzrok svoje zaroke in daveč občutek ga obid«. in tudi slutnja, da je Gabrijela vedela za vse. O. ta brezsrčna in brezvestna ženska ga hoče s tem prisiliti, da .ii bo pokoren! Tod prevarila se bo; ko bo enkrat nosila njegovo ime. tedaj bo on gspod! S svojim ženi dolžnim spoštovanjem in obzirom ne bo štedil. toda njena oblastnost. njena mogočnost in njena hudomušnost mora biti zlomjjena. da bo imel vsaj nekoliko znosno življenje. MATI UMORILA HČER IN SEBE HACKEXSAK, iN. J., 4. dec. — Trupli Mrs. Estes, stare 60 let in njene hčere, June, 30 let, sta bili prepeljani v družinsko rakev v Clayton, N. J., Mrs. Estes je ustrelila svojo hčer potem pa še samo sebe. Tru- 8. decembra: Milwaukee. Cherbourg, Hamburg pel niso našli prej. kot šele -šest •• decembra: t I "resident ltooa*velt, Cherbourg, tlam- ur po umoru. ! bur* Policijski Zdravnik dr. Michael D*ut-«.hlan«l, Cherbourg. Hamburg Saria in zet Mrs. Estes je rekel. ^i/^fTiuV« Havr. da je bila družina Estes zadnje Cherbourg 12. decembra: case Zelo potrta. | Koma. N-iix>Ii. Genov« __. 15. decembra: . . . ... . -.. _ - - - _ . B--em«"». Ch^rtmorc. Rretnen PODUUCNA ZELENICA s* Ruttrrila m iJjm. Buukifn« »ur Mer. V MOSKVI MOSKVA. Rusija. 4 dee. — Načrti za podulično železnico so dogotovljcni in se bo pričelo z delom začetkom leta 1932. Mestna uprava je o tem razpravljala nad eno leto. slednjič pa je privolila j v ta načrt. Pet projr bo vozilo iz 1 središča mesta in vse proge bodo merile 73 kilometrov. KITAJO SO DOBILI AMERIŠKO PŠENICO 1IAXKOV, Kitajska. 4. dee. — Prišla je druga pošiljatev ameriške pšenice za ljudi, ki so obubožali zaradi zadnje povodnji. Pošiljatev znaša 4000 ton. To je del 133.000 ton pšenice, katero je določila Amerika za Kitajsko. 17. decembri: Beriii». ituuI<«M Sur Mer. Ilremen 19 decembri: St LrfUis. Cherbourg. Hamburg 22. decembra: VuR-ania. ~r»t 23. decembra: President Harding Cherbourg. Hamburg Albert Ratlin. Cherbourg. Hamburg 2C. decembri: Aquitania. Cherbourg 28. decembra: fcu.opa., Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANI Najkrijia la najbol) ugednt p*t m potovanj« na ogrMiiuh owt'klh: I LE De FRANCE 11. dec.; 3«. Jan. • 10 P.M.» «12 05 A.M.» PARIS 15. jan.; 11. maia «10 P.M. > < 12 05 A M.' SaJkraJ** p<>i po l*l<-»itcL Vnkdn > * P»MH>hnl kabini a vwml m<«l*rnlm i4ibn »t^l — lijaka m »lavna fran o»k» kuntoja. urtdao ntake cen* VpraAajte bateregakol poobiadteoegn ag«nta all FRENCH LINE t» STATE ST MEET MP W VORK N V s' — pravi zaničljivo in ga pri tem čudno po- (Dalje prihodnjič.) NASI V AMERIKI Oz dva dni je prejel Marijin odgovor. Pisala mu je: 2. novembra popoldne se je smrt- 2. novembra je nagloma umrla no ponesrečil pri delu v premogo- develandu pijonirka, pognana Mrs. rovu Louis Telič, brat poznanega Neža Bratel, rojena Gornik, sestra Michaela Teliča, zastopnika Sun Joseph Gornika, stanujočega v Col- Life Assurance zavarovalninske linwodu. PokDjnica je umrla v dvo- „ . . ,. . . . , . id™*8®- Pokojni Louis je bil zapo-jrani hrvatske cerkve, ko je šla na Zakaj bi se oba tako po nepotrebnem mučila Wolf, 111 si! slen v premogorovu v Nanty Glo, težila srce? Ne more biti, da bi se še enkrat videla. Nikar ne Pa. Star je bil 39 let ter se je v sili v to. Vse sem Ti odpustila in Te samo prosim, da ne po-j Ameriki nahajal okrog 24 let. Svo- eduješ za menoj. V nekaj tednih odpotujem od tukai — Ječasno ie tudi taivai v nwi^H.. ČANG KAJ SEK Čang-kaj-šeka, imajo dandanes 7a neomejenega vladarja in diktatorja na Kitajskem. Tega moža so spravili na površje ruski beljševiki. zahvalo pa je on sam poskus boljševizma na Kitajskem neusmiljeno zatrl. Čang-kaj-šek je sin revnega sejmarja, ki se je vozil iz kraja v kraj s svojo robo. Mladi Čang pa je |__^ odšel v Kan ten, kjer je hotel poskusiti svojo srečo. Tam je postal zelo delaven član kitajske narodne stranke in kadet v vojaški šoli, ki jo je bil ustanovil Rus Borcdin. Ker je bil jako bistre glave, je kmalu napredoval do generala in do vrhovnega poveljnika in državnega predsednika. Oženjen pa je s potomko ene najbogatejših kitajskih rodbin. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA V TRETJEM ~ RAZREDU (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh naSth parnikih $174. Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hanburg-Aniiucan Line It BSOADWAY . . . NEW TOM REFORMA SAMOMORA. Koledar za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naroČite še danes. na sejo društva Marije Bistričke. — Doma je bila iz vasi Gora št. 8, fa-ra Sodražica, ter Je bivala v Ameriko okrog 40 let. Bila je vdova pokojnega Marko Bratel, ki je umrl pred več leti. Zapušča štiri sinove Frank Gornik, John, Markus in Peter ter mnogo sorodnikov Knausove in Mi-heličeve družine, v stari domovini pa zapušča dve sestri. V nedeljo večer 29. novembra je blizu njegovega doma povozil avto sodruga John Korena. Popoldne je bil na kancertu "Save". Voznik, ki j mu je vzel življenje, ni ustavil, nego je naglo odkuril, ne da bi ga kdo videl. Korena je toliko pobilo, da ni prišel več k zavesti in je kmalu u-mrl. Prič ni ni kaki h, kakor poroča "Daily News". Truplo so odpeljali v okrajno mrtvašnico, da o slučaju izreče svoje mnenje koronerjeva komisija. Kadar ni bilo dela v tovarni, kjer je bii uposljen, je čas navadno prebil pri rojaku Keglu v Willow Springsu. Pokojni Koren je bil rojen 1. feb. 1881 v vasi Podgorje, okraj Koper na Primorskem. Frank Kolman, 705 St. Clair Ave v Clevelandu, ki je bil prvotno obtožen umora prve vrste, se Je priznal krivim navadnega umora pred sodnikom Harris. Sodnik bo te dni izrekel obsodbo. Kot znano je Ko-man 10. oktobra umoril rojaka Martin Korošca, ki je bil zaposlen v restavrantu na 1015 Main Ave. Kolman je prišel v restavrant in je zapovedal lastniku, da mu izroči denar, ko je stopil v restavrant Korošec, na katerega je Kolman ustrelil in ga ubil. Znani francoski učenjak tir. Salut-Joet je odkril, da je že skrajni čas za reformiranje — samomora. Stari načini, kakor samomor z - obešenjem, utoplje-njem. skokom, so po njegovem mnenju barbarski in ne ustrelijo več sodobnemu duhu. Strupi so v njegovih očeh večinoma nezanesljivi. Strihnin cesto odpove, kokala povzroča stanje strahu, od kloroforma dobiš lahko želodčne krče in ogljrkov plin je sredstvo malih ljudi za smrt brez bolečin. Klasična kupa trobelike ima ta nedostatek, da pusti človeka predolgo pri zavesti. kakor nam kaže*Sokratov primer. Joet hoče ljudi naučiti 'umetnosti umiranja", ki naj bo prav tako rafinirana kakor "umetnost življenja", predvsem pa užitek za smrtnega kandidata, za njegove prijatelje in "žalujoče ostale". To bi se dalo doseči z istočasnim vplivom raznih plinov, med katerimi bi nekateri človeka prijetno dražili, drugi pa ga neopazno zadušili. Vse to bi se vršilo v pro-1 štoru, ki bi dihal razopoloženje j velikega dogodka id ob spremi je- j vanju primerne muzike. Najprvo j bi izpustili plin. ki bi kandidata | dvignil v "prvi krog blaženosti", drugi plin bi ga uspaval, tretji bi mu odprl vrata v onostranost. Joet naravnost zahteva naj se njegov sistem uzakonil, ker nikakor ne bo pomnožil števila sa-momorojnih kandidatov, temveč bo marsikoga ukrabil smrti. Namreč kandidat se bo moral najprvo zmeniti s profesorjem "evta-nazije", lepega umiranja, glede svoje smrti, nato s prodajalcem cvetlic, z muzikanti. pogrebnim podjetjem itd., odposlati bo moral vabila prijateljem, skrbeti bo moral za primerno obleko — skratka ceremonij bo toliko, da se bo utegnil še premisliti, ee ne ! bo imel dovolj trdnih živcev. Ali pa si bo kupil v najbližji prodajalni vrv. jo namazal z milom in se po starem barbarskem načinu enosavno obesil ... I Ta GLOBUS I kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih | I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i I mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI. KT IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — $1. 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y.