59. štev.
V Ljubljani, v četrtek 21. maja 1874.
Letnik II.
Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če sp tiska lkrat, 12 „ „ n n 2 „ 18 „ ,) n n ® »i Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se sprejemajo. Naročnino preje/na opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 163.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. —	kr.
za pol leta . . 5 „ —	„
za četrt leta . . 2 „ 60	„
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40	kr
za pol leta za četrt leta .
20 10
L
Političen lisi za slovenski mM
V Ljubljani na dom poiiljan p ja 60 kr. več na leto.	\
VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Politika strahovanja.
Kakor kaže, bo letos slaba letina in sicer za nas katoliške Slovence ne le na navadnem polju kmetijstva, timveč tudi na političnem polju. Po Nemčiji, zlasti na Pruskem je potegnil jako hud krivec in slana liberalizma vzela je katoličanom mnogo dušnih pastirjev; mrzla burja zatiranja katoličanov pa brije še vedno hujše po onih deželah, čez ktere je raztegnil netopir prekucevanja in prenarejanja svoje gnjusne peroto.
Iz severe je liberalni krivec potegnil proti naši Avstriji in skoro se zdi, kakor da bi bil zarotil se z naravnimi elementi v to, da vniči Avstrijo, posebno pa pod njenim krilom zavetja iskajoče Slovane. Prikazni so res take, da bi človek, boje se pogube, bežal pred njimi, če bi se imelo vse vresničiti, kar nam preti. Črne megle že potrjenih verskih postav, grom v viših krogih in posamezne strele, ki švigajo tu pa tam iz temnega obnebja in zadevajo posamezne državljane ali uradnike, pri vsem tem pa še slaba letina, ktera nam je gotova, — res, kogar to vse ne ostraši, ta ima gotovo junaški pogum ali ko skala trdno zaupanje.
Pa da pojasnimo še bolj te svoje misli, oglejmo si malo dogodbe, ki so se jele vršiti zadnje dni pri nas in, kakor se nam iz gotovega vira poroča, niso še končane.
V zadnjem listu smo omenili, da je bilo
Podlistek-
Statistični listek.
(Dalje.)
Železnice celega sveta in Jesenkov „Občni zemljopis".
Razvitek železnice na Avstrijskem.
Najstarša železnica v našem cesarstvu je črta med Lincem (v Gorenji Avstriji; in Bu-dejovicami na južnem Češkem. Živahna kupčija med tema mestoma je uže leta 1807 napotila Gerstnerja, da je nasvetoval, naj bi se Donava z Veltavo sklenila z železnico. Mnogo let poznej spomnil se je avstrijski dvorni kup-čijski rad tega nasveta ter je pozval Gerst-
*) Jesenkov „Obeni zemljopis" je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Čitatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznauskega in tlržavoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klcrru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Sobarji in Paternoliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ptuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Trstu. —	Vrdn.
šestero poštnih in dvojica telegrafskih uradni kov, zvestih Slovencev, nenadoma prestavljenih iz Ljubljane in razkropljenih po skrajnih mejah in voglih avstrijskega cesarstva; ravno tako smo izrekli že zadnjič sum, da se jim je to vsakemu izmed njih bolj ali manj občutljivo premeščenje pripetilo le zarad tega, ker so Slovenci, kajti da bi bili kaj druzega pregrešili, nam ni bilo znano in nam tudi danes še ni. Pač pa se nam je poročalo iz prav čistega vira, da je deželna vlada naša pritožila se, rekoč, da se ne čuti varno glede svojega vladanja, dokler se ne more popolnoma zanesti na vse uradnike. Najbrže so se ji toraj tisti bolj nevarni zdeli, ki so Slovenci, in zarad tega, tako se sklepa, so morali tisti v vse vetrove sveta, ki svojega narodnega prepričanja niso skrivali, da-si tudi so bili v službi natančni in pri občinstvu priljubljeni.
Vlada ali poštno vodstvo — kar je v tem slučaju eno in isto — ima brez dvoma pravico nižje uradnike prestavljati in pošiljati, kadar in kamor koli se ji zdi; če bi se kaj tacega, kakor tu, zgodilo drugim uradnikom, ki niso zmožni našega jezika ali zoper ktere se občinstvo pritožuje (kajti po naših mislih ima občinstvo pri tem tudi svoj glas), bi se to vsakemu prav zdelo in vodstvo bi zaslužilo pohvalo in pripoznanje, da skuša vstrezati davke plačevajočim državljanom. Vse drugače pa je v slučaju, o kterem govorimo. Kakor iz jasnega neba strela, tako so udarili ukazi
nerja, naj zbere društvo, ki bi napravilo rečeno cesto. Dali so mu zanjo poseben privilegij — 7. septembra 1824. Začetkom leta 1825 ustanovil je Gerstner res družbo na akcije, kterej je 12. sušca prodal svoj privilegij. Ta družba je pod vodstvom Gerstnerja zidala rečeno črto. Leta 1828 bila je narejena prva polovica od Budejovic (ob Veltavi) do Črešnovca (Kersch-bauma) t. j. od Veltave do razvodja med Donavo in Veltavo. Dolga je bila 8 % milje, okoli 62 kilometrov. Naslednji dve leti so zidali drugo nje polovico (9 milj ali 67 kilo-metr.) ter jo dodelali do Linca, tako da je 1. avgusta 1832 bila vsa železnica od Budejovic do Linca odprta. Isto črto so nadaljevali do Gmundna, glavnega skladišča kamenene soli na Gorenjem Avstrijskem. Tako je bila do leta 1836 narejena prva železnica v našem cesarstvu, a po njej so le s konji vozili — zlasti sol iz Salzkammerguta na Češko, ktero nima prav nič lastne soli. Poslej — leta 1S54 so črto med Lincem in Lambachoin toliko pre-naredili, da se je jel parovoz po njej voziti, isto se je poslej zgodilo z ostalimi kosi rečene železnice. Leta 1857 prišla je vsa črta družbi cesarica — Elizabetine železnice v last. Ta je 1. marca 1874 z vsemi stranskimi vejami, merila nekaj črez 83 milj (Gl i kilometrov).
Najstarša železnica avstrijska, po kterej so precej parovozi vozili, je črta od Dunaja
poštnega vodstva med uboge uradnike, ki jih razkrope po svetu, zapode iz svoje domovine, kjer so bili kot zvesti in priljubljeni uradniki popolnoma na svojem mestu, bolje, kakor more biti kakoršen koli tujec. I zakaj? Pisani dekreti tega ne povedo, a vgane se lahko, če se ozre po vetru, ki dandanes po slovenskih pokrajinah vleče. Zakaj so kot najbolj značajni pogumni narodnjaki znani? Zakaj ne tisti, ki so zatajili svojo mater Slavo in s kterimi je davke plačevajoče občinstvo mnogo manj zadovoljno, ki bi toraj na kakem drugem kraju, zunaj slovenskih dežel, bili bolj na svojem mestu? Če so se pa oni v svoji službi kaj pregrešil, naj se to blagovoljno oznani, da se poleže razdraženost, ktero je to najnovejše strahovanje uradnikov Slovencem ne le po Ljubljani, timveč po vsi deželi naredilo. Naj se razodenejo njihove pregrehe pred svetom, saj je tudi svetu znano njihovo kaznovanje; potem bomo tudi mi občudovali modrost iu previdnost dotičnih vodstev ali vlade, do zdaj pa nam to pri najboljši volji ni mogoče.
Pripoveduje pa se nam, kar smo že omenili, da je to strahovanje poštnih in telegrafskih uradnikov še le pričetek še večega pometanja tudi med drugimi uradniki. Če je to res, potem se nam bliža doba, kakoršna je bila za časa glasovitega Raueha na Hrvaškem, čegar izrek je bil: „Odstavi ali prestavi tri, štiri uradnike in vsi drugi bodo ostrašeni." Dobro! Če je zdaj edina politika za Avstrijo ta, da
do Berna na Moravskem — cesar Eerdinandova železnica z raznimi njenimi podaljški privo-ljena (concesijonirana) bila je leta 1836. Naslednje leto je uže 23. novembra (1857) bila dodelana črta od Florisdorfa do Wagrama; 6. prosenca 1858 pa med Dunajem in Floris-dorfom. Podrugo leto pozneje — 7. julija^ 1838 odprli so uže vso glavno črto od Dunaja do Berna. Ta preimeuitna železnica, ki svojim akcijonarjem daje od leta do leta več dobička, največ med vsemi avstrijskimi železnicami, merila je 1. marca 1874 z vsemi stranskimi vejami 60f/8 kilometra.
Za to severno železnico prišla je prva vzhodnja črta in sicer bila je leta 1839 dovoljena železnica med Dunajem in Gjurom (Raab) na Ogerskem. V istem času so naredili tudi nektere druge železnice: ogersko osrednjo železnico do Pešte, ktero je poslej država kupila, a poslej družbi državne železnice prodala, črto med Požunom in Ternavo, Šeredsko železnico in druge.
Nova doba za zidanje avstrijskih železnic začela se je leta 1841.19. decembra tega leta določil je cesar, da se za naprej imajo železnice zidati na državne stroške. Ista najviša določba zaznamovala je tudi glavne črte novih železnic. Da bi ta najviša določba se izvršila, ustanovila se je tako zvana glavna direkcija avstrijskih železnic. Skoro pri vseh
se s strahom vlada, potem imajo višji prav, da strahujejo nižje. Ali le pomislijo naj nasledke takega strahovanja. Gorje potem, kadar zgubc moč, ker si ne vedo pridobiti ljubezni! Naj si pokličejo v spominj kraljevstva, ktera je vzdrževala sila; kako dolgo so trpela! Mislijo naj si, kako se je godilo in bi se tudi dandanes še godilo državam, ktere doma ohranijo red s šibo, takrat, kadar jih napade vnanji sovražnik! Ali bo navdajala državljane ista navdušenost za državo svojo, za njene naprave, ki je potrebna za vspešno brambo, za konečno zmago ? Na to vprašanje naj si poiščejo mcro-dajni politikarji avstrijski odgovora v knjigi zgodovine, najdejo ga na vsaki deseti strani.
So pa še druga druga znamenja na političnem obnebju, ktera zbujajo nam skrbi zarad prihodnosti. Pustimo na stran verske postave, o kterih velja nemški pregovor: „Nichts vvird so heiss genossen, als es gekocht wird" ali po domače: »Kostanj se ne je z lušino vred," poglejmo rajši malo po naših ljudskih šolah. V učiteljskem zboru ljubljanskem se ima obravnavati vprašanje: »Ktera nemška slovnica bi bila najboljša za naše ljudske šole?" Kaj pomeni to? Nič druzega, kakor da se hoče po naših ljudskih šolah zopet pričeti ponem-čevanje, morda še hujše nego je bilo za časa Marije Terezije. Tedaj po vseh skušnjah, ki so kazale, da se mladina naša na ljudskih šolah ničesar ni nauči, ako se ji ubija mesto drugih bolj potrebnih reči nemščina — in sicer brez vspeha — v glavo, so zastonj, veliki politikarji avstrijski ne odjenjajo misliti, da bo Avstrija potem še le srečna, ko bo vsak otro v nji nemški znal! Ko bi kak star Rimljan ali Grk zopet iz groba pogledal, bi rekel: »Te ljudi so bogovi zapustili, ker kaj tacega mislijo."
Politika avstrijska, kakor se nam tu kaže (če je namreč to avstrijska politika), je toraj jako nevarna za državo, posebno zdaj, ko že po drevju šumi, da vojska ni tako daleč, kakor bi bilo želeti, da bi se Avstrija mogla prej znotraj okrepčati, predno se meni z vna-njim sovražnikom. Nikakor pa nam (in mislimo, še marsikomu drugemu) ne more v
črtah, ki so v tej dobi bile odprte, gledalo se ni toliko na kupčijo, na prevažanje blaga in ljudi, na dobiček, ki bi ga dajale, tem bolj pa na njih politično važnost. Le z ozirom na to načelo se popolnoma razjasnijo nektere železnice, ktere so bile s silno velikim trudom, z največimi stroškovi takrat narejene. Leta 1842 bila je uže črta med Miirzzuschlagom in Gradcem, in v septembru 1S45 črta med Olo-mucem in Prago odprta. V istej dobi so zidali na raznih straneh južne železnice med Dunajem in Trstom, dognali velikansko in silno trudapolno delo prek Severnika (Semering) in severne državne železnice do Podmoklov (Bodenbach) ob česko-saski meji. Ker je država jela sama zidati železnice in si je tudi sama vse gospodarstvo pridržala, odkupila je razne črte od raznih društev ter za to potrošila še črez 26 milijonov forintov. Tako je odkupila ogersko osrednjo železnico, črte lom-bardske, in črto med Dunajskim Novim mestom in Šopronjem (Oedenburg) na Ogerskem. Da bi se politična važnost vseh teh državnih železnic povečala, sklenila je država s sosednimi vladami razne pogodbe — zlasti z italijanskimi in nemškimi vladarji. Tako so se železnice avstrijanske jele vezati z inostranskimi, z železnicami ostale Evrope.
Hudi polom, ki je leta 1848 potresal razne evropske države, prestrojil je tudi naše cesar-
glavo, da ravno zdaj, ko Damoklov meč visi nad Avstrijo in nami vsemi, hočejo nekteri organi vlade pokazati svojo moč s tem, da se zuosijo nad posameznimi uradniki nižje vrste To je bil Rauchov princip in če hočejo ta kraj Litave posamezni deželni namestniki stopiti v stopinje Itaucha, naj ga posnemajo; saj mi ne bomo dajali odgovora od njihovega početja, saj nas tudi ne bodo zadele z njimi vred — blamaže.
Namen tega članka je le, opozoriti vladne organe, da niso na pravi poti, če si hočejo s strahovanjem pridobiti moč; na drugi strani pa opomnimo narod naš, da vsaka reč le nekoliko časa trpi, da toraj ni treba obupati zarad boljše prrihodnosti. Pravica je vselej še zmagala, in to naj bo tolažba nam vsem.
Avstrijsko cesarstvo.
Iz notranjske BUlrirc. (Izv. dop.) Splošno nevoljo so pri nas zbudili grdi iu pohujšljivi »Narodovi" spisi o posilnem celibatu. Mislili smo si, kak list mora pač to biti, kteri take ostudnosti svojim bralcem predlaga? Kakšen namen mora pač pri tem imeti? Če bi tudi vse to res bilo, kar piše, moral bi molčati o tem tisti, kteri vedno trdi, da »omiko" med ljudstvom širi. Prašamo ..Narod", ali se s takimi grdobijami omika med Slovenci širi; in če so take grdobije še izmišljene in sad uajvečega satanskega sovražtva do sv. cerkve in do njenih vidnih poglavarjev rimskih papežev, ali se ž njimi kaj koristi slovenskemu ljudstvu, ali se ljudstvo omikuje, ako se mu kaj takega dan na dan podaja?
Skrivati so morali in izrezovati naročniki listeke, da jih ni mladina v roke dobila; in in trdno smo prepričani, da s temi sostavki ni škodoval cerkvi in papežu, ampak le sam sebi. Le tako naprej „Nerod!"
Ni sicer prav, da se človek sam hvali, in tudi časnik ne sme sam sebi slave peti; vendar, ker hvala izvira od drugih, pričakujemo, da boš, »Slovenec", te vrstice v svoj list sprejel. Naj ti toraj odritosrčno povem, da smo s teboj pri nas sploh zadovoljni. Čvrste vvodne članke,
dobre dopise in zanimive novice iz vseh strani Slovenije nam prinašaš; da na kratko rečem, zdravo narodno politiko na katoliški podlagi širiš med našim ljudstvom. Tvoji list niso prazni, vsak prostorček dobro porabiš; ne pomagaš si iz zadrege s praznimi lažnjivimi anoneami. Tudi to nam je všeč, da le 3krat na teden izhajaš. Od mnogih strani — kakor smo slišali in brali — se je želja izrekala, da bi »Slovenec" vsaki dan izhajati začel. Pa mnogo veljavnih mož notranjskih misel je, da je boljše, če ostane »Slovenec" tak, kakor je sedaj. Že iz materijalnega obzira je boljše. Da se predrugači, bi še enkrat več denarja veljal, in vsi manj premožni naročniki bi v sedanjih slabih časih odstopiti morali. Zguba toraj za list in za ljudstvo. Drugič je pa tudi gotova resnica, da list, ki vsaki dan izhaja, mora, ali mnogo duševne podpore imeti, ali mora pa oslabeti in prazen postati, kakor drugi znani listi; toraj boljše trikrat v tednu poln lepega gradiva, kakor šestkrat v tednu prazen in pust. In pa saj vsi dobro vemo, da, ako ne bi bilo »Naroda" iu »Tednika", v sedanjem slogu in duhu pisanega, bi tudi nam »Slovenca" manj treba bilo. On je večjidel v obrambo zoper napade njihove ustanovljen bil - in kar ta dva v šestih ali sedmih listih napišeta, »Slovenec" prav lahko v treh zavrne in zagovarja. Kar stara baba cel teden klepeta, to možak v eni uri lahko zavrne. Pa še en vzrok je, da rajši vidimo, da »Slovenec" tak ostane. Mi moramo tudi »Novice", »Danico" in druge liste podpirati, liste ki se s »Slovencem" v eni vrsti za eno svetinjo poganjajo; in da »Slovenec" za polovico draži postane, bi tudi »Novice", »Danica", ,,Gospodar" itd. poškodovani bili. To so uzroki in razlogi taki, da jih morda nihče ue bo z lepo ovreči za-mogel. Na prazni časti, da imamo ,,dnevnik", ni nič, saj prav za prav list, ki vsaki drugi dan na svitlo prihaja, ni več tednik, temuč dnevnik. Spomnimo se na znano basen o ži-valici, ktera se je napihovala, in pustimo »Slovenca" takega kakor je sedaj, če bi tudi še enkrat toliko naročnikov nabral. — Pri nas imamo vedno slabo, mrzlo deževno vreme.
stvo. Za obljubljeno in komaj vpeljano državno svobodo nastopila je na krmilo avstrijske vlade birokratična sila, vradniška samovolja. Ta prememba bila je prevažna tudi za avstrijske železnice. Naj viša določba od 14. septembra 1854 odpravila je staro državno gospodarstvo pri železnicah ter določila, da se vprihodnje pooblastujejo družbe, ki imajo zidati nove železne ceste. Ista najviša določba objavila je glavue črte, ki se imajo izpeljati: pri teh se je enakomerno oziralo na politično trgovsko — gospodarsko in strategično (voj-skino) važnost raznih črt. Po tem velikanskem načrtu so se imele tri glavne Črte dodelati od vzhoda proti zahodu, in tri glavne črte od severja proti jugu prek vsega cesarstva. Dolgost vseh črt dodelane te železuične mreže obsegala bila bi 1268 milj (t. j. 8955 kilometrov).
»Prva vzliodno-zahodna glavna črta imela je peljati od vzhodne meje cesarstva, od Su-čave v Bukovini na Dunaj in odtu prek Češkega do bavarske meje.
2. Druga vzliodno-zahodna glavna črta imela je držati od Črvene voze (Rotenturmer pass) na erdeljsko-valaški meji ter iz Erdelj-skega prek Ogerskega peljati skoz Pešto na Dunaj, iz Dunaja po donavski dolini dalje proti zahodu do bavarske meje.
3) Tretja vzhodno-zahodna glavna črta
imela bi peljati od jugo-vzhodne meje cesarstva proti zahodu in sicer črez Kanižo na Ogerskem v Trst.
Glavne severo-južne črte so:
1)	Prva glavna črta od Bogumina (Oder-berg) v Šleziji proti jugu v Trst.
2)	Druga glavna črta od Podmoklov (Bodenbach) cb česko-saski meji prek avstrijskih dežel v Inšpruk in dalje v Verono na Beneškem. kjer bi se sklenila z raznimi italijanskimi železnicami.
3)	Tretja glavna črta od Trnovega (Tar-nov) na Gališkem prek Karpatov v Košice, Segedin. Osek in Banat. — Te glavne črte so se imale med seboj zvezati s stranskimi vejami ter tako dopolniti sistematično želez-nično mrežo.
Ta nova zistema, potem pa neugodne politične zmešnjave, kratkovidno državno gospodarstvo in vsled tega hude denarne stiske so primorale cesarstvo, da je prodalo skoro vse svoje železnice. Ostale so mu namreč le male črtice: 1) zvezna železnica na Dunaji (med severno in južno železno cesto, in kratka črta, ki drži iz Šakove v Javoržno do državn ih premogovnikov (rudnikov, v kterih kopljejo premog — kameno oglje).
(Dalje prih.)
Mraz do sedaj ni še mnogo polju in vinogradom škodoval in tudi sadja bo še nekaj ostalo, ako nas Bog kaj hujšega obvaruje. Ljudje so vsled slabih letin in zavoljo pomanjkanja zaslužka, kterega jim je nova železnica odvzela, zelo siromašni. Kaj bo, ako nam Bog dobre letine ne podeli?!
Ix doštanjskejsa »kraja, 19.
maja. (Izv. dop.) —n— Pri volitvi dež. poslanca v Slov. Gradcu 9. t. m. je dobil ustavoverni liberalni kandidat g. Feliks Sckmitt, grajšak v Marenbergu, 37, klerikalni narodni kandidat dr. Jož. Šuc, mestni župnik v Slov. Gradcu, pa 27 glasov, kandidat mladoslovencev, naš notar Rapoc, pa še enega glasa ni vjel.
Naš volilni okraj šteje 69 volilnih mož. Ker jih je le 64 glasovalo, se jih 5 volitve ni vdeležilo. Ker je bila tedaj absolutna večina 33 glasov, je našemu kandidatu, g. dr. ššucu, do zmage manjkalo samo 6 glasov.
Če se pomisli, na kakošni nesramni način se je zoper našega kandidata agitovalo in kakih nič vrednih sredstev so se naši nasprotniki posluževali, da so mu teh 6 glasov, ki so mu bili že gotovi, odtegnili, se mora pripoznati, da je on moralično zmagal.
V nedeljo 3. maja je hotel g. Schmitt v Slov. Gradcu napraviti shod volilcev; vsa birokracija je bila na nogah, da bi mu pomagala volilce na svoje zanjke loviti. Velika množica volilnih mož in prvotnih volilcev je bila v mesto prišla, da bi nemčurskega kandidata poslušali in interpelirali, — pa Schmittove baže ljudje se javnosti boje, ker vedo, da bi ljudstvo njihovo bandero zapustilo, kakor hitro bi spoznalo puhlost in lažnjivost njihovih fraz po nasprotnih govornikih. Pobegnili so toraj v zasebno sobo, in so le nektere volilne može pred-se pustili. Tukaj jih je obdeloval slove-njegraški adjunkt Ogrinc, zagriznjen nemškutar, potem slovenjegraški apotekar Farbar, c. k. okrajni glavar in komisar. Ubogi kmetje so se silili, da se morajo naravnost za Sehmitta podpisati ali podkrižati
Na dan volitve pa je slovenjegraški apotekar, pri nas slabo znan in plitev nemškutar Kaligarič, bolj omahljive kmete naše stranke kakor neumno živino po ulicah lovil, ter tiral jih na svojo lopo, kjer jih je ravno pred vo-litvijo zopet obdeloval in ostrašil; druge so pa nekteri Marenberžani po gostilnicah varovali, jim certifikate jemali in prigovarjali, da naj nikakor volit ne gredo — ako nočejo svojega kandidata g. dr. Šuca popustiti. In res se jim je posrečilo pregovoriti dva Vuzeničana, da nista šla volit, nektere pa so pregovorili, da niso, kakor so bili poprej namenjeni, svojih glasov dali g. dr. Šucu, ampak g. Schmittu.
Da je tako nesramno surovo pritiskanje na volilce ironija na svobodo volitev, pa tudi največja sramota za tiste volilce, ki se dajo od takih ljudi, kakor je slovenjegraški apotekar, ali pa marenberžki Vrenčur, v kozji rog vgnati, da se volitvi ali odtegnejo, ali pa pri volitvi izdajo svoje ljudstvo, svoj stan in svojo vero, ker namesto domačina, narodnjaka in zvestega katoličana, volijo ptujca, Nemca in liberalca, je jasno, ko beli dan.
Tolikanj večja slava gre vrlim možem našega šoštanjskega okraja, ki so kakor skala stali za našega kandidata g. dr. Šuca. Že na licu se jim je videlo, da niso babe, ki bi se dale pregovoriti. Moško so se vsakemu nem-škutarskemu in liberalnemu agitatorju odrezali tako, da so jih brž v miru pustili. Najvejča čast za volilca, — za moža, - je značajnost in podučnost; podučnost mu pravi, koga naj voli, da bo branil vero, narod in koristi kmeč-
kega stanu, značajnost pa ga stori stanovitnega, da ne postane — kar je največja sramota — figa mož. — In da ste značajni, zavedni katoličani in narodnjaki, da ste pod-učeni možje, ki veste, za kaj pri volitvah gre, to ste sijajno pokazali!
Le Paka se nam je spačila. Pri zadnji volitvi v Celji je bila tudi ona deležna one slave in časti, ktera kinča druge občine šoštanjskega okraja; pa zadnjih in prvotnih volitev vdeležilo se je le kakih 5 oseb, in te so volile tri liberalne nemškutarje, ki so vsi trije glasovali za Sehmitta.
V slovenjegraškem okraju gre posebna čast. J. Uršej-u, po domače Turičniku v šent-martinski nadfari, Janezu Vivod-u pri sv. Flo-rijanu, P. Lesičnik-u, županu pri sv. Janezu blizo Drauburga, in J. Ovčnjak-u , županu na Vrhih v starotržki fari, Janezu Vamplek-u iz šentantonske fare na Pohorji, in še nekterim drugim, ki niso poslušali krivih naukov slo-venjegraškega apotekarja in mestnih pljunkov lizali, pa tudi ne bali se sodnijskega adjunkta Ogrinca in okrajnega glavarja, ampak z bistrim umom pri luči, ktero jim je naš izvrstni „S1. Gospodar" prižgal, so dobro zapazili zanjke, ktere so naši nasprotniki volilcem stavili, vse liberalske in nemčurske zvijače in sleparije jasno sprevideli, in vsled tega kot dobro pod-učeni možje, ki vedo, za kaj gre pri volitvi, na vso moč delali za našega narodnega iu katoliškega kandidata in za njega tudi glasovali.
(Konec prih.)
Iz vipavske doline lin Ciori* »Uein, 18. maja. (Izv. dop.) Sočani se na-pravljajo taborovati pri Tominju, kjer ima biti le ena točka na dnevnem redu; namreč: „pre-dilska železnica. Da bode okrajui glavar in na vilah Sočanov v državno zbornico potisnjeni g. Winkler to edino točko za taborovanje dovolil, ni dvombe. Meni se pa dozdeva, da za napravo tabora je ena sama točka vse premalo, in če misli res, kakor se je poslednji občni zbor „Soče" izrazil, društvo „Soča" k sodelovanju za tabor vabiti tudi nevarne elemente, t. j. društvo „Gorica", bi morala ista „Soča", — ako hočejo sicer „Goričauji" „So-čanom pod pazduho seči, — kar jaz še vem — po izgledu ravnopravnosti onim (t. j. Go-ričanom) dovoliti, da smejo tudi oni kako točko, ki diši po materijalizmu, na dnevni red postaviti. Sicer menim, da bode to vprašanje odbor „Gorice" in to prihodnji občni zbor, ki se ima v kratkem zbrati, rešil. Da smo vsi Slovenci na Goriškem brez razločka strank, t. j. večino naroda obsegajoče pol. društvo „Gorica", kot ona mala stranka ,,Soče", za povzdigo blagostanja iu dosledno za predilsko železnico navdušeni, da jo želimo in zahtevamo, to ni dvomiti.
Za predilsko železnico je pa naravno najbolj navdušena ona sekta Sočanov, ki je že pri prvi volitvi za \Vinklerja glasovala, kajti Winkler je tej čudni sekti in pritiklini Sočanov obljubil, da jim bode v drž. zboru gotovo predilsko železnico izposloval. Če se kdaj po W. upljivu zgodi, da dobimo predilsko železnico, se utegne tim Winklerjevim zaslugam nek spominek postaviti. Predilska železnica je tisti ježni konj, kterega sedaj „Sočani" jahajo. Za to Ezavovo lečo so ti naši goriški — kakor vaši ljubljanski — mladoslovenci pripravljeni, svetinje narodove prodati, če bi jih za svojo osebo že davno ne bili! Kako spoštuje naš neslovenski list „Soča"*) narodovo svetinjo sv. vero in njega duhovščino, to je videti iz slehernega njegovega lista, ki ne pozna bist-venosti in nebistvenosti pri verskih zadevah;
urednik ni logike študiral, to je pokazal s tem, da je priobčil pikantno novico pod naslovom: „Taki so". Ko je duhovnik v S. naročevaje na slabe časnike „Sočo" in slovenski narod razdirajoči „Narod" grajal, ni gotovo menil s tem žganjepivstva priporočati, ampak le hotel reči: „Boljše je med dvema zlema, če bi se že ktero voliti moralo, manjše zlo si izbrati1'. Poznam dva gospodarja v vipavski dolini, ki sta vneta „Sočana", pa vendar sem slišal od njunih gospodinj, da ste pred svojo družino skrivali „Sočo" in „Narod", da bi tako pohuj-šljivih reči, če bi tudi utegnile resnične biti, njih otroci ne brali in si tako src s strupom ne navdali! Evo nov dokaz, da sta neslovenska lista „Narod" in „Soča" zares še za zlasti mladost pohujšljiva lista, in če ju tudi trden veren domoljub bere, se mora z nevoljo obrniti od tako strupene omike, ki je mladoslo-vence v poslednjih dveh letih vse prešinila.
Te dni se je v Gorici končala nabira novincev. Mladenči, kterih ni še sramožljivost popolnoma zapustila, se pritožujejo, da je pustila uabirna komisija tudi mnogo takih ljudi v nabirno sobo, kteri nimajo pri njej prav nič opraviti. Ravno tako se je dopustilo, da so drugi ljudje — radovedneži celo iz ženskega spola — skozi okna, ki so prav nizko pri tleh nabirne sobe, noter na nage mladeniče gledali, kar je vsakako nedostojno ter močno peklo tiste, ki niso še vse sramožljivost razsebe slekli. Tudi nekteri bogoslovci so morali se pred komisijo postaviti, pa menda so jo vsi za letos srečno unesli. Ne tako pa neki 261etni kaplan iz Furlanije, ki se je tudi moral, kakor vsi drugi pred komisijo postaviti. In čujte, kar se v Gorici ni še nikdar slišalo, bil je potrjen k deželni brambi. Res so ga s tim tolažili, da ga ne bodo k vojaškim vajam nikdar klicali, ampak le o vojski za vojaškega duhovnika rabili. Mar ni to za duhovnika silno žalostno, da se je moral staviti pred nabirno komisijo, v ktere sobi je bilo morda več nego 80 drugih sem spadajočih in nespadajočih ljudi, ki so vanj zijali, ko se je moral svojega oblačila znebiti? To je brezobzirnost, ki je vse graje vredna. Še pri nevernikih, n. pr. Rimljanih, so bili duhovni prosti vojaške dolžnosti, a v Avstriji je načelo: ,,pred postavo, tudi vojaško, smo vsi enaki; tedaj tudi duhovniki in taki, ki bogoslovje študirajo". Ni čuda toraj, da so pošteni ljudje britke opazke zarad tega vzetega duhovnika govorili. S tem činom je pričet zapletek med vlado in škofijskim redništvom. O, uboga Avstrija! moramo izdihniti, ktere bojne krdela mora množiti kak duhovnik, ali pa par stotin bogoslovcev! Le Bismarka in sovražnike Avstrije zamorejo take postave veseliti. Svet se že res v svojih temeljih maje!
Iz Dunaja, 20. maja. Delegacije ste končale posvetovanje o izdatkih za vojno, od od kterih so odbile 14,100.000 gld.
Cil^erska. 20. maja. Vsi oddelki zbornice poslancev so za to, da se nekaj denarjev na posodo vzame. Kakih 5 milijonov tega posojila bi se po predlogu levičarjev na posodo dalo takim zavodom ali posestnikom, pri kterih denarji ne bi bili v nobeni uevarosti, ali ki drugod ne morejo nič na posodo dobiti. Pa ta predlog ni obveljal.; zdaj pride pred zbornico, ki ga bode pa gotovo tudi zavrgla.
Vnanje države.
I*riiska? 20. maja. Deželni zbor, ki ima že jutri, 21 .t. m., končati svoje delovanje, kar v eni sapi izdeluje nove postave. Gospode
I
je sram odjenjati in pripoznati svojo zmoto, ker pa je sedanje stanje za nje jako neprijetno, mislijo si s tem pomagati, da brez pre-vdarka sprejmo vsako postavo, o kteri menijo, da jih bode iz zadrege rešila, ki pa jim le še večje napravlja. Najjasnejši dokaz za to ste postavi o oskrbovanju izpraznjenih škofij in o podučevanju duhovnikov. 9. t. m. ste bili obe postavi v zbornici v tretjem branji sprejeti in že 13. t. m. jima je pritrdila gosposka zbornica, kteri se še vredno ni zdelo drugo postavo le količkaj pretresovati. To je jako slabo znamenje, in še čisto liberalna „Nat. Ztng." je vsled tega rekla: „Pri naglici, ktera se proti koncu deželnega zbora pri parlamenta ričnih obravnavah razodeva, je nemogoče pri razpravah tisto skrb imeti, ktero pač zaslužijo". — Knez Bismark, ki bi bil imel iti v Varzin, je ostal za nekaj dni še v Berolinu, da bode pred svojim odhodom doma še nekoliko po-opravil. Zlasti bi rad konečno rešil svojo pravdo z grofom Arniinom, kteri je bil lo. t. m. začasno v pokoj djan.
Francoska, 20. maja. 24. t. m. bo ravno leto, odkar je po padcu Thiersovem ministerstvo Broglievo prišlo do vlade. Pa kakor je nezaupnica narodne skupščine vrgla Thiersa, tako je zdaj vrgla Brogliea. Levičarji so bili ž njim že od začetka sem jako ne-voljni in so zmerom iskali priložnosti, da bi ga odstranili. Taka priložnost je bila pred nekimi meseci, ko veliko konservativnih po slancev v zbornici ni bilo; a tedanja nezaupnica ministerstvu ni škodovala. Ko je pa Broglie pretekli teden od zbornice zahteval, da bi najprvo v pretres vzela volilno postavo, so se levičarji poslužili te prilike, da bi ministerstvo spodrinili. Pa tudi sedaj bi ne bili nič opravili, da bi se jim ne bilo pridružilo 54 poslancev skrajne desnice in 17 bonapar-tistov. Vzrok, da ste ti tako nasprotni si stranki skupaj glasovale, je želja teh strank, da bi bilo začasnih naredb Broglievih že skoro konec; levičarji bi radi imeli zatrdno republiko, desničarji pa postavno kraljestvo, ktera želja pa se jim za zdaj še ne bode spolnila. Ker nikakoršnega upanja ni, da bi na krmilo prišli njihovi privrženci, marveč je Goulard, ki je dobil nalogo sostaviti novo ministerstvo, bolj Thiersove sorte, pod kterim je bil že minister, še bolj pa Defaure, kteri se tudi med nobenimi ministerskimi kandidati ne imenuje Več dobička bodo od Broglievega padca imeli levičarji, ki se odločno branijo vdeležiti se sostave novega ministerstva, menivši, da bodo s tem prikljubovali razpust narodne skupščine. Pri novih volitvah pa upajo zdatno pomnožiti število svojih poslancev, kar po skušnjah pri nadomestovalnih volitev ni čisto nemogoče. Na vsak način so se tedaj desničarji prenaglili, da so pripomogli k padcu ministerstva Bro glievega in s tem deželo pripravili na tisto mesto, na kterem je bila zadnji čas pod Thiersom. — Goulard še zdaj ni sostavil ministerstva ter želi, da bi ga konservativci in levo središče podpirali, ker hoče vravnati se demletno vlado. Pa republikanci hočejo na vsak način tako ministerstvo zabraniti in prisiliti, da se skupščina razpusti, in „Indep. Belge" pravi, da se število njih privržencev množi.
Španjska, 20. maja. Čedalje bolj je očitno, da Serranova zmaga pri Bilbau republikancem ni čisto nič pomagala. Za gotovo se namreč 18. t. m. poroča, da so kar-listični generali Dorregaray, Mendiri in Velasco s 24.000 vojaki mesto od južne in vzhodne strani zopet zajeli, in Don Karlosov brat Alfonz je 10. t. m. dobro našeškal republi
Izdajatelj iti za vredništvo odgovoren: F. P e
kanska generala Mendirila in Morenota, ktera imata 350 mrtvih in ranjenih, 300 pa so jih njima vjeli. Republikanci tudi sicer niso srečni, ker so jim Karlisti vse v Somorostru nabrane konje vzeli. Konhova armada se pomiče proti Ebru ter namerava v Mirandi ostati. Angleškemu listu „Times" se pa iz Santandra brzo-javi, da Konha je dobil povelje z 8000 možmi marširati proti Madridu. Če je to res, je ali nezadovoljnost z novim ministerstvom in s Sarranovo vlado tako velika, da se bode za moglo le s pomočjo vojne ohraniti, ali pa se boje, da bi Karlisti iz Valencije ne vdarili proti mestu. Bodi si že, kar hoče, na vsak način je to gotovo znamenje, da se Karlistom hudo ne godi.
Domače stvari.
(Iz seje deželnega odbora 16. in 19. maja.) Deželni odbor je sklenil pritožiti se do državne sodnije zoper nalog c. k. davkarije za pri-stojbinski davek, da bi se od premakljivega deželnega premoženja plačevala desetletna pri stojbina. — Prošnja A. Miheliča iz Pulja za podelitev deželne štipendije za sprejem njegovega sina v gozdarsko šolo v Šneperku se ni uslišala, ker ni Kranjec. — Na dopis kranjske kmetijske družbe se je sklenilo, da se pošlje občinam vinorejskim okrožnica zarat spolnovanja vinogradske postave od 11. septembra 18GO. — Odgovor ljubljanskega knezo-škofijstva zastran natisa slovensko-nemškega dela Wolfovega slovarja se naznanja c. k. deželni sodniji s prošnjo, da bi vplivala pri g knezoškofu na brzo spolnitev oporoke ranjcega g. knezoškofa Wolfa. — Dogovoru ljubljanskega magistrata s Kranjsko hranilnico zarad preselitve više realke v novo realkino poslopje o začetku prihodnjega šolskega leta je deželni odbor v glavnih načelih pritrdil.
(Koncert), kterega so napravili dijaki gimnazije in realke pod vodstvom svojih učiteljev 18. t. m. v gledišči, se je za fond obeh zavodov dobro obnesel, čistega dohodka je bilo 240 gold. Pa tudi program se je prav vrlo izvrševal. Obžalovati je bilo le, da lože niso bile tako polne, kakor je bilo pričakovati glede na dobrodelni namen koncerta. Take večere naj bi lastniki pripustili lože saj drugim, če že sami ne gredo v gledišče
(Razpis.) C. k. telegrafsko vodstvo v Trstu naznanja, da bo potrebovalo za napravo telegrafa od Ljubljane do Trebnjega 045 kolov in sicer v Trebnjem 45, pri sv. Štefanu 100, v Radokovi vasi 215, na Hudem 121, v Višnji gori 117 in v Dolenjem blatu 47 kolov. Biti morajo iz debla, 25 čevljev dolgi, zgorej 5 V2 do 6 palcev debeli, obsekani, obeljeni, spodej ravno odžagani, zgorej pa okroglo obsekani in dvakrat belo z oljem namazani (po-štrihani). Pripeljati se morajo v času 4 tednov po naročenji v gori omenjene kraje. Kdor hoče prevzeti vse ali le kak del, naj se ogiasi s kolekovano (štempljanoj ponudbo, v kteri je naznanjena cena posameznih kolov s črkami, pri c. k. telegrafskem vodstvu v Trstu do konca tega meseca. Vse druge pogodbe zve pri omenjenem vodstvu.
Razne novice
— Imenovani so: gg. davkarski ad-junkti Janez Gruden, Jožef Uro vat, Kari Vencais, Kari Zajec, Inocenc Krobat za kontrolorje; g. Peter Končnik, doslej na realni gimnaziji ptujski za učitelja na učiteljski pripnivnici_v_Ljubl^ ve c.
—	Na Muljavi pri Zatičini, 17. maja. Jož. J. Št. Unidanji mraz je bil le kaj malega )roti današnjemu. Vsaka travica na polju, vsak ist na drevesu je trd ko led. Zdaj smo čisto ob vse. Unidan smo še imeli malo upanja, da morda ne bo šlo vse tako čisto ; zdaj pa bo vse proč, sadje, poljski pridelki, turšica, fižol, krompir, ki se pa morda še kaj obraste, rež, in brž ko ne tudi ječmen, kakor 1. 1866. Kaj zelo smo v skrbi, kako da se bomo letos preživeli.
—	Svarilo. Iz Kostanjevice se nam piše: Neka ženska, kacih 30 let stara, se klati okrog ter skuša z lažmi in zvijačami, posebno od duhovnov, izvabiti pomoči za svoje vlačugar-stvo. Danez gre iz te, jutri iz une božje poti; zdaj jej zbole oče, jutri mati, za ktero mora voz najeti, da se popelje v Novo mesto, od koder je potepenka doma. Pa ne prosi milo-darov ampak na posodo, in je tako predrzna, da prinese od kacega duhovna podpis, ki jej je dal svoje ime, da bi vedela kam posojeno poslati, ter se izgovarja nanj, da on za njo „dober stoji", kakor pravi. Prevarila jih je že nekaj, se ve da, nobenega ne za veliko. Varujte se je.
—	Stekel pes se je bil priklatil v za-tičinski okraj ter je obgrizel nekega moža in eno žensko. K sreči so ga že ubili.
—	Štajarski cesarski namestnik je razposlal oklic, v kterem prosi pomoči za vse po povodnji poškodovane.
—	Angležka kraljica bode neki na jesen šla v Petrograd.
Eksekutivne dražbe.
26. maja. 3. Anton Tekavc evo iz Dolenje vasi (2330 gl.) v Ribnici. — 3. Jan. Uršie-evo iz Lož (1700 gl.) v Ipavi. — 3. Iv. Črnič-evo iz Krasinca (5320 gl.( v Metliki. — Ant. Sila-vo iz Malih les (780 gl.) v Zatičini. — Val. Frank-ovo iz Čel v Bistrici. — 2. Jak. Keše-tovo iz Brezove gore (420 gl.) v Krškem. — 2. Ant. Bajukovih dedičev iz Zvržeka (2388 gl ) v Metliki. — 1. Greg. Ilomovcevih otrok iz Hriba (860 gl.) na Vrhniki. — 1. Jož. Rozman ovo iz Lož (2277 gl.) v Kranji.
IVIexi'aflrne drnai-ne cene
20. maja.
Papirna renta 69.15. — Srebrna renta 74.35. — 18601etno državno posojilo 105 75. — Bankiue akcije 979 - Kreditne akcije 224.50. — Loudor. 111.75. — Srebro 105.90.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.94.
Dem«rst\«-n»- cene.
19. maja. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . .
5% renta v srebru.....
Srečke (loži) 1854. 1.....
„ „ 1860. 1.. celi. . . „ „ 1860. 1., petinke .
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%.......
Kranjske, koroške in primorske po 5
Ogerske po 5%.......
Hrvaške in slavonske po 5% . . .
Sedmogradske po 5%......71.25
Delnice (akcije).
Nižoavstr. eskomptne družbe
Kreditne Tržaške
Srečke (loži).
po 100 gld. 100 „ 50 „ „ 40 gld. .. 40
a. v. k. d.
Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois
VVindischgriitz-ove Waldstein-ove
Srebro in zlato.
Ces. cekini ......
Napoleonsd'or
n ii n
40 40 40 20 40
Denar.	Blago.
69 15	69.25
74.35	74 45
97.—	97 50
105.60	106.—
109.75	110.25
133.75	134.25
i 93-	_t_
86.50	—.—
74.75	75.25
75.50	76.25
71.25	72.—
	99t
100.50	101.75
221.—	222.50
860__	870,—
130.25	130.75
158.—	158.50
! 53.50	_.__
i _.—	24.00
! 31.75	32.25
; 23.50	21.-
_._	27.50
	24.—
1 19.—	20.—
	21.75
5.32	5.33
8.95	8.95
106.—	106.15
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.