M® ^QOpWD®! pnjač LUKOV SEJEM v soboto 20. 10. 2007 v Lukovici Vabljeni na ples z živo glasbo: 31. 10. - Noe čarovnic 10. 11. - Martinovanje AVTOŠOLA LONČAR Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Per Janez 041/988-961 Jesenska tečaja CPP 12. 11. 2007, 10. 12. 2007 ob 18. uri Sixivivřgr^izz^LaiKovica V začetku oktobra se pri nas začnejo koline, ja, prave slastne koline.. nEHJlTflíÍAS: [d^iHvf, Ja sobote od 9. do 22 jire acii\fr ůJ idoli ure iUflM TJ.PRTO ODPRTO TUDI OB SOBOTAH Oglašujte v Rokovnjaču gsm: 051 365 992 Uvodnik Pravijo, da se na dobre stvari veliko hitreje navadimo kot na slabe, kar ne morem trditi za sebe. Ko prečkam trg v Lukovici, mi pogled vedno uhaja proti središču, vedno je drugače obarvan, če je obsijan s soncem, kar žari, v oblačnem in deževnem vremenu se skromno, a dostojanstveno ponaša. Zadnjič sem opazila nekaj otrok, ki so se nagajivo igrali s fontano sredi trga ter letali sem ter tja po trgu -enkraten prizor, prav zares. Sicer pa nam jesen prinaša predsedniške volitve. V vsakem primeru bomo dobili novega predsednika, kar je velikega pomena za vse nas, državljanke in državljane Slovenije. Želim vam, da se sliši vaš glas, da boste soodločali pri tako pomembni odločitvi. Mesec oktober je mesec požarne varnosti. V tem času po vseh gasilskih društvih potekajo številne akcije, namenjene predvsem preventivi. Osrednja tema letošnjega meseca varstva pred požari je posvečena evakuaciji. Prvi teden oktobra je bil posvečen otrokom, letošnji teden otroka je potekal pod geslom 'zabava in prosti čas', 5. oktobra pa so svoj praznik obeležili vse učiteljice in učitelji, bil je svetovni dan učiteljev. Hvala lepa vsem učiteljicam in učiteljem, ki z ljubeznijo, trudom in predanostjo prenašate svoje znanje na naše otroke. Ker bomo ponovno skupaj konec meseca novembra, vam želim miren praznik vseh svetih, spomnite se svojih najdražjih, ki jih ni več med nami, tako v srcu kot tudi z obiskom na pokopališču. Želim vam tudi veliko lepih buč za noč čarovnic, pa veselo martinovanje. Prijazno vas pozdravljam. A Urednica Naslednja številka Rokovnjača izide 23. novembra, rok za oddajo prispevkov je 9. november. Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjacgiukov'ca.sl ali katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992. • VSEBINA • Uvodnik................................3 Zupanov kotiček.........................4 Občinska uprava ........................5 Osrednji dogodki ........................6 Obisk delegacije iz St. Lambrechta Poro~ili so se Piknik v Rafol~ah Slomškovo bralno priznanje Intervju: Mojca Kotnik ....................9 Oktober - mesec požarne varnosti .........10 Teden otroka ...........................11 Šport .................................13 Klemen Gerčar - evropski prvak Dogodki...............................14 Gospodarstvo ..........................15 Hofer Podjetje Pučko GP Trojane Kultura................................17 Knjiga Kronika Rafolč 2007 Knjiga Dolinska kronika Politika................................18 Pisma bralcev ..........................21 Mladi gasilci iz Šentvida pri vaji Oktober - mesec poiarne varnosti OBVESTILO Občina Lukovica na podlagi potreb za opravljanje zimske službe v sezoni 2007/2008 obvešča vse zainteresirane občane, še posebej nove interesente, ki bi v zimski sezoni 2007/2008 želeli opravljati zimsko službo, in sicer kot dopolnilno dejavnost na kmetiji s kmetijsko mehanizacijo (traktor in plug), naj se javijo na telefonsko številko 01/72-96-316 najkasneje do 5. novembra 2007. Pereča tema zadnjega časa, ki nas bo verjetno spremljala še v prihodnje, je podražitev odvoza smeti, večkrat ste že pisali o dvigu cene v uvodnikih, sedaj se ta dogodek tudi zares približuje. No, ne moremo govoriti o podražitvi; kot vemo, je Vlada zamrznila dvig cen komunalnih storitev. V našem primeru gre za spremembo cene, ki je posledica nove storitve, to je odvoza smeti na odlagališče v Celje. Tako se stroškom prevoza v Dob priključijo še stroški prevoza iz Doba do Celja in deponiranja na tamkajšnjem odlagališču. Torej ne moremo nikogar kriviti za dvig cene, ker gre za povsem novo dejstvo. V Dobu bi bilo še mogoče odlagati smeti, vendar vlada ni izdala ustreznega dovoljenja. Ne bom komentiral, ali so v to vpleteni kateri od visokih politikov, ki žive v bližini dobskega odlagališča, kot to trdijo v Domžalah. Za nas je važno dejstvo, da gre za nove okoliščine, ki nas bodo zelo udarile po žepu. Krivda pri tem ni ne na županih ne na svetnikih občin uporabnikov komunalne storitve v Dobu. Kaj pa, če lukoviški svetniki ne potrdijo višje cene odvoza smeti? Seveda je tudi to mogoče. Moram povedati, da so novo višjo ceno že potrdili v Domžalah, Mengšu, Trzinu in Moravčah, torej v vseh občinah, ki gravitirajo na smetišče v Dobu, razen v Lukovici, kjer te tematike Občinski svet še ni obravnaval. V primeru da cene svetniki ne potrdijo po družbeni pogodbi, ki je bila podpisana v drugem mandatu in s katero so občine ustanovile Prodnik, bomo morali plačati razliko v ceni iz občinskega proračuna. To pa seveda pomeni, da bom nemudoma ustavil izvrševanje izvajanja nekaterih investicijskih postavk v proračunu, ker bo ta denar treba zagotoviti za kritje razlike odvoza smeti. Delo občine bo zelo okrnjeno, na to zelo opozarjam. Seveda občinski svet lahko sprejme tudi sklep, da je za nas občane v Lukovici brezplačen kruh ali pa meso ter krijemo tudi ostale podražitve zadnjih dni. S tem bomo živeli brezplačno v propadajoči občini in ker je že tako težko zagotavljati vse nujne stvari, ki jih potrebujemo v našem vsakdanjiku, bi bila to katastrofa. Seveda naj pa povem, če vprašate mene osebno, se seveda z višjo ceno prav tako ne strinjam (kdo se?), a dejstva so dejstva. Če so torej v štirih občinah svetniki, ki so predstavniki ljudstva, spoznali dejstva in jih pri nas ne bodo, ne morem trditi, da so v vseh teh občinah svetniki manj pametni kot pri nas. Razen če ne gre pri nas za namerno nagajanje županu, to pa je že drugo vprašanje. Vendar je to neumno, saj lahko škodo občuti le občina, za njeno gospodarjenje pa so odgovorni tudi svetniki. Bi bila situacija drugačna, če bi imela občina Lukovica svojo deponijo? A seveda, potem bi imeli od deponiranja še takse, tako krajevna skupnost kot občina. Cene odvoza smeti bi bile veliko, veliko nižje. A če se spomnite, se je ljudstvo ideji, da bi imeli smetišče na Prevojah, uprlo, tako pa bomo danes vozili odpadke v Celje in jih Celjanom tudi dobro plačali. Danes vzpostaviti odlagališče pa ni tako enostavno, saj za to veljajo čisto drugi kriteriji in pravila, ki jih določa država ali EU. Mi smo se takrat odločili, da smetišča tu ne sprejmemo, tudi sam sem bil takrat tega mnenja, seveda danes bomo morali to plačati, lahko pa bi to storitev zaračunavali drugim. Je pa treba reči, da danes deponije niso več to, kar so bile včasih; danes so to predelava, sortiranje in neke vrste proizvodnja, ves sistem pa je dobičkonosen posel, ki nima več takih škodljivih vplivov na okolico, kot je bilo to nekdaj običajno. Ste kdaj razmišljali, da bi imeli svoje komunalno podjetje? Da, vendar kaj nam koristi podjetje, če vozimo smeti v Celje, deponije pa vsaki posamezni občini ni dovoljeno imeti. Spomnim se, ko se je govorilo, da bo samostojna čistilna naprava dobra za občino. Je res, da je samo naša, ampak stroški obratovanja in cena za storitev ljudi ne prepričata in pri tem je treba biti realist. Bi bilo torej samostojno komunalno podjetje res sprejemljivo? Tudi z višjimi stroški in cenami? Ne samo mene, tudi ljudi je treba prepričati z jasnimi izračuni, potem bomo to sprejeli. Na lepe besede pa ne da nihče nič, potrebni so izračuni. Če pa bodo ti ugodnejši, kot je današnje stanje, potem pa, zakaj ne. Toda tega se ne lotevajmo na pamet. Kaj pa širše povezave, ali kaj takega obstaja? Seveda, saj vidimo, da je država zapisala kriterije, po katerih je deponija mogoča, če jo uporablja minimalno 55000 uporabnikov. Tako smo občine stopile k programu CERO (Celostno urejanje in ravnanje z odpadki) Gorenjske. V tem združenju smo vse občine od vzhodne Gorenjske pa do Jesenic. Ta trenutek je v okviru tega združenja največji problem iskanje prave lokacije, ki naj bi bila nekje v okolici Kranja. V tem času veliko naporov v to vlaga kranjski župan Perne, kar pa je težko in nehvaležno početje. Kljub temu da smo v CERO Gorenjske že več let, je letos država določila, da naj bi se priključili Ljubljani, kjer pa so problemi povsem isti. Ta trenutek Ljubljana še sama ne ve, kam s smetmi, kaj bo v prihodnje, pa še ni jasno. V primeru pa, da se pridružimo, je zadnjič rekel ljubljanski župan, bomo plačevali tisti, ki se priključimo, višjo ceno, ker nismo sodelovali pri gradnji dosedanje infrastrukture. Torej pravil igre ne postavljamo v Lukovici, kot lahko vidite _ Torej bodo sedaj občani na slabšem? Glejte, plačujemo, kruh, mleko, ostalo hrano, bencin, telefon avtomobile, računalnike in tudi vodo in smeti. Zadnje dvoje poleg ostalega, in teh stvari je nešteto, skladno z zakonodajo v Sloveniji zagotavljamo občine, nekje v tujini vodo zagotavljajo regije. Mišljenje, da je treba nekoga voliti zato, da bomo živeli zastonj, je povsem zmotno. Plačevati je treba realne stroške, sicer si trgamo samim sebi. Kot sem že rekel, v poračunu lahko nekje dodamo, vendar je treba nekje odvzeti. Vprašajmo se, kakšna bi bila pričakovanja, če bi občina skrbela še za meso, bencin, kurilno olje, kruh in podobno, pa saj bi vsi vse hoteli zastonj. Pri smeteh pa je tako, da bo to nov strošek za občane, pa če svetniki sprejmejo novo dejstvo ali ne, v vsakem primeru bomo to plačali tako ali drugače. Seveda pa bom v primeru nesprejetja nove cene dolžan vse občane obvestiti, katere projekte si bomo morali odmisliti. To pa so predvsem investicijski projekti; tako ceste, vodovodi, kanalizacije, komunalna urejanja, financiranje društev in podobno. Torej, res je, občani bomo v vsakem primeru prizadeti. Pa naj ponovim, ne gre za podražitev cene odvoza smeti, ampak za novo dejstvo, to je odvoz smeti v Celje. To pa bo izgledalo tako, da bodo smeti vozili na deponijo v Dob, tam jih bodo stiskali in preložili na transportna vozila, ki bodo smeti nato vozila iz Doba v Celje. Vse to pa predstavlja nov velik strošek, kot tudi cena deponiranja, ki je v Celju za nas veliko višja, kot je višja tudi za njihove prebivalce sedaj v primerjavi s ceno, ki smo jo mi plačevali za deponiranje v Dobu. Predlog cene je, do sedaj 5,58 EUR, po novem 21,52 EUR na stanovanjsko hišo za odvoz smeti. A F. Cerar O B V E S T I L O Približuje se čas zimskega obdobja, na katerega moramo biti vsi udeleženci v cestnem prometu, predvsem pa vozniki, ustrezno pripravljeni, saj je s posebnim predpisom določeno, da je od 15. novembra do 15. marca obvezna zimska oprema vozil. Občina je dolžna, da v zimskem obdobju vzdržuje kategorizirane ceste, po katerih poteka lokalni promet. Pri pluženju snega, predvsem ob večjih količinah zapadlega snega, se večkrat srečamo s težavo, kam ta sneg odriniti, da ne bo v napoto oziroma da se ne poškoduje lastnina občanov. Kljub želji in trudu oračev, da se to ne bi zgodilo in da se ne bi povzročila škoda, se včasih to zgodi, zato se že vnaprej opravičujemo za težave, ki nastajajo ob izvajanju zimske službe in prosimo za razumevanje. Tudi pluženja snega in posipanja cestišč ni vedno mogoče izvajati ob vsakem času, ker bi za to potrebovali več opreme in več denarja, zato nam tudi zakon omogoča, da se ceste plužijo prioritetno, kar pa pomeni, da ne morejo priti vse ceste na vrsto istočasno. Najprej izvajamo zimsko službo po cestah, ki so višje kategorije, to so lokalne ceste in pa ceste, po katerih poteka šolski ali avtobusni promet, takoj zatem pa pridejo na vrsto ostali deli cest, kjer potekajo deli cest po strmih delih, po senčnih delih^Po gozdovih je potrebno posebno paziti glede hitre spremembe temperature cestišča in pri tem možnosti spolzkosti oziroma poledice, zato je potrebno prilagoditi vožnjo temu delu cest. V tistem vmesnem času, ko cesta ni splužena ali posuta, pa je potrebno prilagoditi hitrost in način vožnje zimskim razmeram na cesti ter zagotoviti ustrezno zimsko opremo vozila. Občinska uprava Na podlagi 36. clena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 - Zkme UPB1), Odloka o proračunu Obcine Lukovica za leto 2007 (Uradni vestnik št. 7/07) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Lukovica (Uradni vestnik št. 10/07) Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Lukovica v letu 2007 I. NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Lukovica v letu 2007 po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006. Sredstva se dodelijo za naslednje namene (vrste pomoči in ukrepov): A.)Pomoči na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov, dodeljene po Uredbi za skupinske izjeme: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo III. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZEN UKREP, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV, OMEJITVE, FINANČNE DOLOČBE, ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA TER MERI^ ZA OCENJEVANJE VLOG Višina razpisanih sredstev proračuna Občine Lukovica znaša 4.173 EUR. Prijave na razpis bodo ovrednotene na podlagi naslednjih meril, ki bodo upoštevane pri razdeljevanju proračunskih sredstev: A.) POMOČI, DODELJENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO Višina razpisanih sredstev znaša za : - urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov 4.173 EUR PREDMET POMOČI: Predmet pomoči je sofinanciranje naložb v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske Skupnosti (v nadaljevanju: Pogodba). Podpore se dodeljujejo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so namenjene urejanju kmetijskih zemljišč in pašnikov. Urejanje pašnikov: - naložbe v urejanje pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali, CILJI UKREPA: • zmanjšanje proizvodnih stroškov, • izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, • izboljšanje kakovosti, • ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standarda za dobro počutje živali, • boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov). UPRAVIČENCI: Upravičenci do dodelitve pomoči so kmetijska gospodarstva - pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 70/2001, se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I k Pogodbi, in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva) in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča na območju občine Lukovica. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: • vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; • vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva in mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, v okviru katerega kandidira za sredstva po tem razpisu; • vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva; • kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah; • kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa; • površina pašnika mora obsegati najmanj 10000 m2; na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevane vse predpisane zahteve glede okolje-varstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev za dobrobit živali; če je investicija namenjena izpolnjevanju teh zahtev, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolniti najkasneje do zaključka investicije; po zaključku investicije mora biti le-ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev; investicija mora biti v skladu z novo uvedenimi minimalnimi standardi glede okolja, higiene in dobrega počutja živali (Uradni list RS, št. 21/05, 114/05 in 76/06). DOKUMENTACIJA, KI MORA BITI PRILOŽENA VLOGI: • izpolnjen prijavni obrazec 1; • izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija (KSS Lukovica); • kopije obrazcev A, B in D zbirne vloge za neposredna plačila za leto 2007 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja; • ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo oziroma študijo za projektno dokumentacijo pa račun o izdelavi; • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (KSS Lukovica); • izjava upravičenca, da v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov. OMEJITVE: Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (EU). Podpore za naložbe po tem razpisu se ne dodelijo za: - davke, razne takse in režijske stroške, - stroške zavarovanja, - stroške za refinanciranje obresti, - investicije, ki se izvajajo izven območja občine, - investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU, - preproste naložbe za nadomestitev. VIŠINA SOFINANCIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI: - bruto intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi, • do 40 % upravičenih stroškov naložbe na ostalih območjih, • ce naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10 % (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu o razvoju kmetijske dejavnosti, kot je določeno v členu 22 (c), in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005). Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Upravičeni stroški so naslednji: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ogrado in pregraditev pašnika na pašne čredinke, pašni aparat, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, strojne storitve - splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (izdelava projektne dokumentacije, honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študij izvedljivosti, nakup patentov in licenc Davek na dodano vrednost in lastno delo se ne upoštevata kot upravičena stroška. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 100.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 120.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območjih z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. DODATNA MERILA ZA OCENJEVANJE: • usmerjenost kmetijskega gospodarstva v ekološko kmetovanje, • število izvajanih ukrepov iz programov SKOP in KOP, • velikost kmetijskega gospodarstva, • tržna orientiranost kmetije, • starost nosilca kmetijskega gospodarstva. IV. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE Razpis je odprt od dneva objave v glasilu Rokovnjač in na spletni strani Občine Lukovica do vključno sobote, 24. 11. 2007. Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • izpolnjen prijavni obrazec, • obvezne priloge, ki so navedene v prijavnem obrazcu oziroma v tekstu razpisa, • podpisan vzorec pogodbe, ki je priložen prijavnemu obrazcu. Vloge morajo biti poslane s priporočeno pošto ali oddane osebno v zaprti kuverti, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z ustrezno oznako ukrepa "NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS - KMETIJSTVO 2007: Naložbe v kmetijska gospodarstva" na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. V. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija) po izteku prijavnega roka, in sicer bo odpiranje vlog v ponedeljek, 26. 11. 2007. Odpiranje vlog ne bo javno. Komisija bo opravila pregled vlog ter jih obravnavala in ocenila na podlagi pogojev in meril, določenih v javnem razpisu. Razpisana sredstva se bodo upravičencem dodelila po vrstnem redu, skladno z doseženim številom točk, do porabe razpoložljive višine sredstev, razpisanih za posamezen ukrep oziroma namen. V primeru večjega števila upravičencev z istim številom točk, se bo delež sofinanciranja oziroma višina pomoči sorazmerno znižala. Komisija lahko preveri utemeljenost in realnost v vlogi navedenih upravičenih stroškov prijavljenih investicij oziroma aktivnosti ter v ta namen zahteva dodatna dokazila in pojasnila. Prepozno prispele vloge, vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah in nepopolne vloge bo komisija zavrgla. Neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev, bo komisija zavrnila. Na podlagi predloga komisije o razdelitvi sredstev bo pristojni organ občinske uprave izdal upravičencem sklepe o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma bo izdal sklepe o zavrnitvi ali zavrženju. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa s sklepom komisije pisno obveščeni najpozneje v roku 5 dni od datuma odpiranja vlog. Zoper odločitev komisije lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku osmih (8) dni od dneva vročitve sklepa upravičencu. Odločitev župana je dokončna. Z izbranimi kandidati na razpisu bodo sklenjene pogodbe, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo praviloma izplačana v letu 2007 VI. NADZOR IN SANKCIJE Rok za zaključek del je 8 mesecev po datumu sklepa o odobritvi sredstev. Namensko porabo dodeljenih proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Lukovica opravljata pristojni organ občinske uprave in komisija. Namenskost in smotrnost porabe dodeljenih sredstev lahko ugotavlja tudi Nadzorni odbor Občine Lukovica. Komisija bo po preteku roka, določenega v pogodbi, preverila stanje na terenu. Prejemnik sredstev po tem javnem razpisu, pri katerem se ugotovi, da: - sredstva delno ali v celoti ni porabil za namen, za katerega so mu bila dodeljena; - so mu bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih navedb v vlogi in/ali zahtevku; - je kršil druga določila pogodbe, je dolžan v primeru nenamenske porabe iz prve alineje vrniti nenamensko porabljena sredstva oziroma v primerih iz druge in tretje alineje vsa prejeta sredstva, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev. Prejemnik v teh primerih izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po zgoraj navedenem pravilniku za naslednji dve leti. VII. KRAJ, ČAS TER KONTAKTNA OSEBA, PRI KATERI LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO IN DOBIJO DODATNA POJASNILA O JAVNEM RAZPISU Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva objave razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Lukovica (www.lukovica.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani vlagatelji lahko dvignejo v tajništvu Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije in pojasnila v zvezi z javnim razpisom v tajništvu Občine Lukovica, tel. 01/72 96 300, e-mail: obcina.lukovica@lukovica.si vsak delovni dan v času uradnih ur, od 8.00 do 10.00 ure. Številka: 1787/2007 Datum: 19.10.2007 A Občina Lukovica Matej Kotnik, župan l.r. Delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na pot Promet, predvsem cestni, je stalnica naSih življenj ne glede na tD ali prebivamo v mestu ali na podeželju. Vanj se vključujemo vsakodnevno kot pešci, kolesarji, motoristi, vozniki ali kot potniki. Nekateri bolj izkušeni, drugi manj. Nekateri bolj pogumni, drugi bolj previdni. Za vse pa velja, da moramo upoštevati določena pravila, da bi bili v prometu čim bolj varni, in da s svojim ravnanjem ne bi ogrožali drugih. Na državnem nivoju so prizadevanja za učinkovito prometno vzgojo, dodatno izobraževanje udeležencev v cestnem prometu in za izvajanje številnih akcij za izboljšanje prometne varnosti že vrsto let temelj dejavnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Kdo ne pozna njihovih akcij kot so Hitrost ubija-vozimo pametno, Natakar, taksi prosim, Z glavo na zabavo, Bodi preViden, Začetek šolskega leta, Lumpijeva varna pot v šolo, Red je vedno pas pripet in številnih drugih. Toda črne kronike so, kljub vsem prizadevanjem, še vedno polne tragičnih prometnih zgodb, ki se ne končajo samo z zvito pločevino in manjšimi praskami, ampak s trajnimi SVETNIKI NA OGLEDU GRADNJE [OLE V BLAGOVICI Občinska uprava občine Lukovica je člane občinskega sveta v sredo, 3. oktobra, povabila na ogled gradnje nove šole v Blagovici. Največja občinska investicija tega leta, ki je vredna približno 2 milijona evrov, že počasi dobiva končno podobo. Potek gradnje šole, ki ustreza najvišjim standardom, je predstavil direktor podjetja Razvojni zavod iz Trzina, ki je izvajalec gradbenih del. Janez Končan je odgovarjal tudi na vprašanja svetnikov in je ob tem dejal, da bodo njihova dela zaključena v kratkem. Tako bo lahko dela kmalu prevzel izvajalec, ki bo šolo opremljal z notranjo opremo. Šola ima sicer 1228 kvadratnih metrov uporabnih površin. Od tega je 930 kvadratov novega dela, medtem ko 298 kvadratnih metrov predstavlja stari del šole, ki pa je v celotni prenovljen. Popolne prenove je bila deležna tudi kuhinja. Stavba je dvonadstropna, s petimi učilnicami, ki bodo sprejele po 20 učencev, računalniško učilnico, knjižnico, telovadnico oz. večnamenskim prostorom, nad katero je zgrajena galerija, kabinet za učitelje in kabinetom za individualni pouk. Celotni prostor pa bo ogrevan na plin. Na zunanjem ograjenem šolskem okolišu bo zgrajeno šolsko igrišče kot vadbeni prostor, poleg njih pa bodo tudi zunanja otroška igrala. Zagotovljen bo seveda tudi parkirni prostor, ki bo hkrati javna parkirna površina. A Leon Andrejka poškodbami, invalidnostjo ali celo smrtjo udeležencev. Žal se jih mnogo zgodi tudi na cestah naše občine, ki je zaradi svoje lege in oblike, prometno še kako obremenjena. Da bi čim bolj spremljali prometno varnost, izboljšali in uredili prometno infrastrukturo in signalizacijo, izboljšali varnost prometnih, predvsem pa šolskih poti ter izvajali akcije povezane s projekti Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, je Občinski svet Občine Lukovica na svoji 4. seji, 2. 4. 2007 skladno z zakonodajo, sprejel sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šteje enajst članov, ki prihajamo iz različnih sredin: predstavniki Policijske postaje Domžale, predstavniki šole in sveta staršev OŠ Janko Kersnik Brdo, predstavniki krajevnih skupnosti in strank. Nekateri med nami promet in prometno varnost spremljajo poklicno, drugi jo skušajo izboljšati s poučevanjem, ostali poznamo specifične probleme iz krajevnih skupnosti. Vsi pa smo že na prvih dveh sejah ugotovili, da nas čaka ogromno dela. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo na sejah obravnaval ter dajal pobude in zahteve za ureditev prometne infrastrukture, za izboljšanje prometne varnosti na območju občine, in sicer tako občinskemu svetu kot tudi upravljavcem regionalne ceste, avtoceste in drugim organom, ki urejajo posamezna področja pomembna za varnost cestnega prometa. Naj ob tem opozorim, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nima niti sredstev niti pristojnosti, da bi sam izvajal take akcije. S pobudami in zahtevami pa lahko posreduje, da posamezni projekti pridejo v letni ali vsaj dolgoročni plan navedenih organov in inštitucij. Posebna pozornost bo namenjena področju izobraževanja. S svojim delovanjem želimo vplivati na boljšo prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v prometu. V sodelovanju s šolo in predvsem z delovno skupino sveta staršev za šolske prevoze in varnost šolarjev na cestah želimo našim šolarjem zagotoviti čim varnejšo pot v šolo. Zato smo že obravnavali prve pobude za umiritev prometa v okolici šol, na posameznih odsekih šolskih poti in ob postajališčih šolskih avtobusov in kombijev. Prav tako smo že obravnavali pobude za dodatno označitev in ureditev njihovih postajališč ter za izboljšanje preglednosti posameznih cestnih odsekov in križišč. Ena od pomembnih nalog bo vsekakor sodelovanje pri pripravi Programa varnosti cestnega prometa v občini Lukovica. Z njim želimo med drugim identificirati in popisati nevarne cestne odseke (t.i. črne točke), nevarna območja in ogrožene skupine, kot so npr. otroci. Izdelan bo predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti, njihova prioriteta in postopnost vključevanja v občinske plane in proračun. Seveda pa bomo podprli tudi preventivne akcije republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter razvijali medobčinsko sodelovanje in sodelovanje z društvi in drugimi organizacijami na področju prometne vzgoje in zagotavljanja prometne varnosti. Izdelava, še bolj pa uresničitev, tako zahtevnega in obsežnega programa pa ni možna brez širše podpore, sodelovanja in pobud s strani krajevnih skupnosti in posameznikov, vas spoštovani bralci, ki najbolje poznate prometne pasti na posameznih cestnih odsekih. Vaša opažanja, predloge in pobude naslovite na Občino Lukovica, s pripisom "za Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu". Namesto zaključka pa samo še poziv: "Vedno in povsod pazite na varnost v prometu in s svojim ravnanjem ne ogrožajte sebe ali drugih ter bodite vzgled najmlajšim, ki se v promet šele vključujejo." A Marinka Kušar Štrukelj, predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovicaŽlj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 • OBVEZNI KOLOBAR ZARADI KORUZNEGA HROŠČA: Kot ste lahko izvedeli v septembru na 'Dnevu koruze' v Jablah ali na S/KOP predavanju v Lukovici, bo jeseni zaradi najdbe koruznega hrošča na novih lokacijah Fitosanitarna uprava RS (FURS) izdala novo odločbo o razmejitvah območij koruznega hrošča s katero bodo določena območja obveznega gojenja koruze v kolobarju. 1 Vrbe šteje že leto 2007 kot prvo lela, v katerem morajo začeti z izvajanjem kolobarja. To pomeni, da na vseh površinah, kjer je bila letos koruza že v letu 2008, ne smete sejati oziroma lahko sejete le tretirano seme oziroma jo sejete le poleti kot strniščni posevek. Za vse območja izven omenjenega 6 km pasu pa se bo štelo leto 2008 kot prvo leto začetka izvajanja obveznega kolobarja. Podrobnejše informacije lahko dobite v KSS ali na spletni strani FURS-a (http://www.furs.si/). • IZVAJANJE UKREPOV V KOP: Za vse, ki ste se v letošnjem letu vključili v novo shemo izvajanja ukrepov Kmetijsko Okoljskega Programa, so s potrditvijo Programa razvoja podeželja RS (PRP) za obdobje 2007 - 13 nastale nekatere vsebinske spremembe glede na spomladanski osnutek PRP. Naj poudarim nekatere spremembe pri ukrepih, ki se izvajajo na območju naše občine: - dodatna omejitev glede uporabe mineralnega dušika, in sicer pri TSA ne sme presegati 150 kg/ha letno, pri ukrepih KOL, ZEL, S35, S50, REJ ne sme presegati 170 kg/ha letno, - pri vseh ukrepih kmetija ne sme proizvajati presežkov živinskih gnojil, - pri ukrepu ETA uporaba mineralnih gnojil in FFS ni dovoljena. Prosim, da vsi, ki ste v KOP, ponovno preverite, ali boste zaradi teh sprememb lahko izvajali izbrani ukrep. V nasprotnem primeru je sedaj (če niste imeli kontrole na terenu) še čas, da izstopite iz KOP. • PREDAVANJA S/KOP: Za izobraževalno sezono 2007/08 se v mesecu novembru lahko udeležite naslednjih predavaj: - v sredo, 14. 11. ob 9. uri, v Kulturnem domu v Moravčah bosta predavanji na temo: Preverjanje izpolnjevanja zahtev za varovanje podzemnih voda na praktičnih primerih (Anton Zavodnik) in Trženje pridelkov posebne kakovosti (Vesna Velikonja); - v četrtek, 15. 11. ob 9. ter ponovitev ob 15. uri v Občinski dvorani v Kamniku bosta predavanji na temo: Preverjanje zahtev standardov za ohranjanje živalskih vrst in habitatov, za identifikacijo in registracijo živali ter za zdravstveno varstvo ljudi in živali na praktičnih primerih (Jasmina Slatnar) in Informiranje kmetov o ukrepih kmetijske politike s poudarkom na ukrepih SKOP (Joži Vodopivec Rozman). Vsi, ki ste vključeni v S/KOP, morate imeti potrdilo o opravljenih najmanj 4 urah izobraževanj v eni sezoni. Tisti, ki ste ostali v SKOP, se morate poleg udeležbe na predavanjih udeležiti tudi vsaj enega praktičnega prikaza v petih letih trajanja obveznosti. Vabljeni vsi, ki vas teme zanimajo. • DELAVNICA - REGISTRACIJA DOPO^ILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI: Delavnica z naslovom "Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - lažja pot do registracije' bo potekala v torek, 6. 11. s pričetkom ob 9. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Uredba o vrsti dopolnilnih dejavnostih, zlasti na področju negostinskih dejavnostih in nova pravila na področju živil in njihove predelave nudita lažjo pot do razvoja in registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predavanje v obliki delavnice bosta vodili Marta Kos iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gabrijela Salobir Vilar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Vabljeni vsi, ki že imate registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji ali razmišljate o dodatnem dohodku na kmetiji. Zelo priporočam! • PRIJAVE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV: Zbiramo prijave za pridobitev certifikatov (izobrazbe na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: turizem na kmetiji, predelava živil:mleko, meso, ostalo^). Prijavite se na tel. 01/839-77-69 Marti Kos, svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Kmetijski gozdarski zavod Ljubljana. A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka Obisk delegacije iz pobratene občine St. Lambrecht Minuli konec tedna je občino Lukovica obiskala delegacija občinskega sveta in uprave pobratene občine St. Lambrecht na avstrijskem Štajerskem, ki so si v dveh dneh podrobneje ogledali nekatere zanimivosti doline Črnega grabna. Župan Matej Kotnik in direktor občinske uprave Stojan Majdič sta goste sprejela na Brdu pri Lukovici in jih pospremila do Čebelarskega centra Slovenije, kjer so se tudi nastanili. Sledil je ogled centra Lukovice in predstavitev zgodovine kraja. Večina delegacije je bila tokrat v Lukovici drugič in vsi so bili zelo prijetno presenečeni, kako je iz nekdanjega središča kraja nastal zelo prijeten in sodoben trg, ki so ga zelo pohvalili. Po sprehodu na trgu je pot vodila do Gostilne pri Bevcu, kjer so pripravili pravo slovensko kmečko pojedino. Nato so si občinski možje iz St. Lambrechta ogledali, kako je poskrbljeno za naše najmlajše v vrtcu na Prevojah in kako deluje sodobna čistilna naprava v Vrbi. Sledil je obisk logistično-distribucijskega centra podjetja Hofer na Prevojah, ki je še v gradnji. Gostje so si bili ob ogledu stavbe in predstavitvi dejavnosti podjetja na tem kraju enotni, da je prihod takega podjetja za občino Lukovica zagotovo zelo pomembna in koristna pridobitev, tako na gospodarskem kot tudi ostalih področjih. S Prevoj so člani lukoviške občinske uprave prijatelje iz Avstrije vodili do cerkve sv. Luka iz začetka 16. stoletja, ki stoji v Praprečah, pred tem pa še do cerkve v Šentvidu ter si ob tem ogledali še kulturno dvorano. Pohvalili so prizadevnost župnije in občine za ohranjanje in lepoto cerkva in dediščine. Ob koncu prvega dne je sledila skupna večerja pri Furmanu v Lukovici, ki so se je udeležili tudi predstavniki Občinskega sveta Občine Lukovica in predstavniki nekaterih društev iz občine Lukovica. Drugi dan obiska se je začel s sveto mašo na Brdu pri Lukovici, goste je na koncu obreda pozdravil tudi župnik g. Andrej Svete in z ogledom znamenitosti tega kraja. Nato so se gostje popeljali skozi Zlato Polje do Češnjic in nato v Blagovico, kjer je sledil ogled nove šole, ki je trenutno v izgradnji in bo dokončana še pred novim letom. Seveda niso mogli niti mimo Trojan, ki je najbolj poznana turistična točka v občini Lukovica, in tam so lahko okusili slast poznanih trojanskih krofov. Odpeljali so se še do mejnega kamna na deželni meji med Štajersko in Kranjsko. Ob koncu je sledila še prijetna vožnja z vozom okoli Gradiškega jezera. Ob slovesu pa so člani delegacije občinskega sveta in uprave iz avstrijskega St. Lambrechta zatrjevali, da so v občini Lukovica preživeli res prijeten dvodnevni obisk in da imajo naši kraji obiskovalcem marsikaj ponuditi. Obisk pa je bil zanimiv tudi zaradi izmenjave izkušenj in prakse pri delu na občinah. Predvsem pa so v občini Lukovica opazili veliko novosti, izboljšav in s tem velik premik od zadnjega obiska izpred nekaj let. ^ Leon Andrejka Foto: Leon Andrejka, Katarina Karlovšek ogled gradnje osnovne šole v Blagovici Prijetna vožnja ob Gradiškem jezeru Informativno predavanje o možnosti pridobitve nepovratnih sredstev bo v sredo 24. 10. ob 9. uri v KD Janka Kersnika v Lukovici. VABILO V okviru Lukovega sejma vabljeni na razstavo sadja v KD Janka Kersnika v soboto 22. 10. dopoldan. Razstavljenih bo 45 sort jabolk, 6 sort hrušk in 7 sort orehov. Spoštovani bralci, z veseljem bomo v Rokovnjaču objavljali fotografije vaših veselih družinskih dogodkov. Tokrat vam predstavljamo mlada para, ki sta v teh dneh izrekla svoj usodni DA. Mateja Valentan in Klemen Avbelj Milena Novak in Tomaž Avbelj Karitasov dobrodelni koncert Skupaj na poti 2007 V domžalski hali Komunalnega centra je župnijska Karitas pripravila koncert Skupaj na poti 2007 z namenom zbrati sredstva za dom na Zaplani, ki ga ureja za svoje potrebe krščansko bratstvo bolnikov in invalidov. V letošnjem letu sem obiskal že nekaj dobrodelnih koncertov in vsepovsod naletel tako na dober odziv obiskovalcev kakor pestrost in profesionalnost izvajalcev. V ljubljanskih Križankah so na koncertu Naj zaigra nam srce zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni. In oba koncerta imata skupno to, da so tisti, ki pomoč potrebujejo, del le-te namenili poplavljenim v nedavnih neurjih v Sloveniji. In kaj smo v obiskovalci lahko slišali v Domžalah, na koncertu, na katerega so vabili tudi po domačih farah? Poleg voditeljskega para Mateje Feltrin Novljan in Jureta Seška, ki se znajde v še tako nemogočih zadevah, še komorni ansambel Marie de Lurdes - za mladost izvajalk bomo zanj še slišali, Urško Pavli in Marto Zabret s čudovitimi, malce pozabljenimi pesmimi, ki sta jih zapeli ob spremljavi Tomaža Pirnata, Slovenski oktet, ki navduši tako doma kakor v tujini, Matjaža Kneza, enega izmed organizatorjev koncertov ritmično duhovne glasbe, Ivana Hudnika, Viharnike, avsenikove pevke in kvintet Ruševci ter Gregorja Čušina, ki nas je nasmejal do solz, na noge so nas spravili Stična bend in animatorji. Bolezen je tokrat v posteljo položila Mur mur murenčke no, njih ravno ne, le pevko Romano Kranjčan, ki prepeva o njih. Takšen je bil koncert v Domžalah, poln toplih in veselih src, z malo govorjenja in veliko dobre glasbe. Ob odsotnosti nadškofa msgr. Alojza Urana, ki je bil častni pokrovitelj, glavni je bila NLB Banke Domžale d.d., nas je pozdravil msgr. dr. Franc Šuštar, besedo zahvale organizatorjem je izrekel domžalski župnik Janez Šimec in nas že sedaj povabil na naslednji koncert župnijske Karitas Domžale prihodnje leto. Glede na pokazano in slišano, zagotovo pridemo, mogoče v še večjem številu. A djd PIKNIK V RAFOLCAH V Rafolčah je piknik vaščanov postal že prava tradicija. Člani tamkajšnjega športno turističnega društva so že tretjič zapored pripravili srečanje za vse bivše in sedanje prebivalce Krajevne skupnosti Rafolče. Druženje, ki je potekalo predzadnjo nedeljo v septembru, je spremljalo lepo vreme, kar je na jaso nad krajem privabilo blizu 250 krajanov. Kot vedno je bilo tudi tokrat poskrbljeno za dobro hrano in osvežujočo pijačo. Vsako leto organizatorji poskrbijo za kakšno novost in tako so letos priskrbeli WC kabino. Srečelov, ki je iz leta v leto bogatejši, je obvezno dopolnilo vaškega piknika v Rafolčah. Tokrat so v ŠTD Rafolče uspeli zbrati skoraj 500 dobitkov, za kar se vsem donatorjem iskreno zahvaljujejo, ki pa so tako kot v preteklih letih pošli že v slabi uri. Kot vsak piknik tudi ta ni minil brez športnih aktivnosti in družabnih iger. Rafolčani so v dopoldanskem času igrali namizni tenis, metali podkve in zabijali žeblje, v popoldanskih urah pa je bil čas za nogomet in igranje badmintona. Skozi ves dan so se odvijale razne kratke zabavne igre in tekmovanje v pripovedovanju vicev. Tekmovalo pa se je tudi v hoji s smučmi, kjer so se štiričlanske moške ekipe pomerile proti ženskim ekipam, v skakanju v vrečah in zabijanju žebljev. Ob koncu je seveda sledilo še tradicionalno vlečenje vrvi v otroški, ženski in moški kategoriji. A Leon Andrejka ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Dvakrat letno Športno turistično društvo Rafolče organizira zbiranje starega papirja, za katerega priskrbijo kontejner, ki nato teden dni stoji na vidnem mestu na začetku Rafolč. Krajani imajo tako priložnost, da se znebijo starega papirja, s tem poskrbijo za čistejše okolje in hkrati pomagajo društvu, saj ta s prodajo papirja pridobi prepotrebna sredstva za delovanje in nadaljnji razvoj. V tokratni jesenski akciji je bilo zbranega okrog tri tone in pol papirja, kar pomeni, da je ŠTD Rafolče preko celotnega leta 2007 zbralo že preko šestnajst ton starega papirja. Člani društva se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali papir, in ob tem tudi v bodoče vabijo k aktivni udeležbi v tej akciji ter skrbi za okolje. A Leon Andrejka Slomškovo bralno priznanje na Brdu V tem letu Slomškovega bralnega priznanja na Brdu bodo animatorji prejeli kipec mladega Slomška na zaključni prireditvi na Slomu, še prej pa bo potrebno veliko druženj tako z mladimi bralci kot s knjigami. V soboto, 6. oktobra, po sveti maši so se v učilnici zbrali animatorji in bralci, da pričnejo z letošnjim delom SBP. Kakor je že v navadi, je najprej sledila predstavitev animatorjev, tako velja omeniti pomoč mladih gimnazijk, ki bodo letos prvič v vlogi animatorjev. Tudi tokrat smo zapeli himno SBP, za ogrevanje najprej na flavti, nato pa skupaj iz vseh grl. Sledil je kronološki pregled dela v preteklem letu, podprt s tehničnimi novostmi, ki jih pri bralni znački že leta uspešno uporabljajo. Med samo predstavitvijo smo na zanimiv način spoznali, kako je z našim branjem. Pisatelj je na sliki vrta pokazal, kaj si misli o tem, da je treba mladim pustiti prostost in svobodo, s čimer so mišljeni predvsem uporaba računalnika in televizije ter raznih igric. Svoji obiskovalki je pokazal zanemarjen in porasel vrt, da se je ob pogledu nanj zgrozila. "No, tu je vaša svoboda, sedaj si jo lahko ogledate," ji je dejal in ob tem k razmišljanju spodbudil tudi starše. Sledil je še ogled zanimivih trenutkov SBP druženja v preteklem letu in razdelitev seznama knjig za letošnje bralno leto. Če so v preteklih letih kot rdečo nit druženja spoznavali dela Antona Martina Slomška, Janeza Pavla II. in svetnikov, letos spoznavajo ženo, ki je spremenila svet, Agnes Gonxa Bojaxhio. Ker nam ime ne pove veliko, je bolje, da zapišemo blaženo mater Terezo, ustanoviteljico reda misijonark ljubezni. Še malce sladkega za lažje čakanje v vrsti za izposojo knjig in letošnje bralno priznanje je pričelo z delom. Kako bo uspešno, bomo videli na zaključni prireditvi v maju. A djd : Rokovnjači na Rovah • • Kulturno turistično društvo Rova s 30 nastopajočimi : je uprizorilo odlomke po zgodovinskem romanu • Josipa Jurčiča in Janka Kersnika Rokovnjači. Pod : taktirko režiserja Staneta Stražarja so se amaterski • igralci, vsi domačini, postavili na oder, ki je bil kar : dvorišče Čehove domačije na Kolovcu, kamor je • tudi postavljeno dogajanje v zgodovinskem romanu • Rokovnjači, kjer je bilo pomembno zbirališče rokovnjaških tolp. : A Katarina Srečanje zakristanov v ljubljanski stolnici Zveni zelo učeno, vendar naj zapišem, da gre tokrat za srečanje mežnarjev Ljubljanske nadškofije, ki ga vsakoletno pripravi animator za zakristane. Ker je prejšnji animator Jože Pibernik 'ušel' v novomeško škofijo, nas je tokrat zbral župnik Marko Košir. Zbrali smo se pred stolnico in najprej pri sveti maši prisluhnili prelatu Jožefu Lapu, ki je v nagovoru poudaril lepoto in častnost službe, ki včasih ni ravno prav 'gor vzeta', tako kakor poklic duhovnika. Še molitev na grobu pokojnega nadškofa Šuštarja in odšli smo v bogoslovno semenišče. Tu sta nam spregovorila prejšnji in zdajšnji ravnatelj prelat Anton Slabe in msgr. dr. Franc Šuštar o delu mežnarjev, o statistikah, o sami lepoti poklica in težavah. Sledil je debatni del, kjer smo si izmenjali izkušnje in marsikaj novega je bilo slišati. S pomočjo prof. Marijana Smolika, katerega korenine segajo v naše kraje, smo si ogledali še knjižnico, kjer hranijo dragocene stare knjige, ne samo knjige, tudi oprema je še iz časov izgradnje semenišča. Prepričali smo se, da hrana v semenišču ni nekaj posebnega, je pa bogata in raznolika ter ne nazadnje sila okusna, za kar gre sestram posebna hvala. Še skok v Narodno galerijo, kjer je razstava slik vseh škofov, tu nam pride še kako prav pomoč našega novega animatorja Marka, ki lepo razloži namen razstave in posamezne slike. Pozno popoldan se napotimo vsak proti svojemu domu, saj nas čaka še lepši del 'poklica', poročna sveta maša. A djd 18. september 2007 - OPOMIN! Osemnajstega septembra 2007 je po Sloveniji divjalo hudo neurje z rušilnimi udarci in celo človeškimi življenji. S količino vode, ponekod tudi do 300l/m2, je narava pokazala, da je nekontrolirano in pretirano poseganje vanjo zanjo nesprejemljivo. Začela se je upirati, najprej tako, kasneje bo morda še huje. Posegi v močvirna območja in goloseki gozdov na hribovitem terenu ter vznožju so nedopustni. To daje možnosti še hujših naravnih nesreč. Tudi našo občino neurje ni obšlo. Prizadelo jo je sicer v manjšem obsegu kot nekatere druge občine po Sloveniji. Toda sledi so ostale. Neasfaltirane ceste so se razdirale kot margarina na olju, še posebej v hribovitih krajih (na sliki). Nastala je velika škoda. Odplavljenih je bilo na stotine kubičnih metrov peska. Utrditev ceste za asfalt se je ponekod znižala kar za 5 do 15 cm, kar bo potrebno nadomestiti. Pojavilo se je tudi veliko odtrgov cestnih bankin, na kar opozarjajo znaki ob cesti. Tudi manjših plazov je bilo veliko. Še sreča, da imamo v občini Režijski obrat, ki je takoj ukrepal. Na pomoč je tudi poklical svoje kooperante s strojno mehanizacijo, tako da je naslednji dan povsod promet potekal nemoteno. Hvala Tomažu Cerarju in njegovim fantom za hitro ukrepanje. Še enkrat se je pokazalo, da je bila ustanovitev Režijskega obrata pravilna odločitev mlade Občine Lukovica. Seveda se moramo sedaj zamisliti, in to takoj, kako bomo v prihodnje ravnali z naravo, da nas ne bi še bolj kaznovala. Opominja nas že kar nekaj časa. Vinko Jeras cesta v Ohršah, KS Zlato Polje Pogled z mojega okna Čeprav je ujma, ki je zajela Slovenijo, naše kraje obšla, je vseeno poplavila precej delov občine. Tudi v naselju Trnjava je potok prestopil bregove in poplavil bližnjo okolico. Ob tem velja izredna zahvala za hitro pomoč komunalnemu oddelku občine, ki je imel poleg gasilcev polno dela v tisti noči. Poleg njih so tudi sosedje pokazali složnost in priskočili na pomoč tistim, ki so jo potrebovali, ne oziraje se na obilne padavine. Lahko bi zapisal: niso jih ustavili ne dež ne toča niti poplava. Verjetno bo potrebno postoriti še marsikaj, predvsem urediti strugo potoka, jo spraviti v prejšnje stanje, saj si vsi želimo, da bi bilo takšnih dni in noči čim manj. Mojca Kotnik iz Lukovice opogumila Slovenijo Mojca Kotnik, sicer Domžalčanka, sedaj že 18 let z družino živi v Lukovici, je pred nekaj meseci vrnila voljo marsikateri Slovenki in Slovencu. Uspelo ji je shujšati 33 kilogramov, svojega recepta za uspešno shujševalno ne skriva. Uspeh pripisuje gobi kombuči, to je zdrav napitek in naravno zdravilo z Daljnega vzhoda. Odkar je Mojca pred meseci svojo zgodbo razkrila reviji Anja, jo ljudje kličejo iz vseh koncev Slovenije ter tudi iz sosednjih držav želijo slišati njeno zgodbo. Prevzameta jih Mojčina volja in optimizem. Z veseljem jim gobo kombuči podari. Mojco danes v Lukovici vsi že dobro poznajo, navdušuje jo, da lahko ljudem pomaga že s tem, ko jim pove, kako je s pomočjo pitja kombučinega čaja izgubila odvečne kilograme, goba pa ji je pomagala tudi v boju z depresijo. Z Mojco sva se po dolgem času srečali na pošti v Lukovici in z navdušenjem sem prisluhnila njeni zgodbi. Mojca je {e pred slabim letom tehtala 107 kg, bila je nesrečna in nezadovoljna Mojca je ponosna, da živi v Lukovici - življenje, sedaj brez odvečnih kilogramov, jo osrečuje, izboljšalo se ji je tudi zdravstveno stanje Mojca, poznam te kot suho dekle, kdaj si se ta močno zredila? Močno sem se zredila po obeh porodih, imela sem tudi zelo močno poporodno depresijo. To so bili težki časi tako za mene kot tudi za mojo družino. Počasi sem se pričela rediti, pred približno enim letom sem tehtala največ, in sicer 107 kg. Takrat mi je mož rekel, da je pa sedaj potrebno nekaj narediti. Lansko leto mi je bioenergetik ponudil gobico kombučo, povedal mi je, da je veliko dobrega slišal o njej in zdelo se mi je vredno preizkusiti. Poleg debelosti sem imela tudi veliko zdravstvenih težav. 20. januarja sem pričela piti kombučin čaj, moje življenje se mi je popolnoma spremenilo, kot bi se na novo rodila. Začela sem z 1,5 litra čaja na dan, sam okus mi na začetku ni bil všeč, a sem kljub temu vztrajala, danes pa ga pijem za žejo in sam okus mi je zelo všeč. Si tudi pazila pri prehrani in telovadila? Pri hrani se nisem pazila, jedla sem vse, telovadila pa tudi nisem, pa sem kljub vsemu shujšala. Rezultat se je pojavil že po enem mesecu in pol, v treh mesecih sem shujšala za 25 kg, do sedaj mi je uspelo shujšati 33 kg in še počutim se odlično, vse moje zdravstvene težave so izginile, izginili so tudi moji sivi lasje. Kaj je pravzaprav kombuča? Kombuča pravzaprav sploh ni goba, temveč nekakšen klobuk na čaju. V primernem okolju (prelita s čajem in na sobni temperaturi) se razvija in množi v obliki brstenja. Sestavljena je iz žolčastega skeleta, ki je zelo žilav ter predstavlja sožitje različnih bakterij, gliv in droži. Zdravljenje s to gobo oz. čajem traja 2-3 mesece, pije se na tešče. Z natančnim preučevanjem so znanstveniki odkrili, da kombuča vsebuje več kot 200 sestavin. Sestavine preprečujejo in zdravijo nekatere bolezni, kot so revma, vnetja jeter in sečnih poti, maternice in jajčnikov, krvna obolenja, odpravljajo telesno in duševno izčrpanost, nespečnost, bolezni dihal in vse vrste ran. Kombučin napitek zdravi celo opekline, impotenco in glavobol, pitje tega čaja pa je izredno izboljšalo tudi zdravstveno stanje ljudi pri černobilski nesreči. Kako pripraviš kombučin čaj? Skuham čaj, ga sladkam in ohladim na sobno temperaturo. Prelijem ga v veliko stekleno posodo. Gobo operem pod šibkim curkom mlačne vode, jo dam v čaj in posodo prekrijem z gazo. Tako pustim stati pet dni na sobni temperaturi. Po petih dneh čaj precedim skozi gazo, gobo pustim v manjši količini starega čaja, ki mu dodam na novo skuhan čaj. Precejeni čaj prelijem v steklenico in ga pijem. Čaj shranjujem na hladnem. Od kje pa izvira kombuča? Nihče ne ve, od kot izvira kombuča, domneva se, da je v rabi že dva tisoč let. V času 200 pr. n. št. je bil napitek iz kombuče znan kot čarobna pijača za večno življenje. Na Japonskem so kombučo priporočali celo v televizijskih reklamah in kmalu po njih je napitek iz nje začelo uživati milijon ljudi. Čudežna goba kombuča Spremljaš, kako se obnese pitje kombuče pri tistih, ki si jim že podarila gobo? Ja, seveda spremljam, in to z velikim veseljem, sicer me pa tudi ljudje navdušeni pokličejo, ko se pokažejo prvi rezultati. Tudi nekaj domačinov se je ozdravilo s pitjem kombuče; domačinka Marija Lončar je opravila težave z mehurjem, Dragica Gajič je shujšala, se znebila prhljaja in si polepšala kožo, Mirko Piko je odpravil bolečine v nogah. Ko govoriš o izrednih rezultatih tudi pri drugih ljudeh, imam občutek, da si resnično želiš pomagati tudi drugim, ki imajo podobne težave, kot si jih imela ti? To je res, če bi imela dovolj sredstev na razpolago, bi delala samo to, torej pomagala ljudem v stiski. Odkar so mojo telefonsko številko objavili v reviji Anja, moj telefon neprestano zvoni, z vsakim se z veseljem pogovorim, veliko me tudi sprašujejo, kako se ravna z gobo, kje jo lahko dobijo in podobno. Ljudje me prosijo, naj organiziram v večji dvorani srečanje vseh, ki so se pozdravili s pijem gobe kombuče, in to bi tudi z največjim veseljem naredila. Sem že resno razmišljala o tem, da bi organizirala srečanje v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Prosila bom župana, če mi lahko dvorano odda brezplačno. Z vsemi, ki jim je goba pomagala, sem v stiku, teh ljudi je res že veliko, in tudi mene bi zelo veselilo, da bi se srečali, hkrati pa se mi zdi to tudi zelo pozitivno za občino Lukovica, da bodo ljudje videli in spoznali, kako lepa je naša občina. Drage bralke in dragi bralci, če je tudi vas zamikalo, da bi poizkusili kombučin čaj, se odpravite v center Lukovice ter domačine vprašajte, kje živi Mojca. Z veseljem vas bo sprejela ter vam vlila polno dobre volje in optimizma. Pomoč gasilcev v Železnikih Kako se zna narava razbesneti, so na usodni torek opoldne na svoji koži občutili prebivalci ileznikov in širše okolice. Ob gledanju posnetkov razdejanja na TV zaslonih, ki ga je Selška Sora pustila za seboj je marsikoga stisnilo pri srcu. Ob množični pomoči, ki je prihajala v Železnike, smo tudi v GZ Lukovica sklenili, da se nekaj naših članov udeleži odpravljanja posledic poplave. Tako smo se že v četrtek odpravili v Železnike, kjer smo se javili v štabu CZ. Napotili so nas v zgornji del kraja, na 'Plavž', kot se imenuje. Iz velike mizarske delavnice smo iznesli ves les, potem pa s 'šaflami' počistili mulj, ki se je nabral, ko je voda zalila delavnico. Pri sosednjih hišah smo prebijali zamašene kanalizacijske cevi. Vsi po vrsti smo bili povsem blatni, saj je bilo povsod, kamor koli si stopil, polno blata in vejevja. Pomagali smo še v soboto in nedeljo, ko so se čistili pokopališče, okoliške hiše ter vrtovi in zelenice. Vsakršne pomoči so bili krajani zelo veseli. Na CZ so poskrbeli, da je vsak dobil malico in kosilo. Hrano so razdeljevali na večih krajih, kjer je bila na voljo tudi voda v plastenkah. Pokazalo se je, kako zelo je bila potrebna pomoč, želja vseh pa je, da se podobne nesreče ne bi več ponavljale. NA POMOČ! A Anton Pervinšek Izlet gasilske mladine Gasilske zveze Lukovica V soboto, 22. septembra 2007, smo naše mlade gasilke in gasilce iz Gasilske zveze Lukovica popeljali na celodnevni izlet. Pot nas naprej vodila do Kopra. Tam smo si ogledali nove prostore in opremo koprske gasilske poklicne brigade. Otroci so bili zelo navdušeni nad voznim parkom poklicnih kolegov, najzanimivejša za njih pa je bila vožnja z gasilsko avtolestvijo in 'tunelskim' vozilom. Pred nami je bila še skoraj polovica izleta, zato smo se odpravili na kosilo, da smo povrnili moči in nabrali novih. Po kosilu smo se odpeljali na ogled Škocjanskih jam. Med ogledom so nas spremljale znamenitosti kraških jam. Po prihodu iz jame so si nekateri otroci nakupili spominčke, s katerimi se bodo spominjali tega izleta. Po skupinskem fotografiranju smo se vsi zadovoljni in bogatejši z novimi spoznanji odpravili proti domu. A Besedilo & foto: Maja Cerar in Gašper Mav NA POMOČ! Srečanje članic Gasilske zveze Lukovica V soboto, 22. 9. 2007, smo članice PGD Lukovica organizirale tradicionalno srečanje vseh članic gasilk iz prostovoljnih društev Gasilske zveze Lukovica. Z veliko treme smo se spopadle z organizacijo samega srečanja. Ob 18. uri smo nestrpno pričakovale prve udeleženke. Z malo razočaranja smo ugotovile, da jih je prišlo veliko manj, kot se jih je prijavilo. Kljub vsemu pa je naše druženje potekalo v veselem in športnem vzdušju. Po nekaj urah športnih iger, smo vse udeleženke obdarile s skromnimi nagradami in s kapico za spomin. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem donatorjem (RCU d.o.o., Daretu Tratniku, Megi-in d.o.o., Avbelj Franciju, s.p., Mr-Macom d.n.o., Karmen d.o.o., Srčku d.o.o., Čebelarski zvezi Slovenije, Kozmetiia Kancilja d.o.o., Cerar d.o.o.), ki so nam pomagali v denarni ali materialni obliki, da smo lahko uspešno izpeljale naše srečanje. Veselimo se že srečanja naslednje leto v Krašnji. ABesedilo in foto: Maja Cerar in Marjeta Horjak PODALJŠANO BIVANJE Časi se spreminjajo - delovni čas se podaljšuje, prezaposlenost staršev, vse več starih staršev je še aktivnih in hodijo v službo ali pa preprosto niso več kos malim nadebudnežem in zato staršem ne preostane drugega, kot da svojega otroka vpišejo v podaljšano bivanje. Vendar pa podaljšano bivanje ni zgolj varstvo ali pa dejavnost, kjer se delajo domače naloge, ampak tu potekajo razne dejavnosti, kjer se otrok tudi kaj novega nauči, razvija različna znanja in spretnosti in postaja samostojnejši. Vsakodnevne dejavnosti v OPB: SPROSTITVENE DEJAVNOSTI - po pouku se morajo učenci seveda najprej sprostiti. To niso vodene dejavnosti ampak imajo otroci na voljo različne stvari (igrišče, družabne igre in si sami izbirajo dejavnost. Tako ne čutijo nikakršne "prisile" in se lahko kar se da sprostijo. Pri tem razvijajo socialne veščine, saj se med seboj družijo in komunicirajo in pa seveda motorične spretnosti na igrišču, kjer zadovoljijo tudi potrebo po gibanju. KOSILO - pri tem navajamo otroke na kulturno prehranjevanje, na pravilno uporabo jedilnega pribora, na osebno higieno ter na samostojnost (da si pripravijo in za seboj pospravijo posodo in pribor). Otrok s hrano ne silimo, jih pa seveda vzpodbujamo, da vsaj poskusijo določeno hrano, kljub zavračanju. Velikokrat se je že zgodilo, da niso jedli, ker jedi niso poznali. Ko pa so poskusili, jim je postala všeč. Otroke tako navajamo na njim nove in nepoznane jedi. Seveda je to s pomočjo staršev še veliko lažje. SAMOSTOJNO UČENJE - čas namenjen domačim nalogam ali pa nadgradnji šolskega dela, ponavljanju in utrjevanju snovi. V tem času vlada v razredu delovna klima in zato ta čas ni namenjen igri, kljub temu da otrok nima naloge. V tem primeru lahko tudi berejo. Zmotno je prepričanje staršev, da če je otrok v PB, da jim ni potrebno doma narediti ničesar. Prav je, da starši otroka vsaj povprašajo po tem, kaj je naredil za domačo nalogo in mu jo pregleda, kljub temu, da otrok trdi, da je to storila že učiteljica. Otroka seveda skušamo motivirati za delo, vendar če se otrok vztrajno upira, ga z delom ne silimo in tako mora delo opraviti doma. Ali ima otrok narejeno nalogo ali ne boste izvedeli le tako, da otroku vsakodnevno pregledujete torbo. USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA -čas namenjen ustvarjanju in raziskovanju na različnih področjih (likovnem, glasbenem, plesnem, dramskem^). Pomembno je, da otrok sproščeno ustvarja in se pri tem dobro počuti. Otroci pri tem lahko izrazijo svoje interese, dajo predloge in s tem razvijajo njihova močna področja in krepijo njihovo samopodobo. Lepo je biti učiteljica v podaljšanem bivanju, saj imamo veliko možnosti, da otrokom popestrimo popoldan na najrazličnejše načine. Seveda pa smo veseli tudi vsakršnega sodelovanja z različnih strani. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica JESEN Na žalost se je brezskrbno poletje kar prehitro poslovilo od nas in že je s hitrimi koraki v naše kraje prišla jesen. A tudi jesen je lahko prav čudovita, saj nam takrat narava podarja pisano paleto barv, v katero se ovijejo drevesa, bogate plodove ki jih lahko nabiramo, pa tudi buče, iz katerih lahko izdelujemo raznovrstne stvari. Tudi v vrtcu Medo v Krašnji opazujemo kaj vse se dogaja z našo naravo. Povprašala sem otroke: "Kaj pa je jesen" in dobila različne odgovore: Žiga: "Takrat je megleno in mrzlo". Leja: "Megla je". Tinkara: "Listi so rdeči". Lara: "V jeseni so listi rdeči, pa tudi rjavi." Eva: "Takrat jabolka na tla padejo." Anže: "Tudi veje dol padejo." Tina: "Jabolka rastejo." Lara: "Takrat rastejo hruške." Martin: "Ko je jesen, nabiramo kostanj." Domen: "Rastejo jabolka, hruške, grozdje." Anže: "Jaz rad jem slive." Pika: "Iglice ostanejo zelene." Valerija: "Slive rastejo pa tudi grozdje obiramo." Nika: "Bolj mrzlo je." Tara: "Rjavi pa rdeči listi so." Na to temo so otroci narisali tudi risbice, katere krasijo našo igralnico. A Urša Pogačar, Vrtec Medo Krašnja Teden otroka in svetovni dan učiteljev Teden od 1. do 7. oktobra 2007 je bil v Sloveniji namenjen otrokom, letošnji teden otroka je potekal pod geslom ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH. Bil je posvečen izjemno pomembnemu vprašanju: ali imajo naši otroci in mladostniki dovolj možnosti za sproščeno, zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter njihovim letom in zanimanju primerno zabavo? 5. oktobra pa so praznovali učitelji. Svetovni dan učiteljev je letos potekal pod naslovom 'Za kakovostne učiteljice in učitelje, za kakovostno izobrazb'". Čestitke vsem učiteljicam in učiteljem, hvala za vaš trud! V ta namen v oktobrski številki namenjamo malce več prostora otrokom, za mnenje o zabavi in prostem času mladih, pa sem povprašala otroka in starša. Maja Šlebir, 5. r^red, Stahovica Svoj prosti čas preživljam športno, veliko igram odbojko, tečem, rolam, kar nekaj svojega časa pa namenjam svoji družbi, rada pa tudi berem. Veliko mojih sovrstnikov večino svojega časa preživi pred računalnikom in televizijo, kar se mi ne zdi v redu. Tudi moji starši svoj prosti čas preživijo v športnih aktivnostih; kolesarijo in tečejo. Boris Vilič, Lukovica Otroci so danes zelo obremenjeni s šolskimi aktivnostmi, premalo časa namenjajo gibanju, vse preveč časa preživijo pred televizijskimi ekrani in računalniki. Jaz v prostem času veliko kolesarim in tečem. Zelo rad preživljam svoj prosti čas v naravi. KEKČEVA DEŽELA Pa poglejmo, kaj so zapisali učenci: " V Kekčevi deželi so pasti od Bedanca. Morali smo hoditi po potki. Srečali smo Bedanca, ki je metal kamne v Kosobrinovo hišo. Šli smo jo pogledat. Dvakrat smo se spustili po toboganu." (Lea Makovec, 4.c) "V Kekčevi dežeji je bilo zabavno. Malo smo hodili. Malo smo se prestrašili. Pa malo smo se peljali. Neskončno smo se zabavali." (Sandi Makovec, 4. c) "V kletko so zaprli učiteljico Katarino in potem je poklicala na pomoč! Ko smo odprli vrata, smo poiskali ključ. Bil je v posodi. Smo hodili po potki in potem smo šli gledat račke." (Katja Pogačar, 4. c) m ■M "V Kekčevi deželi je bilo zelo lepo. Videli smo Kekca, Bedanca in Kosobrina. Oponašali smo sovo, a smo pregnali Bedanca. Bedanec je zaprl v kletko učiteljico Katarino. Pri teti Pehti smo pili čaj in jedli pecivo. In potem smo šli v Bedanc bus." (Domen Dragar, 4. c) "Bilo je zelo lepo. Všeč mi je bilo, ko smo se poljali po toboganu. Videli smo Bedanca in Pehto. Kekec nam je povedal, kako se z Rožletom sankata. Mojce in Rožleta pa nismo videli, ker sta bila na planini." (Ajda Tič, 4. c) A Sergeja Križnar, vzgojiteljica PRIŽGIVA SVEČKO ... Prvega novembra se spominjamo tistih, ki smo jih imeli radi, pa jih ni več med nami. Na kakšen način otroka vključiti v dogajanje tega dne bomo najlaže presodili sami, kajti ta dan vsak doživlja zelo osebno. Prva dilema se pojavi že, ali otroka vzeti s seboj na pokopališče ali ne. Predvidimo lahko, kakšna vprašanja nam bo lahko zastavil otrok. Če smo sami preveč prizadeti in težko govorimo o tem, potem počakajmo s to temo in se na pokopališče odpravimo sami, o tem pa spregovorimo kdaj drugič. Zanimanje otroka se bo morda začelo ob svečkah in rožah. Nekoliko starejšemu otroku lahko povemo, da svečke prižigamo ob zelo različnih priložnostih, vedno pa svečka pomeni svetlobo v temi. Tako prižgemo svečke na torti za rojstni dan, ob raznih svečanostih, ob praznikih (božič, novo leto, svečnica). Sveče pričarajo prijetno domače vzdušje, prav tako pa pomenijo tudi negotovost, kajti svečka, ko jo prižgeš, lahko hitro ugasne ali pa dogori. Dogorevanje sveče označuje tudi minljivost življenja. Sveče, ki jih prižgemo ob nekom, ki je umrl, pa razsvetljujejo temo smrti in predstavljajo svetlobo sveta, kamor je duša odšla po smrti. Pomenijo pa tudi vez med tistim, ki svečko prižiga in tistim, ki mu je namenjena. Najpogosteje na pokopališče nesemo krizanteme. Krizantema je simbol sonca in je povezana z nesmrtnostjo. Prav je, da se ob obisku pokopališča pogovorimo tudi o tem, da smisel prvega novembra ni v krašenju grobov, ampak predvsem v spominu na svoje drage, ki so že umrli. Lepo je, če se nanje spomnimo večkrat, ne samo prvega novembra. Z otroki, ki bodo ta dan pravilno razumeli, zagotovo ne bomo imeli težav glede obnašanja na pokopališču. A Igor Fabjan PREHRANA ŠOLARJA O hrani in zdravem prehranjevanju se v današnjem času res veliko govori, pa vendar še vedno veliko otrok zjutraj pred šolo ne zajtrkuje. Hrana je namreč izjemnega pomena za zdrav otrokov razvoj. Nekje sem zasledila, da prehranjevanje postaja postransko opravilo, a ne v šoli. Na naši šoli smo prevetrili in posodobili jedilnike, saj smo vnesli vanje več sadja in zmanjšali količino sladkih malic. Seveda smo pri vsem tem upoštevali tudi nekatere želje učencev. Vendar pa pri svojem delu opažam, da nekateri otroci komaj dočakajo šolsko malico. Ves čas mislijo le na to, kdaj in kaj bo za malico. Seveda pri tem niso zbrani in ne sledijo šolskemu delu. Praviloma bi morali na dan zaužiti pet obrokov in to sploh ni tako zelo težko, če začnemo dan z zajtrkom. Telo namreč potrebuje nenehen dotok energije, saj so pri miselnem delu prav možgani tisti, ki je največ porabijo. Če ni energije, ni zbranosti pri pouku in pojavi se utrujenost pri fizičnih obremenitvah pri športnih urah. Pomembna pa je tudi raznolikost prehranjevanja in navajanje otrok na nove okuse. Če boste starši navajali otroke že doma na nove okuse, bo v šoli s tem veliko manj problemov. Seveda pa naj navajanje na nove okuse (polnozrnat kruh, solata^) poteka počasi - postopoma. Z roko v roki nam bo lažje in naši otroci ne bodo doživljali stresa ob malici ali kosilu, ko jih bo na jedilniku čakalo nekaj novega, česar doma niso vajeni. Odnos do hrane in zdravega prehranjevanja prenesemo iz otroštva tudi v nadaljnje življenje. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica Klemen Gercar evropski prvak Slovenski državni prvak v motokrosu Klemen GerCar je novi mladinski evropski prvak v razredu do 125 ccm MX2. To je eden največjih uspehov slovenskega motokrosa. 16-letni tekmovalec s Prevoj, član Ferode iz Celja, je bil skozi vso sezono na vrhu. Nastopil je tudi na svetovnem prvenstvu mladincev v razredu do 125 ccm MX2, ki je bilo letos v Bolgariji (Sevlevo). Ta tekma velja za zelo prestižno, saj je tekmovalo preko 60 voznikov iz 23 držav s celega sveta. To je edina tekma, ki šteje za SP mladincev MX2. Klemen GerCar se je tudi tukaj izvrstno odrezal, saj je z 10. Casom v kvalifikaciji in s 6. mestom v prvi vožnji in 4. v drugi vožnji ter skupnim 5. mestom na svetu dokazal, da je trenutno najboljši slovenski motokrosist v razredu do 125 ccm MX2. To je najboljša slovenska uvrstitev do sedaj v tem razredu. Klemen je po tekmi dejal: "Pred tekmo nisem pričakoval tako visokega rezultata. Že po prvem treningu pa sem svoja pričakovanja spremenil. Z rezultatom na tekmi sem zelo zadovoljen, saj sem tudi sam sebi dokazal, da sodim med najboljše na svetu." V nadaljevanju evropskega mladinskega prvenstva v razredu do 125 ccm MX2 (o prvih osmih dirkah smo že poročali) je nastopil na deveti dirki v Rusiji (Ryazan). Obe vožnji sta se zanj odlično iztekli, saj je bil dvakrat drugi kljub poškodovani ročici za prestavljanje. Na deseti dirki v Italiji (San Severino) je bil drugi in peti. Na enajsti finalni dirki v Nemčiji (Schwelt) je bil drugi in prvi. Že pred zadnjo vožnjo je bil novi mladinski prvak. To je bilo dovolj za prepričljivo zmago v prvenstvu. Vrstni red: 1. Gerčar (Slovenija) 466 točk; 2. Michailov (Rusija) 414 točk; 3. Fiorgentili (Italija) 267 točk. S temi rezultati je dokazal, da se razvija v vrhunskega motokrosista. Je zelo talentiran, ne gre pa brez trdega dela in odlične spremljevalne ekipe. V veliko pomoč so mu trener Sebastjan Kern in kondicijski trener Matej Cankar iz fitnes centra Otelo iz Domžal in celotna družina Gerčar. Ne smemo pa pozabiti sponzorjev, ki so bili: Feroda zavore, Delta team Krško, Akrapovič, olja Motul, Mauri, B & P Burja, občina Lukovica, Gostinsko podjetje Trojane ter Avtoprevozništvo Klopčič s.p. Zdaj ga čakata še dve odločilni dirki v boju za naslov državnega prvaka. ^ Miran Kokalj Evropski prvak Klemen Gerčar 1/3 poti do Mount Everesta ali osvajanje Triglava Rekreativna dejavnost članic Bobiaerobi tudi v času počitnic in dopustov, torej poleti, ne miruje. V želji, da ugotovimo našo splošno telesno pripravljenost in kondicijo, ter želji po potrditvi slovenskega državljanstva, smo se odpravili na dvodnevno turo na Triglav. Zahtevna pot in prijateljstvo nas je združilo z zdravstvenimi delavci dveh slovenskih bolnišnic, konzularnim predstavnikom Republike Nemčije in raziskovalcom v znani slovenski farmacevtski družbi. Skupaj se nas je zbrala pisana druščina 18 udeleženk in udeležencev. Potek poti 1. dan: Z avtobusom smo se odpeljali do bisera slovenskega hribolazništva Bohinja. Po zgodnji jutranji vožnji smo se na turo odpravili iz Stare Fužine, kjer smo preko Hudičevega mostu krenili na Vogar. Hiter vzpon na nadmorsko višino preko 1.000 m nas je nagradil s prečudovito obsijanimi gorami na drugi strani Bohinjskega jezera in morjem megle nad jezerom. Zaneseni od lepot smo krenili po položnejši poti do Planine pri Jezeru, kjer smo si privoščili krajši postanek. Nadaljevanje poti smo izkoristili še zadnjo senco pred sončnimi žarki do Planine v Lazu, ki nas je navdušila z arhitekturo planinskih staj. Zopet nas je čakal večji vzpon čez Lazevški in naprej čez Mišeljski preval. Tu smo že uzrli Vodnikovo kočo, gledali smo jo z vrha navzdol. Kljub prekrasnemu pogledu na dolino in kočo nad njo smo se hudovali, ker smo se morali najprej spustiti v dolino, nato pa nas je ponovno čakal vzpon. Preostalo nam ni nič drugega, kot da smo ponovno vzeli pot pod noge. Po postanku pri Vodnikovi koči, nas je čakal še zadnji del poti sobotnega dne, strma pot proti koči Planika. Že kar utrujeni in ob nevšečnosti nekaj kapljic dežja smo ob vstopu v kočo pozabili na vse muke in neprilike. Prehojena pot prvega dne: 12 ur vzponov in en spust, 1.855 m nadmorske višine in okoli 25 km poti. 2. dan: Zgodnji jutranji veter nam je preprečil načrt, da se odpravimo proti Triglavu ob 4. uri zjutraj. Ob prvi ugodni priložnosti se je večina udeležencev odpravila na osvajanje Triglava. Podali smo se po Škrbini, kjer smo vseskozi skrbeli, da se vzpenjamo varno, saj je plezalna pot druga najzahtevnejša za osvojitev vrha. Ob prihodu na vrh so se odmaknili oblaki, zasijalo je sonce, imeli smo pogled na vse strani neba. Sledil je obvezen 'krst udeležencev, ki so se prvič povzpeli na vrh. Sestop smo izvedli preko malegaTtriglava do koče Planika, nato naprej do Vodnikove koče in se spustili na Pokljuko, kjer nas je pričakal avtobus. Prehojena pot drugega dne: 11 ur hoje, vzpon 463 m, sestop 1.517 m. Udeleženci pohoda smo se strinjali, da je bila kljub utrujenosti tura čudovita, hvaležni smo tudi našemu Bogdanu za organizacijo, pripravo in vodenje. Še posebno so bili zadovoljni udeleženci, ki so bili na Triglavu prvič. Med deževnimi dnevi smo 'ujeli' dva dneva stabilnega vremena, nagrajeni smo bili za razgled s Triglava, med potjo srečevali planinske živali (gams, svizci), občudovali planike, na Pokljuki pa smo našli celo jurčka. Obenem smo naše druženje in prijateljstvo poglobili in sklenili, da se drugo leto ponovno odpravimo na dvodnevno turo, lokacija pa ostaja še skrivnost. Za konec še povabilo: ponovno smo v mali telovadnici šole na Brdu pričeli z urami telovadbe. Dobimo se vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri. Vabimo vas, da se nam pridružite, pa bomo skupaj lahko vsak mesec uživali tudi v lepotah gora - vabljene. ^ Bobiaerobi ZIMSKA LIGA AVTOMEHANIKA KVEDER 07/08 Športno turistično društvo Rafolče bo tudi letos organiziralo zimsko malonogometno ligo, ki se bo uradno imenovala po generalnem sponzorju, in sicer Zimska liga Avtomehanika Kveder 07/08. Število sodelujočih ekip bo z lanskih enajst razširjeno na dvajset, od katerih bo večina iz domače lukoviške občine. Liga se bo s prvim kolom pričela 19. oktobra 2007, tekme pa se bodo igrale vsak petek od 19.00 do 22.00 v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici. Zaključek tekmovanja bo predvidoma 21. marca 2008, ko bodo najboljše ekipe nagrajene s pokali in denarnimi nagradami, najboljši posamezniki pa s pokali in praktičnimi nagradami. ^ ŠTD Rafolče iQÈâNIÇMIENt Jure Križman dobitnik prehodnega Lukovica RIBIŠKA TEKMA ZA POKAL OBČINE RD Črni graben je v počastitev praznika ObCine Lukovica priredil tradicionalno ribiško tekmovanje s plovcem za pokal Občine Lukovica v Članski kategoriji, za mladince do 18 let in člane nad 18 let na ribniku Zeleni gaj na Prevojah. Morda večini ni znano, da je ribnik v Trnjavi poplavila Drtijščica in nam po naših ocenah odnesla s seboj preko 300 kg rib. S tem je za naše društvo nastala zelo velika gospodarska in finančna škoda. Drtijščica je poplavila zato, ker zapornice na jezeru Gradišče ne delujejo. Zapornice so bile odprte do konca. Tako je Drtijščica prestopila bregove 1m nad ribnikom v Trnjavi. Radomlja je v Vrbi poplavila čistilno napravo, bregove pa je prestopila tudi v Dobu in na Podrečju. V soboto, 22. septembra, je bilo mladinsko ribiško tekmovanje v spremstvu staršev in mentorjev, ki so navijali za svoje izbrance. Pokali in nagrade so bili zelo mamljivi, za kar je poskrbel UO RD Črni graben. Med napeto tekmo so tekmovalci lovili najtežjo ribo in na koncu je slavil Jaka Urankar z 1,18 kg težko ribo, drugi je bil Tilen Strmšek (0,82 kg) in tretja ribička Karmen Križnar (0,74 kg). Pokale sta podelila predsednik Danilo Kastelic in mentor mladincev Samo Jančar. Veseli so bili tudi ostali tekmovalci, saj je vsak ujel ribo. Zelo so bili veseli vročih pic, ki jim je sonce dajalo prav poseben lesk, predvsem pa dober tek.. V nedeljo, 23 septembra, pa je bila v Zelenem gaju na Prevojah članska tekma za prehodni pokal Občine Lukovica in pokal RD Črni graben. V hladnem in meglenem nedeljskem jutru smo pričeli s tekmovanjem ob 8. uri. Ko smo hiteli na izžrebana tekmovalna mesta, je našemu Pinotu popustil že nagnit mostiček in padec v vodo je bil neizogiben. Menda mu začetna smola ni vzela tekmovalnega duha, saj je prav kmalu bil v drugi opremi in pričel z ribolovom. Predstavljate si lahko, da je bilo v zvezi s tem dogodkom tudi veliko smeha in vicev, saj ribe niso bile pri volji, da ob nedeljah obilneje in boljše jedo. Ko Ribička Karmen Križman z ulovom, ki ji je prinesel tretje mesto je sirena zatulila konec tekmovanja, je vodja tekmovanja Hubert razglasil, da je najtežjo ribo ujel Jure Križman (1.58 kg), drugi je bil Peter Pivec (0,64 kg) in tretji Samo Jančar (0,63 kg). Poleg pokalov je prvih šest prejelo tudi praktične nagrade. Največ pa šteje prehodni pokal, ki je šel v hrambo za eno leto k Juretu Križmanu s Prevoj. Ko pa je naš Silvo zaklical: "Je že kuhano," smo vsi odhiteli h kotlu, iz katerega je lepo dišalo, bilo pa je tudi zelo dobro. ^ Danilo Kastelic Konjeniški dan pr'Bregar Člani Športno konjeniškega društva Bregar so na kmetiji Marjana Pozniča v Trnjavi v nedeljo, 23. septembra, pripravili dobro obiskano družabno srečanje. Sončno nedeljsko popoldne je na dvorišče kmetije privabilo številne člane društva in ostale obiskovalce, ki so jih povabili člani društva. In imeli so kaj videti. Poleg konj so si lahko ogledali delo kovača Matjaža Medena, ki je o kovanju povedal veliko zanimivih stvari. Ogledali smo si tudi izdelavo in obuvanja konja v 'čeveljčke', ob tem pa nas je opozoril še na mnogo lepotnih dodatkov, ki konju olajšajo hojo. O zdravju in negi konj nam je spregovorila študentka veterine Tamara Vrečko in tudi tu smo se naučili novih stvari, nekatere pa obnovili. In kakšen konjeniški dan bi bil, če bi konji ne bili osedlani in se na njihove hrbte ne bi povzpeli tudi tisti, ki so to počeli že pred leti ali pa tokrat prvič? Za malce bolj umirjene pa zapravljivček in vožnja po bližnji okolici. Otroci so bili navdušeni nad majhnimi konjički - poniji, kozami, račkami in piščančki. Čas za božanje in ljubkovanje pa so si vzeli tudi za ostale domače živali. Ker je ježa utrudljiva, se priležejo domače dobrote in tokrat za najbolj lačne tudi Matičev golaž, da si človek prste poliže ob njem. Če ne verjamete, pridite na naslednje druženje s člani ŠKD Bregar prihodnje leto. Obljubljajo še bolj zanimiv spremljevalni del druženja. ^ djd 22. Tek za krof in 14. Pohod za krof v Kra{nji V Krašnji se nas je v hladnem nedeljskem jutru 7. oktobra zbralo 45 pohodnikov. Ob osmih smo se odpravili na 10 km dolg Pohod za krof, ki ga je organiziralo Športno društvo Krašnja. Povem lahko, da se je pohoda udeležila kar številčna skupina Planinskega društva Blagovica. Pot nas je vodila iz Krašnje v smeri mimo Vošc, nato na Tuhinjsko stran in nato na Vrh nad Krašnjo, kjer nas je že čakal topel čaj. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot po gozdu in travnikih proti Krašnji. V Krašnjo smo prispeli malo čez deseto uro. Vreme se je malo ogrelo, saj je izza meglic pokukalo sonce, ki nas je prijetno ogrelo. Na cilju nas je že čakal krof s Trojan. GP Trojane sodeluje s ŠD Krašnja že 22. leto. Ob 11. uri se je pričel 22. Tek za krof na 2 km dolgi progi za mlajše in 8,5 km poti za starejše tekače. Start teka je bil v središču Krašnje, kjer se zbralo veliko domačinov in drugih ljubiteljev teka iz širne Slovenije. V kategoriji deklic, letnik 1992, je zmagala Vesna Alpner, TK Trispot, Maja Šlebir, KGT Papež, je bila druga in tretja Ajda Tič iz ŠD Krašnja. V kategoriji dečki, letnik 1992, je zmagal Jaka Čebulj, ŠD Krašnja, drugi je bil Matevž Potrbin, AK Domžale, tretji pa Aleksander Simionov, AK Domžale. Pri članih 20-30 let je zmagal Peter Letnar, Mass Ljubljana, drugi je bil Boštjan Zavadlav, SK Brdo, in tretji domačin Robert Matijevič iz ŠD Krašnja. Pri članicah 30-40 let je zmagala Barbara Tell, Avantura, druga je bila Janja Pohlin, Količevo, in tretja Marjetka Simionov, AK Domžale. Med člani 30-40 let zmagal je Matej Beke iz Kranja, drugi je bil Vincenc Jamnik, Šmarnogorska naveza, in tretji Boris Repnik, ŠD Partizan Dolsko. Med članicami 40-50 let je zmagala Jana Strahinič iz Domžal, pri članih pa Stane Cimerman iz Mengša. Pri članicah od 50-60 let je zmagala Justina Koprivšek, Polet, pri članih Franc Koder, SP. Duplje. Članice nad 60 let: zmagala je Marija Zmavc iz Gorenjskega glasa. V skupini članov nad 60 let, ki je bila najštevilčnejša, je zmagal Rajko Kvas, AK Domžale, drugi je bil domačin Franc Zakrajšek, ŠD Krašnja, tretji pa Janez Širovnik iz Gorenjskega glasa. Na cilju so vse tekmovalce čakali topel čaj in trojanski krofi. Organizator je vse povabil, da se prihodnje leto ponovno srečajo na športnem prazniku v Krašnji, kjer tudi vzorno skrbijo za mlade športnike, kar dokazujejo tudi rezultati. Uroš Lampe je bil s svojimi 70 križi najstarejši udeleženec teka. Absolutna zmagovalka je bila Jana Strahinič (0:41:47) Domžale in absolutni zmagovalec Peter Letnar (0:32:08), MASS Ljubljana. ^ Danilo Kastelic HK GTB PREVOJE MED HOKEJSKO ELITO V mesecu septembru se je pod okriljem Inline zveze Slovenije začelo zimsko d^avno prvenstvo Slovenije v in-line hokeju. V elitni ligi nastopa 13 najboljših slovenskih ekip, med katere sodi tudi HK GTB Prevoje. Tekme se bodo odigrale v Horjulu in RCU Lukovica. Prevojski hokejisti letos stavijo na doma vzgojene fante, ki jim želijo ponuditi čim več priložnosti za dobro igro. Prvenstvo se bo odločilo sredi meseca aprila in z optimizmom lahko upamo, da bodo tudi naši hokejisti v zaključnih bojih za naslov prvaka. Vse izide in novice si lahko ogledate na www.inline.si. HK GTB Prevoje si želi v svoje vrste privabiti tudi okrepitve, ki bodo Prevojcem pomagale v težkih tekmah. Upamo, da bomo v naslednji številki že lahko spregovorili o imenih. Domači hokejisti vas vabijo, da si ogledate njihove tekme in jim pomagate do želenih rezultatov. ^ Vinko Dragar PREDSTAVITEV PODJETJA HOFER Podjetje Hofer je hčerinsko podjetje nemške skupine ALDI-SUd, ki ima več kot 3.000 prodajaln z živili na treh kontinentih oziroma v 16 državah sveta. Po vsem svetu je v njeno delovanje vključenih več kot 100.000 zaposlenih in na tisoče dobaviteljev. Na slovensko tržišče je Hofer vstopil decembra leta 2005 z odprtjem 11 poslovalnic, v letu 2006 je podjetje odprlo še dodatnih 16 poslovalnic. Trenutno ima podjetje Hofer v Sloveniji 33 poslovalnic, zadnja med njimi je bila 4. oktobra odprta v Ljubljani na Gerbičevi ulici. Letos načrtujejo odprtje še treh poslovalnic, in sicer na Celovški cesti v Ljubljani (11. oktobra), v Slovenj Gradcu in v Radljah ob Dravi. Trenutno podjetje Hofer oskrbuje poslovalnice iz dveh skladišč v Avstriji, iz Weissenbacha blizu Beljaka in Hausmannstaettna blizu Gradca. Njihove poslovalnice pa bodo od začetka leta 2008 oskrbovane iz Slovenije, natančneje iz Lukovice, saj se konec letošnjega leta selijo v novo distribucijsko-logistični center na Prevojah pri Šentvudu, kjer bo z novim letom zaživelo tudi skladišče. Od tu bodo dobavljali blago Hoferjevim poslovalnicam po vsej Sloveniji. Moderna zgradba se razprostira na 16 hektarjih in obsega ob upravni zgradbi še skladišče s hladilnico in zamrzovalnico, pralnico ter bencinsko črpalko za lasten vozni park. Investicija logističnega centra znaša 56 milijonov evrov. Podružnica ne bo igrala le vloge logističnega centra, temveč bo ob enem tudi sedež uprave podjetja Hofer v Sloveniji. Za gradnjo so se prav zaradi osrednje lege ter bližine avtoceste odločili za občino Lukovica. Glede na to, da se širijo po vsej Sloveniji in neprestano odpirajo nove poslovalnice, pospešeno iščejo kadre. Potrebujejo največ prodajalk/-cev, pripravnic/-kov za poslovodje in poslovodje poslovalnic. Poleg tega se z obsegom oz. številom poslovalnic veča tudi obseg dela v upravi in administraciji. Tako iščejo tudi sodelavce/asistente v prodaji, nabavi in računovodstvu. V novem logistično-distribucijskem centru bodo zaposlili tudi ca. 100 sodelavcev v logistiki, ki bodo v kratkem pričeli z uvajanjem v delo v Avstriji. Več informacij o delovnih mestih lahko najdete tudi na njihovi spletni strani www.hofer.si. PODJETJE PUČKO Po nekaj mesečnem premoru vam zopet predstavljamo eno izmed podjetij, ki deluje v naši občini. Vinko Pučko je lastnik in ustanovitelj podjetja, ki se ukvarja z izdelovanjem cementnih izdelkov. Podjetje Pučko d.o.o. ima bogato tradicijo. Stari oče sedanjega direktorja je leta 1918 odprl obrt na Viru pri Domžalah. Že od samega začetka se podjetje ukvarja z ročnim izdelovanjem betonskih, cementnih izdelkov. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je podjetje preselilo v Vrbo in s tem v našo občino. Že takrat je bil lastnik firme Vinko Pučko, ki je do konca osemdesetih vztrajal pri stari praksi, da podjetje nima več kot dva do tri redno zaposlene delavce. Leta 1990 pa se je filozofija podjetja spremenila. Direktor pove, da je takrat napravil odločilne korake k povečanju proizvodnje in s tem tudi povečanju delovne sile. Vse skupaj gre od takrat 'malo bolj resno'. Danes ima podjetje redno zaposlenih od 16 do 19 delavcev, večinoma iz naše občine. Delo poteka pretežno ročno(!), le kakih 10 % dela je strojnega. Imajo bogato izbiro cementnih izdelkov, s katerimi olepšamo bivalno okolico in jo naredimo bolj uporabno. Ti izdelki so tlakovci (barvni), robniki, cvetlična korita, ograje, umivalniki, kamini .. , ki so namenjeni zasebni uporabi, izdelujejo tudi izdelke javnega programa, med katere sodijo koši za smeti, stojala za kolesa, jaški, klopi, mize, smetnjaki za Razstavni prostor pred delavnico podjetja ekološke otoke, cevi in še in še bi lahko našteval. Naj povem, da sem njihov koš za smeti opazil pred Centralno tehniško knjižnico (CTK) v samem središču Ljubljane. Če vemo, da skoraj ni hiše v naši okolici, ki nima vsaj enega izdelka podjetja Pučko, podatek priča o raznolikosti kupcev, s katerimi se lahko pohvali direktor. Prodaja izdelkov teži večinoma na slovenski trg, v tujino gredo izjemoma. Malo je trgovin, ki prodajajo njihove artikle, saj v 80 % prodajo sami direktno kupcem. Osnova izdelkom je savski pesek, ki ga pridobivajo v Hotiču. Večinoma uporabljajo frakcijo velikosti od 0 do 16. Za izdelke različnih barv dodajo pigment. Naj kot zanimivost povem, da Italijani uvažajo rdeč pesek iz Indije in tudi tega podjetje Pučko uporablja za rdeče tlakovce in v druge izdelke. Podjetje sledi napredni tehnologiji, določene artikle izdelujejo strojno, vzpostavljeno imajo svojo spletno stran na Razstava v Arboretumu VP l. 2004 internetu, imajo lepo urejene poslovne prostore, ki so ločeni od delovnih površin, in celotno osebje z direktorjem Vinkom Pučkom na čelu je zelo prijazno in ustrežljivo. Ob obisku sedeža podjetja, pogovoru z direktorjem in z vtisi, ki sem jih ob tem dobil, mirno rečem, da je podjetje Pučko d.o.o. lahko zgled vsem t. i. mikro podjetjem (v razvoju) in tistim, ki se odločate za obrtno dejavnost. Tudi občine so ljudem, ki vodijo take firme, lahko izjemno hvaležne, saj zaposlujejo nemalo občanov. Sam menim, da so lastniki takih podjetij zrele osebe in osebnosti za občinska priznanja. Še nasvet Vinka Pučka: "Mladi, izobražujte se, nabirajte si različne izkušnje, po svetu hodite odprtih oči in si pridobite 'širino'". ^ Rok Avbelj Foto: Rok A. in arhiv podjetja Pučko d.o.o. Gostinsko podjetje Trojane, čeprav izigrano s strani DARS-a in države, obratuje s polno zmogljivostjo Gostišče Trojane, paradni konj naše občine, gostilna s tradicijo, znana širom Slovenije in Evrope po znamenitih trojanskih krofih, po kakovostni hrani in hitri postrežbi, je tudi danes, dve leti po odprtju AC uspeSno in profitno podjetje. Obiskala sem njenega dolgoletnega direktorja Bojana Gasiorja, ki mi je tako kot pred leti, prijazno namenil urico svojega dragocenega časa. Obiskala sem vas pred štirimi leti. Gradil se je trojanski predor in tako kot veliko število ostalih objektov se je treslo in pokalo tudi vaše podjetje. Takrat ste škodo ocenili v groben na okoli 30 MIO tolarjev. Koliko te škode se je že saniralo oziroma kako ka2e z odškodnino - ste jo prejeli? To je ena najbolj bolečih točk našega uspešnega podjetja, ki redno plačuje vse obveznosti državi. Vseskozi nam je investitor DARS zagotavljal, da ima italijanski izvajalec Grasseto vse morebitne poškodbe zavarovane, kar je bil seveda tudi pogoj za pridobitev del, a se je žal mesec pred pričetkom del ugotovilo, da to ni res. Do sedaj smo sanirali samo najbolj akutne probleme za normalen potek posla, vse ostalo (temeljna sanacija) pa še vedno čaka, ker še ni nič poplačanega. Sodišče v skoraj petih letih ni uspelo sklicati vsaj ene obravnave in zahtevati od povzročitelja povrnitev škode. To je za nas nekaj nerazumljivega. Naše podjetje je vložilo ogromno truda, predvsem pa finančnih sredstev, da smo lahko zagotavljali normalno poslovanje, saj so bile poškodbe včasih že na meji prenehanja obratovanja. Dotakniti se morava še enega bolečega, preteklega dogodka - vaše restavracije na AC počivališču v Lukovici, kjer vemo, ste bili grdo izigrani. V tem kontekstu nismo bili izigrani samo mi, temveč ves Črni graben. Spomniti se je potrebno sklepov občinskih svetnikov, nekdanjega župana, določil, ki so pogojevala izdajo uredbe o trasi sedanje AC skozi Črni graben, obljub in zagotovil investitorja, pa vendar se je vse obrnilo in delalo mimo danih zagotovil. Od vsega tega so ostali samo izigrani sklepi občinskih svetnikov Občine Lukovica. Po enajstih letih lahko samo ugotavljamo, da investitor AC ni izigral le občanov, temveč predvsem same Lukovičane, saj jim je namesto obljubljene cvetoče oskrbne postaje v kraju, pripeljal le zanemarjeno, preobremenjeno počivališče tovornega prometa, ki s svojo prisotnostjo ogroža širše območje postajališča v Lukovici. Od obljubljenega ni niti kančka, niti sledi cvetočega gospodarskega objekta, še več, zaledje občine Lukovica se kopa v kupih nesnage, ki so jo pustili graditelji avtoceste. 30 let je minilo, kar službujete na Trojanah in 25 let, kar ste direktor Gostinskega podjetja Trojane. Znano mi je, da ves delovni proces vodite sami, tudi promet, vidim, skorajda ni upadel kljub nekaterim črnim napovedim v preteklosti. V vseh 30 letih smo razvijali ponudbo, za katero je bilo največ povpraševanja in pričakovanja, tako da smo jo venomer prilagajali našim gostom. Ti pa so tudi vseskozi narekovali novitete našemu podjetju. Kot kaže, smo bili uspešni, saj ugotavljamo, da presegamo promet, ki smo ga realizirali pred odprtjem avtocestnega odseka. Leta 2003 ste imeli zaposlenih 118 delavcev in trideset pripravnikov in honorarnih sodelavcev. Ste morda znižali število kadrov v zadnjih dveh letih? Z veseljem lahko ugotavljam, da GP Trojane še naprej daje kruh enakemu številu zaposlenih ali celo več kot pred dvema letoma. Trgovina poleg deluje v sklopu GP Trojane? Ta naša trgovina je zelo obiskana, sploh ker smo se specializirali za prodajo izdelkov, ki so potrebni tako tranzitnemu gostu kot domačinom. Res je, da ne moremo nadomestiti živilske trgovine, vendar pa lahko vsak v njej najde osnovne artikle. Predvsem smo poznani po prodaji našega domačega kruha, pečenega v krušni peči, ki je vedno svež. Ogledala sem si tudi zanemarjeno nekdanje gradbišče oziroma odlagališče in pričujoča fotografija je dokaz, da je res tako. Skorajda ne mine prireditev, odprtje in podobno, kjer do vas ne pridejo in poprosijo za vaše dobrote iz kuhinje ali finančno pomoč. Pridejo, ker vedo, da ne bodo odklonjeni. Radi pomagamo društvom oziroma organizatorjem raznih prireditev. Ko to konec leta seštejemo, je kar lep znesek. Včasih pa pravimo, da naj se obrnejo tudi na tiste, ki so se 'lansirali' na lukoviško območje, naj dajo še tisti, ne da bodo samo pobirali. Vedno ste v službi, tudi danes na sobotno popoldne, tudi jutri pravite, da boste. Greste kdaj na dopust, si oddahnete od obveznosti? To je res bolj težko, vendar si vzamem tudi čas za počitek, sprostitev, družino. To ni morda skupaj štirinajst dni ali več, pač pa ga jemljem bolj po malem, kot dopuščajo razmere v podjetju. Gospod direktor, kaj bi za konec najinega pogovora še radi povedali, kaj vam leži na duši? Po dveh letih odprtja trojanskega predora, lahko še vedno vsi vidimo kupe odpadnega gradbenega materiala, ki ga je za seboj pustil izvajalec avtocestnih del, ki ga ne pospravi investitor niti kdo drug. Trojane v vsej svoji preteklosti niso bile tako zanemarjene, kot so sedaj, ko jih kazijo opuščena, zanemarjena gradbišča, ko za seboj niso počistili tisti, ki so nesnago pustili in za to ne poskrbe niti tisti, ki so zato odgovorni. Trojane, kot znan turistični kraj, si te nesnage in 'šlamparije' ne zaslužijo. Tudi regionalna cesta je v zelo slabem stanju, tudi to je bilo zavezujoče za investitorja, tudi tu so bili občani ČG izigrani. Gospod direktor, razumem vašo zagrenjenost, slabo voljo, tudi čustveno prizadetost, pa vendar upam, da bo prišel čas, ko boste imeli veder obraz tudi za nas, ki vam znamo prisluhniti, ne samo za vaše drage goste. ^ Milena Bradač Direktor Bojan Gasior tudi rad pogleda Rokovnjača Izšla dopolnjena izdaja Kronike Rafolč, 2007 Jože Iglič, rojeni Rafočan, ki živi v Ljubljani, je po 14 letih ponovno izdal dopolnjeno izdajo svoje zanimive knjige z naslovom Kronika Rafolč. Dopolnjena izdaja knjige ima 202 strani in 78 slik, prva izdaja pa je imela 182 strani in 65 slik. Knjigo lahko dobite v Rafolčah pri Boštjanu, tel. 01-7235414. Lahko pa jo naročite tudi pri avtorju knjige, tel. 041-552133. V Kroniki avtor najprej zapiše, da so Rafolče pisno prvič omenjene leta 1332. Nato nas seznani z najstarejšimi priimki in osebnimi ter hišnimi imeni v Rafolčah. Opiše tudi zemljiške posesti gospodarjev v Rafolčah, Vrhov-ljah in Dupeljnah s Stražo po katastru iz leta 1826 in leta 1880, ki ju hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani. Sledi zanimiv opis življenjskih razmer kmetov, polkmetov in kočarjev. Ugotavlja tudi, da so v preteklosti v Rafolčah prevladovale lesene hiše, zato je bilo mnogo požarov. Omeni tudi odločitev Rafolča-nov iz leta 1908, da v vasi zgradijo vodovod, kar so uspeli tudi uresničiti. Pred II. svetovno vojno so tudi zamenjali petrolejko z električno razsvetljavo. V nadaljevanju omeni, da so imeli leta 1934 Rafolčani lastno občino, Naslovnica ki je obsegala omenjene vasi. V knjigi našteje obrtne dejavnosti in poklice pred in po II. svetovni vojni. Med obema vojnama je prevladoval zidarski poklic, po II. svetovni vojni pa je struktura poklicev bolj raznolika. Omeni tudi, da je pred II. svet. vojno v Rafolčah potekalo razgibano kulturno prosvetno življenje, saj so številni Rafolčani nastopali kot amaterski igralci v dramskih igrah, pa tudi telovadili in prepevali so v Društvenem domu na Brdu. Aktivno so sodelovali tudi v Gasilskem društvu. V nadaljevanju zapiše, da je kar 25 Rafolčanov izgubilo življenje v obeh svetovnih vojnah in jih tudi poimensko našteje. Tudi lepo obnovljena rafolška cerkev je našla svoje mesto v knjigi. V novi izdaji je avtor namenil nekaj besed tudi svoji teti Rozaliji Iglič - Aleševi materi, ki je leta 2006 praznovala 100-letnico. Sin Rozalije Iglič je na domačiji ustvaril zanimiv muzej starega kmečkega orodja, kar je tudi kratko predstavljeno. Knjiga vsebuje tudi življenjepise nekaterih zaslužnih Rafolčanov, kot so Rape Andrej - pedagog in mladinski pisatelj, Peregrin Breznik - amaterski režiser, Stana Stopar - upokojenena ravnateljica osnovne šole, Jakob Tekavc - pravnik in gospodarstvenik ter dr. Maja Breznik - filozofinja. Avtor je dodal tudi kratke življenjepise nekaterih potomcev rojenih Rafočanov, kot so na primer: dr. Anton Breznik - profesor in jezikoslovec, Jelka Iglič Cimerman - operna pevka ter Janez Albreht - dramski igralec. Posebno poglavje v knjigi je namenjeno rafolškemu rodu Breznikov, iz katerega izhajajo po očetu ali materi trije župani bivše občine Rafolče, dva duhovnika, igralec, filozofinja in še bi lahko našteval. Najbolj obsežno poglavje je prikaz družinskih debel posameznih rafolških domačij v zadnjih 400 letih. Najstarejši fotografiji v knjigi sta portret pisatelja Janka Kersnika - Brdskega v družbi ljubljanskih rodoljubov ter portret Jerneja Andrejke, pisca spominov. Obe fotografiji sta stari okoli 130 let. Zanimive so tudi fotografije iz prve krstne knjige pražupnije Dob iz časa, ko rojstnih knjig še ni bilo, to je iz obdobja 1606-1623. V tem času so Rafoče spadale v pražupnijo Dob. V knjigi je tudi fotografija pisma Lovrenca Igliča, sestavljenega leta 1887 pri takratnem notarju Janku Kersniku na njegovem gradu Brdo pri Podpeči. Knjigi sta priložena posnetka katastrskih načrtov iz leta 1826 in 1880. ^ Aleš Iglič Knjiga Dolinska kronika dobiva nove bralce Že dalj časa se trudim, da bi ta moja knjiga dobila čim več bralcev. Tako mi je na pomoč prišla Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat in mi ponudila predstavitev knjige. Presenetila me je še močna bralna kultura prebivalcev teh krajev, da imajo še toliko bralne volje za mojo knjigo, ki je za marsikoga zelo zanimiva. Za knjigo Dolinska kronika sta izvedela tudi Tine Kralj, predsednik Kulturnega društva Mlinše-Kolovrat, in Mojca Grden, predstavnica za Medgeneracijsko skupino. Potrudila sta se, da sta pripravila že dve predstavitvi moje knjige. Prvič v Kolovratu 8. 10. 2006 in drugič v Mlinšah 16. 9. 2007 v obnovljeni dvorani, It. w ■ i— Sprejemanje čestitk v Mlinšah na predstavitvi knjige 16. 9. 2007 s katero bi se ponašal tudi kakšen večji kraj. Udeležba za ta podeželski kraj je bila zadovoljiva. Tako počasi dobiva knjiga svojega bralca, ki jo z zadovoljstvom prečita, in da mu 10 EUR za knjigo ni preveč. Zato bralce obveščam, da knjigo lahko naročijo na tel. (01) 7233 001, ali se osebno oglasijo na Dolinah pri Trojanah, mogoče ob obisku razglednega stolpa na Rebri (875 m), ki tudi nagrajuje svoje obiskovalce s prelepim razgledom po širni Sloveniji. ^ Ivan Baloh Gala koncert citrarke TANJE ZAJC ZUPAN V soboto, 24. novembra, pripravlja najboljša slovenska citrarka Tanja Zajc Zupan v Domžalah gala koncert. Letošnji bo še zlasti slavnosten, ker Tanja praznuje 15 letnico glasbenega ustvarjanja. Letos mineva tudi 15 let, odkar je Tanja Zajc Zupan izdala svojo prvo kaseto. Do sedaj je posnela vrsto priredb, od tega preko 100 tujih zimzelenih melodij ter drugih slovenskih in tujih uspešnic. Ob jubileju je izšla njena nova zgoščenka Ko mi rečeš, da me ljubiš. Predstavila jo bo na gala koncertu v Domžalah v soboto, 24. novembra. Nastopili bodo še Eva Černe, Alenka Gotar, Pop'n'dekl, Jasna Zlokič, Ivan Hudnik, Nataša Mihelič, Anja Burnik, Ansambel Zupan, Anika Horvat, Hervin Jakončič, Margarita Štov'ček ter mlada pevka z Rov Vesna Kociper. Program bo povezoval igralec Roman Končar. Tanja našim zvestim bralcem podarja eno vstopnico za koncert in novo zgoščenko. Izpolnjen kuponček pošljite v ovojnici na naslov uredništva, kjer bomo izžrebali srečna dobitnika. Uredništvo Rokovnjač, pripis 'Koncert Tanja Zajc Zupan', Stari trg 1, 1225 Lukovica Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna številka in kraj: Telefon: Podpis: □ Da, želim sodelovati v žrebu za brezplačno vstopnico za koncert Tanje Zajc Zupan □ Da, želim sodelovati v žrebu za novo zgoščenkoTanje Zajc Zupan A Prekrižajte ustrezno! Kupončke pošljite na naslov uredništva Rokovnjača do 11. novembra 2007 10. seja Sveta SDS je bila 22. septembra v Ljubljani Predstavniki SDS Lukovica smo se seje udeležili skupaj z 270 predstavniki SDS iz Slovenije. Volili smo nadomestne člane v lO Sveta SDS. SDS se je pridružil akciji zbiranja sredstev prizadetim v vodni ujmi preko dobrodelne ustanove Vrtnica. Sprejeli smo tudi oceno dela Vlade RS in izpolnjevanja koalicijske pogodbe. OO SDS Lukovica je na svoji 8. seji obravnaval in potrdil, da SDS odgovorno izpolnjuje ključne cilje koalicije. Janez Janša podeljuje častnemu članu in prvemu predsedniku SDS in slavljene Francetu Tomšiču darilo ob 70 - letnici Slovenska demokratska stranka si je skupaj z ostalimi koalicijskimi strankami zastavila mnoge cilje. Po poteku skoraj triletnega mandata so v Sloveniji vidni pozitivni rezultati. Slovenija je letos zabeležila 6,5 % gospodarsko rast. Za primerjavo: še pred sedmimi leti je imela Slovenija toliko višjo inflacijo od gospodarske rasti, kot ima danes višjo gospodarsko rast od inflacije. Visoka inflacija je posledica izkoriščanja prehoda na evro, posebno pri nizkih cenah in temu se je nemogoče izogniti. Pridružila so se še slaba letina in podražitev žitaric, kar je vplivalo na cene večine prehrambenih izdelkov v svetu. V tem mandatu pa bo javna poraba v Sloveniji zmanjšana za tri odstotke. Prvič, odkar Slovenija obstaja, bomo delež javne porabe v bruto domačem proizvodu bistveno zmanjšali. Prav to je predmet koalicijske pogodbe, kjer smo jasno zapisali dva cilja: zmanjšanje državne uprave in zmanjšanje javne porabe. Pri javni porabi bomo cilj presegli tudi zaradi visoke gospodarske rasti in pozitivnih sprememb, ki so posledica vladnih reform. Pri zmanjšanju državne uprave lahko z gotovostjo trdimo, da bo število zaposlenih ob koncu mandata bistveno nižje, kot je bilo na začetku. S takim rezultatom se doslej ni mogla pohvaliti še nobena vlada. V Sloveniji se je v zadnjih treh letih za nekaj pomembnih odstotkov znižal prag revščine. Slovenija SDS Stoletnik, član SDS, je čestital predsedniku SDS in predsedniku vlade Janezu Janši za rojstni dan je po deležu revnega prebivalstva na tretjem mestu, samo dve državi v EU imata manjši delež revnega prebivalstva. Realne plače se v Sloveniji zvišujejo bolj kot kdaj koli prej v zadnjih desetih letih. Znižali smo davke, in kar je najpomembneje, zaradi ukinitve davka na plače ne bo potrebno dvigniti DDV. Polletni rezultati davčnih prihodkov po izvedbi davčne reforme namreč kažejo, da se z nižjimi davki v celotnem obsegu zaradi pozitivnih trendov gospodarske rasti in večje zaposlenosti nabere nekaj več prispevkov. Ključni cilji koalicije se torej uresničujejo, saj bodo proračunski prihodki kljub zmanjševanju davkov bistveno večji od načrtovanih in proračunski primanjkljaj ob koncu letošnjega leta bo še enkrat nižji, kot je bilo načrtovano. Rekordno nizek bo, v naslednjih letih pa bo ob tako pozitivnih trendih izginil. Slovenska demokratska stranka je največja stranka v Sloveniji in ima kot taka tudi največjo odgovornost. Z izpolnjevanjem koalicijske pogodbe zvesto sledimo svojemu cilju - blaginji za vse državljane in skupnemu dobremu. ^ Danilo Kastelic Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski TR: 24200900 4212430, Sklic: 00171617-131231 Komenskega 11, Ljubljana Namen: poplava Povabilo na čaj V nedeljo, 23. septembra, je v prostorih paviljona graščine Dol potekal prijeten pogovor z naslovom Čaj z Lojzetom Peterletom. Poleg kulturnega dela smo najprej prisluhnili besedam evropske poslanke Ljudmile Novak, nato pa je na pripravljena vprašanja odgovarjal kandidat za predsednika države Lojze Peterle. Čeprav so bila vprašanja pripravljena, so se dotaknila različnih tem, tako našega predsedovanja EU kakor vprašanj o ekologiji in gospodarstvu. Po končanem pogovoru smo se ob čaju, zadržali še v krajšem pogovoru. In kakšen je bil čaj? Glede na to, da je Lojze Peterle tudi čebelar, smo poleg vsega dodali čaju tudi med in prav okusen je bil. ^ djd Odprta pot za povezovanje staršev Počitnice vedno hitro minejo. Ne samo otrokom in učiteljem, tudi staršem, ki smo se v septembru že srečali v šoli na roditeljskih sestankih. Proti koncu meseca pa smo se na prvi seji sestali tudi izvoljeni člani Sveta staršev OŠ Janka Kersnika. Kot je zadnja leta že v navadi, je bila prva seja namenjena kratkemu pregledu opravljenega dela in oblikovanju programa za tekoče leto. Lansko šolsko leto je bil Svet staršev zelo delaven. Sestal se je na petih sejah in poleg utečenih nalog, kot so obravnava Poročila o delu za preteklo in Letnega delovnega načrta za prihodnje šolsko leto, obravnavanja predloga o izvajanju diferenciacije ter sodelovanja na temo Otroškega parlamenta, sodeloval tudi v postopku izbire ravnatelja, prispeval nekaj vprašanj v vprašalniku za starše ob koncu šolskega leta, gostil vodjo sadovnjaka Brdo, obravnaval predloge sprememb šolske zakonodaje in mnenja posredoval Aktivu svetov staršev domžalske regije ter v različne odbore in komisije imenoval svoje predstavnike. Med slednjimi so bili lani prvič tudi člani obeh komisij za šolsko prehrano in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Lukovica. Verjamem, da bodo starši v komisijah in svetu aktivno sodelovali in obogatili njihovo delo. Predvsem upam, da bo dobro delovala povezava med delovno skupino Sveta staršev za šolske prevoze in varnost otrok na šolskih poteh ter novim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ima v primerjavi s prejšnjo županovo komisijo po novem zakonu širšo sestavo in večje pristojnosti. Sodelovanje v postopku imenovanja ravnatelja je bilo vsekakor posebna naloga, ki jo je Svet staršev po spremenjeni zakonodaji opravil prvič. Menim, da je bila na oga opravljena dobro, žal pa se je izbrani kandidat potem odpovedal zaposlitvi na naši šoli. Naloge vršilke dolžnosti ravnateljice je nato sprejela gospa Marijana Erjavec, ki ji želim uspešno vodenje naše šole in verjamem, da bo njeno sodelovanje s Svetom staršev gladko teklo. In kaj nas v šoli čaka v tem šolskem letu? Poleg ustaljenih nalog vidim pred vodstvom šole in Svetom staršev predvsem oblikovanje Vzgojnega načrta šole. To je v šoli novost, ki pa ima za razliko nekaterih drugih dokaj široko podporo teko med zaposlenimi v šolstvu kot med starši. Osebno vidim v oblikovanju vzgojnega načrta predvsem priložnost za dialog med učitelji učenci in starši o vrednotah, vzgojnih pristopih in skupnih ciljih vzgoje. Vzgojni načrt pa naj bi bil na koncu skupna volja in obveza vseh treh skupin. Menim, da bomo s takim pristopom lahko še izboljševali šolsko klimo, medsebojne odnose in vzgojne učinke naše šole. Drugi poudarek delovanja Sveta staršev v letošnjem šolskem letu vidim v tesnejšem povezovanju in izmenjavi izkušenj s sveti staršev, ki so poleg našega vključeni v Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije. Le-ta je v lanskem šolskem letu predvsem posredoval informacije in koordiniral razpravo na posameznih svetih staršev o predlagani šolski zakonodaji, zbiral mnenja in jih sporočal Ministrstvu za šolstvo. Ob določenih pobudah je tudi koordiniral stališča z aktivoma primorskih in ljubljanskih svetov staršev. Ker je sprejemanje novih zakonov zdaj v zaključni fazi v Državnem zboru, bo v tem šolskem letu več časa za medsebojno povezovanje in predstavljanje primerov dobre prakse na šolah s katerih prihajamo. Ti dve točki sta bili med drugimi tudi vključeni v letni program dela sveta staršev, ki je podobno obsežen kot lani. Mogoče pa bo že v letošnjem šolskem letu postala aktualna tudi možnost ustanovitve nacionalne zveze starševskih aktivov. Skupno prizadevanje treh obstoječih aktivov za zakonsko ureditev statusa aktivov svetov staršev in možnosti njihovega povezovanja v nacionalno zvezo, je namreč obrodilo sadove. Poslance matičnega odbora Državnega zbora in ministra smo uspeli prepričati, da v predlog spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zapišejo tudi povezovanje svetov staršev v aktive in povezovanje aktivov v nacionalno zvezo. To je zelo pomemben korak v razvoju sodobnega šolskega sistema. V šoli 21. stoletja so namreč starši subjekt, del sistema na vseh ravneh - na posamezni šoli, v regiji in v državi. Tako ureditev pozna velika večina evropskih držav in starši se v uveljavljenih demokracijah na vseh ravneh šolskega sistema tudi aktivno udejstvujejo, saj so v dobro svojih otrok živo zainteresirani za dobro šolo. Če bo predlog zakona sprejet v Državnem zboru, bo možnost takega delovanja zakonsko urejena in odprta tudi slovenskim staršem. Na nas pa bo naloga, da možnost izkoristimo in postanemo aktivni partnerji šole na vseh ravneh in s tem po svojih močeh prispevamo k še boljši šoli za naše otroke. ^ Tone Meden volí^^e 2007 Bolj se mu približaš, bolj spoznavaš, daje pravi za predsednika PRIJETEN POHOD Vse več društev se odloča in v svoje programe ter dejavnosti uvršča pohode, ki jih vse bolj in bolj priporočajo tudi zdravstvene ustanove. Prav slednjega so se v tej jeseni lotili v Športnem društvu Zlato Polje. Zbirno mesto je bilo kot vedno ob igrišču, kjer smo jo po kratkem posvetu ubrali smer v breg proti Mali Lašni. Zares idealno vreme nas je spremljalo ob šumenju listja pod nogami, hitro smo premagali prvi breg ter se ustavili ob spominskem obeležju LOKVANJ, spominu na osamosvojitveno vojno leta 1991, kjer je bilo zavetje in učni center vojakom JNA, ki so se odločili prestopiti k pripadnikom TO. Nasmejani in v pogovoru smo se pomikali po gozdni poti in pašniku proti Veliki Lašni. S kratkim postankom na vrhu grebena in skupinskim slikanjem ob prijaznem lastniku vikenda je bil za nami prvi del pohoda, ki mu je sledil bolj sproščen spust v Tuhinjsko dolino. V vasi Vaseno nas je vodja usmeril za hribovjem proti zaselku Sidol, tam pa smo si privoščili drugi postanek, ki pa tudi ni dolgo trajal, saj so nas mladi s svojo nestrpnostjo venomer priganjali. V prekrasni idili jesenskih barv gozdnega drevja smo prispeli do kmetije Janeza Zupančiča, Mlinarjevega, kjer so se ob stari hiši nekoč vrtela mogočna mlinska kolesa in omogočala drobljenje zlatega žitnega zrna z okoliških njiv. Gospodar nam je prijazno ponudil šilce domačega in nam zaželel prijetno hojo v preostalem delu pohoda, ki smo ga zaključili po dobrih treh urah. Nadvse koristen družinski pohod je vodil Tone Bernot, pohodniki pa se mu za prizadevnost najlepše zahvaljujemo. ^ Tone Habjanič Med pohodniki tudi vedno nasmejani 80. letnik Jože Zupančič Trg Lukovica Septembrska Številka Rokovnjaea me je nadvse presenetila s svojo naslovno stranjo. Mislila sem, da bom kmalu zagledala na prvi strani obnovljeno graščino, a to še ne bo tako kmalu. Lukovica ni več 'revna' vas. Dobila je naslov občine in dobre gospodarje in tako je čisto nekaj drugega kot pred petdesetimi letu. Zares lepo, okusno, brez Ja, kaj pa grad Brdo? Če mene vprašate, kaj bi storila: prodala bi ga (op. ruševine). Ta grad po^buje močnega lastnika. Nisem vedela, da je zasebna last. Glejte, četudi ne bi bil požgan, bi ga bilo potrebno obnoviti. Tako kot vsako hišo (kdor jo ima, že ve, kakšni so stroški). Požgali niso samo gradu, tudi šolo, župnišče (ker je bil notri 'kindergarten'), potem zdravstveni dom v Lukovici. Vse je bilo po vojni obnovljeno, ker je bila družna lastnina; pa potrebovalo se je! Graščina pa ne. Mislim, da bi bilo najbolje, če bi bila lastnik Občina Lukovica. Sigurno ne bo takšno, kot je zdaj! To je moje mnenje, kako pa vsi občani in lastnik mislijo, pa ne vem. Če se ne bo nič spremenilo, tudi obnovljeni grad ne bo nikoli na naslovni strani Rokovnjača. Cvetka Serša-Kralj Ljubljana Gobe, gobe, gobe ^ Težko je najti hrano, ki bi se pripravljala na različne načine, imela dober okus in visoko hranilno vrednost, kakor jo imajo gobe. Gobe so imele pomembno vlogo že v starem Egiptu, kjer so verovali, da je goba rastlina nesmrtnosti. Tudi stari Rimljani so poznali različne jedi iz gob. Zaradi gob so tuzemeljsko pot poleg neštetih končale tudi pomembne osebnosti, kakor so rimski cesar Klavdij, papež Klement VII. in Karl VI. Vendar vseeno, ne glede za to, kaj se je zgodilo s pomembnimi osebnostmi, mi še vedno zahajamo v naravo in nabiramo gobe, takšne in drugačne. Tisto drugačne pri Francu in Tončki Cerar odpade, saj se na gobe dobro spoznata. In čeprav z leti France slabše vidi, mu sprehod v naravi dobro dene, poleg tega pa ima nos za gobe, saj jo čuti že na daleč in žena jih lahko samo pobira. Je pa z gobarji križ, saj ti tudi ob daljšem druženju ne uspe ugotoviti, kje je tisto pravo mesto. Ja tam nekje^. In potem naj negobar ve, kam se naj napoti. Letošnja sezona ni dala samo travniških kukmakov in marel, ampak se kozarci polnijo tudi z jurčki in drugimi užitnimi gobami, da bo poleg salame še kaj kislega, gre takoj lažje dol. Jih pa pravi gobarji očistijo na mestu, kjer jih odkrijemo, in to je edino pravilno, da o košari za nabiranje ne pišemo, sem Vneta nabiralca gob Franc in Tončka z dnevno biro. polivinilaste vrečke ne sodijo. Nam pa ne ostane nič drugega, kakor da se te zdrave, sicer malce težje hrane, ne najemo za večerjo, pripravimo si jih lahko na sledeče načine: pražene, s škampi, v solati, gobji namaz, zavitek z gobovim nadevom, toast z kukmaki, gobovo kremno juho. Verjetno je receptov še veliko, če ne poznamo gob, nam ostane še vedno vrečka že pripravljene gobove juhe in v kuhinji bo prav prijetno dišalo po jeseni. ^ Djd ČAS ZA ZLATA JABOLKA Oktobra se običajno že lahko začnemo sladkati s sladkimi oranžno rumenimi sadeži - kakiji, ki jih vrsto let uspešno gojijo tudi pri nas, predvsem na Primorskem. Sadež sicer izvira s Kitajske in Japonske, kjer ga gojijo že več kot tisoč let. Ker prihaja rastlina iz Daljnega vzhoda, jo nekateri imenujejo tudi vzhodno ali zlato jabolko. Že od nekdaj so cenili njegovo prehransko in zdravilno vrednost, o čemer priča tudi njegovo botanično ime diospyros - hrana bogov. Kaki se odlično obnese pri pripravi različnih sladic. Do deset metrov visoko drevo lahko rodi tudi več sto kilogramov plodov na enem samem drevesu. Listje je ovalne oblike z zašiljenim robom, cvetovi pa so rumenkasto beli. Dozoreli plodovi kakija so okrogli, podolgovati ali ploščate oblike ter rumeno oranžne ali rumeno rdeče barve, teža posameznega ploda pa se giblje od 70 do 500 gramov. Barva mesa je podobna barvi kožice. V sredini plodov so včasih podolgovata rjavkasta semena, ki niso primerna za uživanje. Kaki vsebuje precej sladkorjev, mineralov (kalij, fosfor, magnezij, kalcij, železo) in vitaminov (C, B1, B2 in A) ter tanin. Sadeži so lahko prebavljivi in hranljivi. Pri večini sort na našem trgu so trdi plodovi trpki in postanejo užitni šele po umeditvi, ko se zmehčajo. Obstajajo tudi sorte, katerih plodovi so užitni še trdi, prav tako pa jih lahko uživamo umedene. Trde plodove jemo podobno kot jabolka, umedene pa lahko ponudimo v skodelici. Sladki sadež se odlično poda tudi kot dodatek kosmičem in musliju v toplem mleku. Iz kakija lahko pripravimo različne sladice, sveže sadne solate, omake in napitke, okusni so tudi posušeni, nekateri pa iz kakija pripravljajo tudi žganje. Sadeži kakija imajo tudi zdravilno vrednost, saj so priporočljivi za zdravljenje zaprtja, za razstrupljanje organizma, za poživljanje presnove in še kaj. Kaki je tudi dobrodošla ozimnica. Nedozorele sadeže lahko v hladnem prostoru ohranimo več tednov in v njihovi sladkosti uživamo še vse do zimskih dni. Praznik kakijev Več o kakiju lahko v začetku novembra (drugi vikend) izveste v Strunjanu. Takrat poteka sedaj že tradicionalno srečanje ljubiteljev kakija, imenovano Praznik kakijev. V velikem razstavnem šotoru so te dni na ogled različne vrste kakijev, še več pa je privlačnih dobrot, ki jih znajo iz teh sladkih sadežev pripraviti na Primorskem. Marsikaj je vedno tudi naprodaj, tako da se mnogo obiskovalcev vrača domov s kakijevo marmelado, različnimi kakijevimi sladicami ali nekaj kilogrami sadežev. Med nekajdnevno prireditvijo so organizirana različna predavanja, seveda na temo gojenja in uporabe kakija. Večerne ure so običajno namenjene zabavnim in glasbenim dogodkom. Poskrbljeno je tudi za najmlajše. Na ogled so številna dela osnovnošolcev, seveda s kakijem v glavni vlogi. V razstavnem šotoru pa potekajo še različne delavnice, od slikanja zlato rumenih sadežev pa do oblikovanja kakijev iz gline. ^ Igor Fabjan Zaključek sezone Konec motoristične sezone je tukaj. Temperature (zlasti jutranje in večerne) ne dovoljujejo več brezskrbne vožnje na dveh kolesih. Poleg slabšega oprijema cestišča smo motoristi podvrženi še neposrednemu mrazu, v kolikor se nismo opremili z dodatno podloženo zimsko motoristično opremo. Letos smo si za uradni zaključek sezone izbrali skupinsko vožnjo na Kras. Trasa zaključne vožnje se je prilagodila željam udeležencev, kot so predlagali na forumu naše spletne strani. Na štartu se je zbralo preko 20 dvokolesnikov, od tega večina iz naše okolice, posamezniki pa so se nam pridružili tudi iz drugih krajev. Po jutranji kavi smo se odpravili do Vrhnike in naprej po stari cesti preko Postojne, Sežane, Dutovelj do končnega cilja Kobjeglave, kjer smo si najprej ogledali staro pršutarno in izvedeli postopek nastanka pravega pršuta. Seveda smo kasneje okusili nekaj dobrot. Pot nazaj nas je vodila mimo Vipave, Cola, Logatca, Vrhnike, vse do domačih krajev. Ustavili smo se še v brunarici prijateljev MK Vaški Boysi iz Domžal, kjer smo strnili vtise vožnje in se v upanju še na kakšen sončen jesenski dan poslovili do naslednjega snidenja. Ob tej priložnosti se vodstvo Moto kluba Rokovnjači zahvaljuje podjetjem Laufer Team, Furman, Tiskarna MPG, Kotiko in Renova Ekspres za sponzoriranje nove serije klubskih majic. ^ MK Rokovnjači Fotografije: Arhiv MK Rokovnjači V svetu znakov in tišine Če smo pozabili na teden mobilnosti oziroma dan brez avtomobila, je prav, da se spomnimo vsaj mednarodnega dneva gluhih. Kaj se je ob tem dnevu dogajalo? Gluhi ugotavljajo, da že leta nič. Še vedno čakajo na sprejem zakona, ki bo izenačil možnosti invalidov. Gluhi so v Sloveniji prezrti že desetletja, saj razen pravice do tolmača in priznanja znakovnega jezika od države še niso dobili ničesar. Gluhim sicer priznavajo 70-odstotno telesno okvaro, vendar ob tem nimajo pravice do tehničnih pripomočkov kot številni drugi invalidi niti pravice do invalidnine. Tudi izobraževalni sistem jim ni naklonjen, zato je njihova izobrazba skromna; seveda so tudi redke izjeme. Ob tem pa je njihov socialni položaj nizek, da ne govorimo oziroma pišemo o omejenosti pri dostopu do javnih informacij, kajti ravno komunikacijske ovire jih potiskajo v socialno izključenost. Upamo lahko, da bo novi zakon odpravil krivice, ki jih delamo gluhim in jim omogočil človeka normalno življenje. In kako je pri nas? Dobro sodelovanje z gluhimi v občini je izraz dobre volje ljudi in ne nazadnje tudi gluhih, ki se znajo vključiti v dogajanja v kraju ne glede na slišne ovire. Če nam govorica rok (kretanje) ne gre, pa že nasmeh in pozdrav z glavo in podobne drobne stvari naredijo svet lepši, tudi gluhim. 50 let delovanja slovenskih lazaristov v Slovenski vasi v Lanusu Pred časom se je pri nas na obisku mudil Jakob Barle, ki je eden izmed tistih, ki pišejo zgodovino naših rojakov v daljni Argentini. Poleg njega so delček te 50-letne bogate zgodovine zaznamovali še duhovniki Janez Petek, Jože Bokalič in vsi naši rojaki, saj njihove korenine segajo v naše kraje. Poleg mnogih pozdravov je iz nove domovine prinesel tudi zbornik, ki nosi zgornji naslov. Nekaj izvodov je že prej poslal po pošti in mnogi smo z veseljem prebrali, kaj in kako se dela v daljni deželi. Zanimivo je poglavje o šolstvu in obisku dr. Tarasa Kermaunerja v Slovenski vasi. In zakaj poglavje o šolstvu oziroma sprejemu v zavod? Zato, ker bi se iz njega lahko mnogo naučili, tako bom del odstavkov prepisal; presodite pa sami, če ni res. V zavod spadajo tisti, ki imajo doma zadostno in dobro vzgojo, ne spadajo pa tisti, ki ne marajo slovenske vzgoje in so študijsko preslabi, da bi sledili program ali so po značaju tako neuravnovešeni ali nepopravljivo leni, da ni veliko upanja na spremembo v doglednem času. Prav tako je težko sprejeti otroka, ki ga še doma nihče ne more zkrotiti'. Kajti en sam da včasih več dela kakor dvajset drugih in obenem še moti zavodsko skupnost. Tu omenjajo še sodelovanje in sožitje družine z zavodom, kajti težko je upati v uspeh, če ne Jakob Barle, eden tistih, ki so vpisani v 50-letni zgodovini delovanja slovenskih lazaristov v slovenski vasi v Lanusu sodelujeta družina in zavod. Razumljivo je, da je treba velikokrat potrpeti in upati na izboljšanje, če je pri kakem otroku ta ali on problem. Izkušnja kaže, da je nemogoč pokvarjen otrok ali neozdravljiv lenuh ali pa s takim znajem, da je za dolgo dobo zamerljiv in maščevalen. Ne zaradi vzgojiteljev, zaradi sogojencev je težko sprejeti takšne značaje. Nadalje v tem poglavju piše še o obnašanju otrok, o njihovem vplivu na druge, med zanimivimi stavki je tudi tale: Če mladostnik ni zaposlen in če ne dela zz vso paro', potem ni dosti upanja na lepe uspehe. In potem naj še kdo poreče, da se nikjer ne ukvarjajo s podobnimi problemi, kakor jih imamo pri nas in to v šolstvu od začetka do konca. Z obiska dr. Tarasa Kermaunerja v Slovenski vasi pa drobec opažanj. Opazila sta, da je neverjetno število Slovencev, ki so ohranili narodno zavest, in to toliko časa. Navdušena sta bila, ko greš po cesti, te pozdravi neverjetno veliko ljudi v slovenščini in ne nazadnje cerkev je ob nedeljski maši polna, da ne govorimo o praznikih. Že pred osamosvojitvijo so bili v ljudje za slovensko državo brez povezave z Jugoslavijo. Slovenska vas je lahko vzor za nas tu v domovini, kako bi lahko fare postale središča kulture, ljubezni in pravega življenja. In takšen narod, ki ima vse to, pa čeprav daleč stran od domovine, ne bo kmalu izumrl. Potruditi se moramo, da bodo podobne občutke naslednjič odnesli od nas tudi v Argentino. ^ djd Jesenski kros Še preden bi mrzle zimske temperature otroke prikovale v toplo zavetje, je v Športnem parku na Viru potekal jesenski kros. Tam se je zbralo ogromno šolarjev, pa tudi otrok iz okoliških vrtcev ter ponosnih staršev, ki so že držali pesti tudi za pogumne dečke in deklice iz Vrtca Medo na Prevojah in v Krašnji. Najprej so se na stezo podali dečki, nato pa še deklice. Prav prijetno je bilo gledati, s kakšnim zanosom so pričeli s tekom, ko so zaslišali štarterjev znak. Hitro in zbrano so se vsi otroci pognali proti cilju in čeprav so bile medalje rezervirane samo za prve tri, so si jih prislužili tudi ostali otroci, med drugim tudi otroci iz našega vrtca, saj so kljub vsemu hitro pritekli na cilj, čeprav ne dovolj hitro za prva tri mesta! Za njihovo zagnanost jim prav vsem iskreno čestitamo, saj so se zelo dobro odrezali. Upam, da bomo imeli še kdaj možnost tekmovati, saj je nastop po načelu POMEMBNO JE SODELOVATI, NE ZMAGATI našim otrokom prinesel veliko veselja in jih navdal s ponosom, da so zastopali naš vrtec na tem prijetnem tekmovanju. ^ Urša Pogačar, Vrtec Medo Krašnja in Prevoje Srce tvoje več ne bije, bolečine ne ttpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 75. letu starosti se je v ponedeljek, 24. septembra, od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, svak in tast JANEZ MASELJ po domače Janezov Janez iz Spodnjih Lok Radi bi se iskreno zahvalili vsem za izreke sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre Konjerejskemu društvu Lukovica in nosilcem žare za izkazano čast pri zadnjem slovesu, duhovniku Antonu Potokarju in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred, ne nazadnje pa tudi zdravniku dr. Lobodi, patronažnima sestrama Irmi in Mateji ter sosedi Mileni za vso izkazano pomoč v najhujših trenutkih. Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki jih na tem mestu nismo navedli, a so nam pomagali lajšati bolečino ob boleči izgubi. Bili ste v neprecenljivo oporo. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljublzln in trpljlnjl izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl si trudne oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 6. novembra mineva dve leti, odkar je od nas odšel naš dobri mož, oče in stari ata FRANC HRIBAR po domače Pehkov ata iz Vrbe Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te! Domači IN MEMORIAM (1942 - 2007) V torelk, 25. septembra2007, je umrl Stane Maselj. Rodil se je 13. novembra 1942. leta na Prevaljah. Že v mladih letih se je pridružil Kulturnemu društvu Mirana Jarca iz Škocjana, kjer je bil eden najbolj zvestih članov kar pet desetletij. Ko se je še igralo pod kozolcem, je leta 1959 odigral svojo prvo vlogo v komediji Navaden človek. Potem pa skoraj ni bilo predstave, v kateri Stane ne bi sodeloval. Bil je oficir, trgovski vajenec, zvodnik, vaški posebnež, krošnjar, pa tudi vlogo advokata in nadškofa je odigral. Odkar je gledališče na Studencu poznano tudi v širši Sloveniji, se nam je Stane predstavil v nekaj nepozabnih vlogah, ki so izzvale tak smeh, da se je tresel hrib. Njegov Kosobrin je našel rožico zoper vsako bolezen, cesar Janez ni mogel brez Krpana, v Ženitvi pa je dvakrat igral ženina, ki ni zbral korajže za korak do matičarja. Vsako leto je v vlogi sv. Petra spremljal sv. Miklavža in ker zadnja leta ura ni bila več njegov gospod, je še raje sodeloval in pomagal pri delu društva. Zelo odmevna je bila leta 2003 tudi njegova interpretacija našega rojaka dr. Jakoba Zupana, čbeličarja, zbiralca narodnega blaga, prevajalca Svetega pisma, poliglota, filologa in duhovnika ob otvoritvi enote knjižnice v Šentvidu, ki nosi njegovo ime. Kot izjemen interpret je zaznamoval kulturo naših krajev in je bil simbol žlahtnega igralca, ki mu je Občina Lukovica leta 2004 s ponosom podelila občinsko priznanje. že leto dni v grobu spiš, a v našem srcu še živiš, ni dneva ni noči, da ne bi bil med nami ti. A žal ostala je praznina, ki hudi boli in vse molči, odkar več tebe ni. V SPOMIN 27. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON ANTONIN iz Krašnje Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Njegovi ZAHVALA V petinšestdesetem letu starosti je za vedno odšel k večnemu počitku naš dragi STANKO MASELJ iz Prevalj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče, denarno pomoč ter darovali maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem in Občini Lukovica. Hvala prosvetnemu društvu Miran Jarc Škocjan, posebna zahvala g. Lojzetu Stražarju. Hvala gospodom župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala domačemu župniku g. Slavku Judežu. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 89. letu starosti je mirno zaspal in odšel k večnemu počitku dragi oče JOŽE VESEL Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče, svete maše in darove cerkvi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi! \š\ 1 i i I I i I I MSMSJSMSMSMSMSMSMSM B-S bar Lukovica išče študentko za delo za šankom in za redno zaposlitev. Informacije na tel.: 041 592 772. \Ë\ i i I I i I I i ESHIKO -TRRí-lí Vozniki tovornih vozil Zaposlimo voznike vlečnili tovorniii vozil v mednarodnem prometu. Kandidati morajo imeti veljaven izpit Cin E kategorije, delovne izkušnje so zaželjene, a niso pogoj. Pričakujemo odgovorne, vestne in zanesljive voznike. Nudimo možnost redne zaposlitve, polni delavnik, urejene delovne razmere in stimulativno plačilo po dogovoru. Prošnje pošljite na naš naslov: Niko transport d.o.o., Moste 2f, 1218 Komenda, ali nas pokličite na 01 834 5310. Hofer sporoča „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-črnuče Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno sicupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem In v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za nai logisti&ii center na Prevojah v obSni Lukovica iičemo ve^e itevilo sodelavcev/-k v logistiki (skrajšan delovni čas) Vaše delavno mesto obsega: • pripravo produktov za dobavo poslovalnicam s pomočjo modernih transportnih naprav, • skrb za red in čistočo v logističnem centru. Od vas pričakujemo: • motiviranost ter veselje do timskega dela, • zanesljivost, natančnost ter prilagodljivost, • urejen videz. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje In pestro delo, • prijetno delovno okolje, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. Plačilo: • 415,28 EUR bruto mesečno za 21 ur tedensko, • 474,60 EUR bruto mesečno za 24 urtedensko, • 533,93 EUR bruto mesečno za 27 ur tedensko oz. • 593,25 EUR bruto mesečno za 30 ur tedensko. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnjo z ročno napisanim življenjepisom in fotografijo. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Delovno razmeije bomo najprej sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše sklenitve za nedoločen čas. www.h«fer.si ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: Agencija G Ljubljana; priprava in tisk: GRAFEXgroup, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: otroci iz povorke Lukovica skozi čas. I »I I • I I • Lepo urejene domačije v obcini Lukovica Sandra in Janko Burkeljca, Selca Stanka in Jože Barle, Rafolče Terezija in Ivan Bergant, Trnovče