AVE MARIA MAY, 1933 AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers, VERY REV. BERNARD AMBROZlČ, O.F.M. Comm. provincial. P. O. B. 608, Lemont, Illinois in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross. Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00 Manager—Upravnik: REV. BENEDICT HOGE, P. O. B. 608, Lemont, Illinois Editor—Urednik: REV. ALEXANDER URANKAR, 1852 W. 22nd Place, Chicago, Illinois Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. 44 A V E MARIA" je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. VSAK NAROČNIK našega lista je podpornik velike misli misijonstva Jezusovega. Zakaj? Dolarji, ki si jih namenil za naročnino Ave Marije niso vrženi v kot. Kamenčki s° za zgradbo Kristusovega duhovništva. Zato je bila Ave Marija ustanovljena, da bi v gmotnem oziru podpirala dijake, kandidate za duhovniški stan. Tvoja naročnina je seme, ki naj nekoč obrodi sad v vinogradu Gospodovem. Koliko je dijakov, ki bi radi študirali, pa nimajo gmotnih sredstev. Samostan v Lemontu je bil zato ustanovljen, da bi bil tudi šola in vzgojevališč« idejalnim fantom, ki so si zaželeli službe altarja. Sedaj razumeš. Ave Marija utira pot tem študendom- OBENEM SI APOSTOL katoliškega tiska. Vsak mora priznati, da Ave Marija krepko nosi prapor Jezusovega imena. Ta name11 ima, da neti in podžiga in ohranja ogenj vere v srcih katoliških Slovencev. Najlepši namen'ima. Kdorkoli je naročen na Ave Marijo, je tudi propagator verske misli. Dolžnost vsakogar je, da Kristusa tudi uči, ne samo priznava. Z besedo, z zgledom, v dejanju. Ave Marija naj bo glasilo temu delu, glasnik apostolstva Jezusovega. NOVEMU NAROČNIKU bom govoril nekako takole, ko ga bom skušal pridobi*3 za naročbo. Naroči si ta list, že zato, ker je tako P0' ljuden. Ave Marija hoče biti v vseh svojih vrsta«1 priprosta spremi jeva vka priprostega ljudstva. Povesti, članki vsi od kraja hočejo biti tebi v razvedrilo 'n pouk. Rabiš razvedrila na vsak način. Sezi po Ave Mariji, beri njene črtice. Rabiš pa tudi pouka, zla-^ v verskih zadevah. Sezi po Ave Mariji. Daje nauka iz katekizma, liturgije, sv. pisma in drugo. da se boš naročil. Kaj bi ugovarjal in se izgovarja' STAREMU NAROČNIKU bom pihal na srce tako-le: . Glej, da ostaneš dobrotni naš. Toliko let si bil v naši vrsti. Poznaš skupne uspehe, poznaš naše skupne boje in Nikar ne odstopi sedaj. Pa četudi so morda časi zelo težki. Stanoviten bodi in ostani z nami. . Naročniki so deležni duhovnih dobrot franč. komisa^ jata. — Za naročnike in dobrotnike es bere vsak me-sv. maša. AVE MARIA tajska štev. 1933.— Nabožni mesečnik. —Jubilejni letnik XXV. Slovenska mati božji materi! Nežika Tomčeva, Johnstown, Pa. Cc bila bi starček v poljani. Če bila bi šmarni ca krasna, zapela bi pesmico plašno, bi v venec se rožni povila, {'. hI zvezdica jasna, i',t « >naju najlepše žania I- ' (,t''re naše nebeški■ ezrn bi vsem razodela. Saj veš, o mati premiki le Tebi mi srce i/ori, saj že Tebi sem vsa posrečena le Tebi naj duša živi. Družino Ti svojo izročam, sedmero otrok in moža. 1'okaži nam pot blagoslova, pokaži nam pot do Boga. Slovenski psalm. P. Evstahij 0. F. M. Blagoslovljeno delo je tvoje, Kako lepe so duše, moj Boy, kako lepe slovenska žena in mati, so duše! — Ki ljubijo tebe!-- veliko trpljenje, grenka bolest, Z veseljem bom spremljal vase molitve, težak tvoj križ------ve matere naše slovenske! ponižno ga nosiš in vdano: Najvišji naj vas ohrani v lepoti "v Gospodu je moja moč in zvestoba!" rečno mladih src! — Zuhoaljen, Gospod, za skrb naših očetov, :a hvaljen za vero naših žena in mater! Vsi, vsi smo njih prošenj deležni. . . O vi mladeniči in ri možje, vsi, rsi bomo na reke hraležni Gospodu, da smo slovenskih mater sinovi! Velika, velika si, žena in mati. r Zreličarjv Je tvoja moč in zvestoba! Mati usmiljenja. liev. ./. C. Smoleij. ŠTEVILO častnih naslovov, s katerimi pozdravljamo Mater božjega Sina in jo slavimo, je veliko. Vsak teh častnih naslovov je drag kamen v Marijini kroni. Vsak teh ka-menov se sveti in blišči na poseben način: "Devica Marija" — je to žar dijamantne čistosti. "Mati bolečin" — je to krvavordeči rubin v njeni kroni. "Kraljica nebes" — je to svetleča kraso ta safirja, blišč čistih biserov. Toda izmed vseh njenih naslovov nam je eden najljubši. i:i ta je: "Mati usmiljenja". Poslušajte, kar vam povem. Od pričetku dvajsetega stoletja se jo ustrelil v Neapelj-nu knez Pignatelli — na predvečer svoje svatbe. Našli so ga mrtvega pri pisalni mizi v njegovi sobi, na mizi je pa ležala odprta knjiga filozofa Niet/.sche-ja, onega Nietzsche ja, ki je imenoval usmiljenje "množiloa bede". Ali je mrtvi Pignatelli tik pred smrtjo prebiral še njegovo knjigo? Nikdo tega ne ve. Nikdo ne ve, kaj so bile poslednje misli tega nesrečneža, ki je stopil v večnost pred sodnji stol božji kot samomorilec, Morale so pa biti jako čudne, prav posebne misli. Kratko pred svojo smrtjo je moral knez Pignatelli misliti še na verske stvari. Na steni nad pisalno mizo je bila Marijina podoba, pravi umotvor, podoba "Matere usmiljenja". In ta podoba je bila obrnjena proti steni, ko so mrtveca našli. H rez dvoma jo je obrnil sam, predno J1' pomeril z revolverjem v svoje čelo. Zakaj? Kaj je nagnilo nesrečnega moža, da je Mariji"0 podobo obrnil, prodno je umrl? * Tudi na to ne ve nikdo odgovora. Smrt z8' kriva to njegovo dejanje. Hiti je pa moral P>'e' tresljiv prizor, ko je star služabnik, ki je z mrtve* com v njegovih mladih letih pogosto klečal in lil pred to Marijino podobo, podobo zopet obrn" • !n sedaj so zrle usmiljene Marijine oči, oči Mtt' tore usmiljenja na mrtveca in na knjigo, kate>° je zadnjikrat prebiral, na knjigo Nietzsche-ki imenuje usmiljenje "množilca bede". Na krvavem perzijskem pogrinjalu v kras'10 opravljeni sobani leži ubog samomorilec, ki je 1 v smrt pod nesrečnim vplivom filozofije, ki " pozna usmiljenja -— šel je v smrt, ko je pi'e.1 ', obrnil Marijino podobo, kakor da bi ne izvršiti groznega samomora, dokler gledajo 'J1' beznjive oči Matere usmiljenju na njega. Ne, kdor misli na Mater usmiljenja, ta bo propadel, ta se ne bo pogubil. In če se pog1' ' potem ni več verjel in zaupal v njeno niogo~ priprošnjo; iztrgal je prej njeno podobo iz svo.l ■ ga srca, predno se je pogreznil v pogubo. Povem naj vam pa še drugo zgodbo. Sv. Frančišek Nerij je sedel nekoč v jeČi P' zločincu, ki je bil na smrt obsojen. Vse P1 ef varjanje svetnikovo je bilo zastonj. Zakrknj1' ttiti v zadnjih trenutkih, ko je zrl smrti v oko, ni hotel ničesar slišati o ljubezni, o usmiljenju božjem. Tiho sta sedela drug ob drugem, svetnik in lešnik. Tu vzame Frančišek Marijino podobo 12 svoje knjige in mu jo pokaže. "Poznaš li to Gospo?" t ^a," zagodrnjal je jezno zločinec. . <(Ona prosi za te, ona je mati usmiljenja." p Ona proHi za me? Potem me pa ne pozna. )Uz 111 ne vem» kakšn agrozna pošast sem jaz, 8em pogubljen, ki ga čaka peklo. . ." jja tiho, tiho, ona te pozna, in kljub vsemu, r si storil, prosi za te." Sedaj je pričel grešnik zdihovati. "Mož božji," je vzkliknil, "mi li daš svojo besedo, da je res to, kar si mi povedal?" "Da, svojo besedo!" "Potem se bom pa spovedal! Hočem se pokoriti. Rad bom položil glavo pod rabeljnovo sekiro, da tako zadostim s svojo smrtjo." Premagala ga je milost, in zločinec je skesano molil: "Sveta Marija, Mati božja, prosi za mene ubogega grešnika sedaj in v moji smrtni uri." Mati usmiljenja! Tvoj umirajoči Sin dal je tudi meni svojo besedo, da si Ti moja Mati! Sveta Marija, Mati božja, prosi za mene grešnika sedaj in v moji smrtni uri! Spomin. fr. T ar žici j. BILO je pred nekaj leti. Zgodaj zjutraj, ko se v stolpu še ni bil oglasil jutranji ave, sva bila z materjo že na potu. Šla sva na božjo pot, romala sva k Mariji na Črno Goro. Pot je bila težka, cesta prašna in trda. Hodila sva počasi in večinoma molče. Le tu in tam sva spregovorila kako besedo o Mariji in Bogu, kateremu je vse okoli naju v prečudni lepoti prepevalo čast in slavo. Mati je bila bolna. V prsih jo je vedno nekaj tiščalo in dušilo. Hodila je težko, a je vendar šla. Je že vedela zakaj. Bila je — mati. Ob dvanajstih sva prišla v Ptuj. Bila sva utrujena in razgreta. Moje oči so letale sem in tja, od palače do palače, od izložbe do izložbe, od stolpa do stolpa. Bil sem prvič v "mestu". Mati pa za vse to ni imela oči. Mesta se je dovolj navžila v mladosti, ko je bila še dekle. Zdaj so bile njene misli drugje: v cerkvi — pri Bogu. Stopila sva k minoritom. Pred oltarjem sva sedla v klop in molila, bolje, mati je molila. Njene oči so bile nepremično uprte v tabernakelj, odkoder edino je pričakovala moči in krepčila za izmučeno telo in trpečo dušo. Kako lepa je bila takrat! Ko sva bila zopet na cesti, naju je dohitela procesija. Pridružila sva se ji in z njo šla proti cilju. V trgu pod Goro so se dekleta "opletala". Midva z materjo pa sva za par trenutkov stopila v cerkev z namenom, da se hitro vrneva in nadaljujeva pot s procesijo. Toda prišlo je drugače. Po prihodu iz cerkve sva v daljavi zagledala procesijo. Misleč, da je ona, s katero sva preje hodila, sem pričel godrnjati, češ, zakaj sva šla v cerkev, zakaj sva tam tako dolgo ostala. Priganjal sem mater naj hitro gre, da bova procesijo došla. O nesrečni otrok! Saj je itak že težko hodila in zdaj naj še hiti? In vendar. Misleč, da je kriva zamude, je molčala in hitela. V prsih pa jo je tiščalo in dušilo vedno bolj in bolj. Pešati je začela in korak ji je zastajal, jaz pa sem silil in silil. In je zopet hitela. Zakaj? Je že vedela zakaj. Bila je romarica — mati. O ljubezen materina, kdo te more razumeti, kdo dou-rqoti in prav spoznati? Ze blizu romarske cerkve sva procesijo res dohitela. Toda procesija ni bila prava; le-ta je bila še daleč za nama. Bilo me je sram. Mati pa je težko sopla. obraz ji je bil bled in iz oči so ji polzele solze. Sočutno me je pogledala in rekla: zaman sva hitela. Stopila sva v svetišče, pokleknila pred milostni oltar ter se zazrla v podobo. Nekaj trenutkov nato pa se je mati sklonila in postalo ji je slabo. . . Mati, kaj sem storil! To sem zakrivil jaz. Tedaj tega nisem uvidel, a sedaj spoznam in priznam. Mati, odpustite mi, prosim vas, odpustite! Mati. Mira GorišcJi. Kdo je, ki veliko žrtvuje, veliko trpi!? To je mati. — Nikdar ne misli ona nase. dela za druge, za svoje otroke. Da, veliko morn trpeti, vendar trpi vdano, njeno trpljenje ie tiho razen Bogu ga ne potoži nikomur. — Videla sem nokoč moliti mater. Nepremično je klečala celo uro pred tuber uakljem in goreče molila. Prosila je skritega Zveličarja, naj varuje njene otroke vsega hudega naj jih blagoslavlja in ko bodo sli ra pot v življenje, naj usmiljeno razprostrt; svoj plašč ljubezni, naj jih objame in priklene na svoje sice Iskrena je bila njena molitev. — Nihče, niti duhovnik ne zna tako lepo, goreče in iskreno moliti kakor edino — mati. V goreči molitvi za svoje otroke popolnoma pozabi mati na se, ko zasliši mil sprašujoč glas' "Iii ti?" _ "O Zveličar; jaz! Ne potrebujem ničesar razen moči, da se lahko žrtvujem." — Ni jo večje od ljubezni materine. Kdo je, ki vse pozabi, vse odpusti? To je mati. - Ako greši eden izmed njen i'j otrokov pravo pot, zaide — hodi po poti, ki voi pesnila. . . In nastajali llLfj bi verzi. Vendar to ne bi bila vsakdanja ;l-V-i>; fraza. V verzih bi bilo življenje, bi bila slika moje duše. Vem, da bi ljudje o njih sodili ^fclično, nekaterim bi se dopadli in 1 >I rekli: "Lepi ko," Drugi bi opazili na njih hladnost in bi 'okli; "P, rez življenja so." Vsak bi sodi' druga-nihče pa ne bi pogledal v globino, nikomur St' "e bi zdelo vredno iskati misli, skrite za be-N<'dami. Toda verze bi dobila v roke moja majica ____ Citala bi jih in ah, razumela bi svoje dete, SUmela bi vse, vse — — Vedela l)i, da so verzi zanjo, uganila bi vse, kar bi ji hotela po-iz daljine in vedela bi. kako neizmerno je hrepenenje po njej, čutila bi kako sem ^'h onemogla in slaba, videla bi boje v moji Si skem zavodu. Kot judinja sem bila oproščena verskega pouka, toda ob nedeljah sem morala k službi božji. Vsi smo imeli seboj biblijo, sv. pismo; ne morem pa se spomniti, da bi jo bila kdaj odprla. Sicer pa sem ostala hladna pri vsem, kar se je zgodilo pri službi božji. Ko pa sem nekoč iz radovednosti vstopila v katoliško cerkev, sem se čudila, da sem našla tam neko podobnost s sinagogo. Ko sem sedemnajst let stara izkusila bridko prevaro, me je to približalo Bogu. Nekega dne sem vzela svojo biblijo in jo odprla. Citala sem: "Blagor žalostnim, ker bodo poto-laženi." Te besede so me močno ganile; nisem se mogla odtrgati od evangelija, dokler nisem vsega prečitala, ne da bi prenehala, ali pravilneje povedano, često sem prekinila branje, da sem se ginjena razjokala. Misel, da nisem celih sedemnajst let svojega življenja niti slutila, kako vzvišena lepota je skrita v evangeliju, misel, da tako dolgo nisem poznala Kristusa, me je globoko bolela. Govorila sem o tem s svojo prijateljico, pro-testantko, in ta me je primorala, da sem se dala vpisati v "Christian Science" v "krščansko vedo". Tri leta sem ostala v tej sekti, a gotovosti v veri in dušnega miru, po katerem sem tolikanj hrepenela, nisem našla. Slednjič sem dobila v roke knjigo: "Nauk katoliške cerkve"; v nji sem našla, kar mi je tako dolgo manjkalo, popolno, čisto, jasno resnico. Božja previdnost je naklonila, da sem kmalu nato našla duhovnika benediktinca, ki me je o katoliški veri poučil in krstil. Toda preden sem bila krščena, sem pisala očetu v London, zakaj sem se odločila. Ko ,ie zvedel, da sem stopila v "Christian Science", se ni vznemirjal. Tokrat pa je takoj, ko je prejel moje pismo, s prvim vlakom odpotoval iz Londona in dospel v Bath prav isti dan, ko je bil določen moj krst. In začela se je diskusija, ki je trajala od enajste ure dopoldne do šestih zvečer; oče m' je obljubil to in ono, grozil mi je, se jezil, daj«' mi dokaze svoje ljubezni. Bilo je grozno, nep°" pisljivo! A Bog mi je pomagal v onih strašnih urah. To je bila zadnja priprava na sv. krst-Boj, ki se je pričel v Bath-u, se je obnovil v Londonu. Polagoma pa se je vihar polegel, in nekoč sem v svoje presenečenje slišala, kako je oče rekel : "Ako bi kdaj prestopil v krščansko sekto, bi si izvolil rimskokatoliško, kajti edino ta je n»* stala naravnost iz judovske." Komur še diši v Rusijo. Hrepenenje po ruskih nebesih se je že precej ohladilo. Tisti, katerim se je posrečilo priti vanje, a so se znašli v peklu, iz katerega so se še srečno rešili, so vedeli že preveč povedati o njih. Vendar ne manjka takih, ki se še vedno ogrevajo za boljševiška nebesa. Tem bodi povedano, če si sploh dajo še kaj dopovedati, da dobiva n. pr. v Kievu družina petih članov tri unče kruha na dan. Za te tri unče mora plačati en dolar, seve če ga ima. A koliko jih je, ki bi mogli samo za to betvo kruha plačati dolar na dan. In še ta kruh je tak, kot smo ga med vojsko imeli, s pravo moko le v daljnem sorodstvu. Cele armade ljudi roma 1 kraja v kraj, deloma peš deloma vrh železniški voz, da bi kje dobili toliko hrane, da bi jim ne b1^ treba lakote umreti. Kot sestradani volkovi gručah preže na transporte živil in si jih po rokovnjaško prisvojiti. Včasih se jim P°sr.^. z manjšimi žrtvami obvladati spremljajoče roženo moštvo. Cesto pa morajo svoj naskok ^ masah plačati z življenjem. Tako jih je bi'0^ Harkovu pretekli oktober kar nad 500 oben postreljenih, ko so skušali oropati vlak z Takih nebes si more samo vrag želeti. živili Mala Cvetka, sv. Terezija. Priredil P. P. A. Peto p o g 1 a v j e. TEREZIKIN NOVI DOM. — NJENI SPREHODI Z OČETOM. Pozno zvečer je bilo. ko so dospeli v Lisieux. Otroci so bili tako trudni, da jib je spanec po vrsti premagoval. Takoj po večerji so se vse deklice spravile k počitku. Oče je-ostal sam z Guerinovo družino. Pogovarjali so se o načrtih za bodočnost. Gospod Martin si je bil pridobil s pridnim delom toliko Premoženja, da mu ni bilo treba več skrbeti za Vsakdanji živež. Lahko je posvetil vse nadalnjc skrbi le vzgoji svojih hčera. Zanašal se je pa tudi na ljubeznivo Guerinovo teto, da bo stala ob strani Mariji in Pavlini, ki sta imeli biti za go-sPodinji in za materi vsem ostalim Martinovim v novem domu. Drugi dan, zgodaj v jutro, so se napotili proti novemu domu. Pot je vodila skozi mestni Park in je kmalu zavila na ozko tratino, po kateri Se je vila ozka stezica. Ko so .ie bližali, so sta-'"'Mše deklice z žalostjo pogledovale na novi dom ^s. nikoli ne bomo videle tu drage mamice. Toda lprezika je našla takoj vse po svojem okusu in je bila takoj doma. Hiša je bila svetla in sončna. Tmela je visoko verando, od koder se je videla vsenaokoli po plenih gričih in gozdnatih pobočjih Prod hišo 10 bil prostoren vrt za cvetlice in drevesa, v j)Z;i(Iju pa za kuhinjsko zelenjavo. Vse se je zde-n Tereziki prekrasno in očarljivo. Kmalu so se vsi udomačili. Marija je ne-^'estano skrbela, da bi kar mogočo postregla v.°tu, Pavlina je posvečala vso pozornost mlaj-. ^ Sestricam, ki so ji bilo izročeno v oskrbo. To . <*o je dobila od rajne matere na smrtni po-W.li. Ko namreč umirajoča bolnica že ni mogla . govoriti, je posegla po Marijini roki, jo po-«o n 'n narntern''a prr>ti mlajšim hčeram. Vsi j. ''azumeli. da hoče mali reči: ti si najstarejša, Postani duhovna mamica vseh loh sirot. ^ ^osebno je Pavlina imela na skrbi vso vzgojo '^ike, ki je bila še premlada za delo'. Pod km 0tT1 Rkrbno učiteljico se jo Torozika j0 . u naučila brati in pisati. Prva beseda, ki 1° znala samostojno prebrati, je bila beseda "lebesa" Voi> je pa "Sola" minila, je stekla Terezika na atido, kjer so jo najrajfii mudil oče, njon "kralj". Splezala mu je na kolena in mu s ponosom kazala "rede", ki jih je dobila od Pavline. Lahko je bila nanje ponosna, saj so bili vedno prav dobri. Včasih ga je našla na vrtu, ko se je izpreha-jal med cvetlicami. Živahno je skakljala okoli njega in ga spremljala po stezicah. Samo za kako minuto je pustila samega tu pa tam, da je lovila sladko pijačo iz drevesnih debel. Če se ji je posrečilo, da je njeno "vino" dobilo lepo cekinasto barvo, je prinesla pokusiti očetu. Seveda je hvalil pijačo na vse pretege in se delal, da jo pije s pravo slastjo. Posebno rada se je pa Terezika bavila s tem, da je prirejala majhne altarje iz mahu v izdolbini vrh zidane vrtne ograje. Ko je bilo delo končano, je seveda moral priti oče in občudovati mojstersko delo svoje "kraljičice". Vsako leto so pa obhajali poseben hišni praznik. Ob zaključku šolskega leta je morala Terezika delati javne skušnje. Več prijateljev je bilo povabljenih, da so prisostvovali dogodku. Čeprav je bila Terezika edina, ki se je potegovala za nagrado, so vendar bile skušnje prav stroge. Nagrada je morala biti trdo zaslužena. Po končanih skušnjah jo bila kratka igra, ki so jo podalo s Tereziko vred še nekatere deklice njenih let. Pred igro je prišla Terezika sama na oder in oče ji jo slovesno izročil nagrade, ki so ji šle po zasluženju. Ta slovesni dan je Tereziki vselej vzbudil misel na poslednjo sodbo. Živo si je poklicala v spomin, da se bo takrat samo hudobnim bati kazni. Dobri, ki so vse življenje delali za Boga, se nimajo ničesar bati, zakaj čaka jih samo plačilo Večinoma vsak dan je vzel oče Tereziko s seboj na kratek izprehod. Spremljal ju je lop bel hišni čuvaj, ki je imel dolgo svileno dlako. Med sprehodom sla oče in Terezika vedno šla počastit Najsvetejše v kako cerkev, med tem ko je pet-verno čakal pred vrati in pazil, kedaj bosta njegova gospodarja nazaj. Kadar so meščani videli belega stražnika pred cerkvijo, kako mirno je čakal in se ni dal ničemur zmotiti, so takoj vedeli, da ima gospod Zveličar obisk pred svojim altar-jem. Kaj je pa Terezika povedala Gospodu, ko je bila pri njem na obisku? Kar ji je pač prišlo na misel in kar ji je narekovalo njeno otroške pobožno srce. "Gospod, ljubim te. Želim te ljubiti tudi za tiste, ki te ne ljubijo. Vedno želim ostati tebi zvesta in udana. Rada bi nadomestila ljubezen vseh tistih otrok, ki nikoli ne mislijo nate." Ko sta prišla iz cerkve, je Terezika izpraše-vala očeta o raznih rečeh, ki jih je bila videla ali slišala. "Papa, kaj pa poveš Gospodu, ko ga greš obiskat? Toda komu si se ravnokar odkril? Nobenega človeka nisem videla blizu " Oče .ji je vse povedal, kako se je bil pogovarjal z Jezusom v tabernakeljnu. Odkril pa da se je zato, ker sta ravno šla mimo cerkve, kjer je pričujoč Zveličal- v presvetem Zakramentu. Odkriti da se je tudi treba, če gre človek mimo križa ali pa če sreča duhovnika. Zakaj duhovnik za- ■ služi to zavoljo svete službe, ki jo opravlja. "Papa, zakaj si pa naročil Mariji, naj kmalu poravna račun pri trgovcu?" "Veš, kraljičica, ni prav, da bi živeli na račun drugih. Ni pravično, če pustimo, da bližnji dela za nas, plačila za delo bi mu pa ne dali. Povedal ti bom resnično zgodbo, da boš bolje razumela. Bila je uboga vdova, ki je imela štiri otroke. Najmlajšemu je bilo komaj dve leti. Mati je delala noč in dan, da bi zaslužila za vzdrževanje družine. Delala je lepe klobuke za bogate gospe Toda ponosne gospe ji niso redno plačevale, kar ji je šlo, nekatere pa sploh ne. Po dvakrat in trikrat je morala nazaj v isto hišo, pa so jo še pogosto odslovili. Ona sama je pa bila poštena in je vedno takoj vse plačevala, kar je kupila. Tako se je zgodilo, da nekoč ni bilo beliča pri hiši in otroci so morali spat brez večerje. Toda odslej je bilo večkrat tako. Da, vleklo se je skozi več mesecev. Končno je mati umrla. Preveč je bila zdelana od napora in od skrbi. Umrla je in zapustila štiri male sirote. Nikogar ni bilo, da bi zanje skrbel" Terezika je povesila glavo in si brisala solze. "Papa, kako bomo to naredili, da se kaj takega ne pripeti?" "Kaj bomo naredili, kraljičica moja? Zapomnili si bomo, kaj pravi stari Tobija: zavedaj se, da je delavec vreden plačila. Ne pojdi počivat niti en večer, dokler mu nisi plačal zaslužka. Glej, Terezika, te besede so mi segle do srca. ko sem bil še majhen deček." Terezika se je zagledala v blago obličje dobrega očeta in vzkliknila z žarečimi očmi: "O, papa, če bi te poznali mogočni možje naše vlade, gotovo bi te naredili za kralja. Potem bi bila Francija srečna kot ni bila nikoli poprej. Toda vesela sem, da te ne poznajo. Zakaj če bi bil ti kralj, bi bil nesrečen kot so vsi kralji." Po teh besedah je bila Terezika nekaj časa molčeča, oče se je pa tiho smehljal. Pa je zopet vprašala: "Papa, zakaj pa greš vsako jutro že ob šestih k maši, ko je tak mraz po zimi? Saj bi lahko šel pozneje." "Seveda bi lahko šel pozneje, Terezika- Toda rad imam tisto mašo, ker gredo k njej večinoma ubogi ljudje. In še en vzrok imam. Povem ti ga, ker te imam že za veliko in modro deklico. Veš, zato grem rad zgodaj k sveti maši, ker na ta način lahko naredim malo pokore. Veš, pokora zadosti pred Bogom ne samo za naše lastne grehe, temuč za grehe vseh ljudi." Terezika je napeto premišljevala. Razumela je pač, da z raznimi "dejanji" popraviš napake in si pridobiš Jezusovo naklonjenost, toda kako je mogoče na ta način zadostovati za prestopke drugih, to Tereziki ni moglo v »glavo. Ravno takrat je pot zavila tik ob potoku, k' je bil ves pokrit z vodnimi lilijami. Nekaj .1e zaškropotalo iz vode. "Kaj pa je?" je vzkliknila Terezika. Pa se je prikazal beli čuvaj iz vode skozi lilijske cvetove- Oče se je smejal in zažvižgal psu, ki je 'ia klic takoj pritekel k gospodarju. Vse je curljal0 od njega. "Kakšen pa si, umazanec grdi! Ampak b°' di mi pri miru sedaj in ne stresaj svoje umazanUe raz sebe preblizu naju!" Tako je karala mokrega in umazanega Čuvaja. Pes se je pa kakor na povelje zavalil v cestfl' prah in v hipu je bil bolj podoben živi umazanost' kot lepemu Martinovemu čuvaju. "O, kako je grd!" je vzkliknila Terezika. "Da," je dejal oče. "Treba ga bo prav P°* šteno oprati, ko pridemo domov. Vidiš, kralj'" čica, to je slika grešnikove duše, ki se je v greh" zamazala. Potem pa potrebuje usmiljene du&c' usmiljenega srca, da jo zopet opere." Končno so dospeli domov. Terezika je b>f hodila dolgo pot in ves čas mnogo govorila 7>a je bila močno žejna. Planila je v kuhinjo k Pa * lini in rekla: . "O, kako sem žejna! Ce bi ti vedela. P»v"' na, kako zelo sem žejna!" . Pavlina ni vedela, kakšen pogovor sta im° med potjo Terezika in oče. Toda prišlo ji je " misel, da bi lahko praktično učila Tereziko »«nl premagovanja. Pa je dejala: "Ali bi se morebiti hotela odreči pijači in tako rešila dušo kakega grešnika?" Terezika je spoznala, da je sedaj trenotek Za izpolnjevanje lepega nauka, ki ga je bila dobi-'a na izprehodu. Brž je odgovorila Pavlini: "O, seveda!" Toda obenem je globoko zavzdihnila in s tem razodela, kako težko je zanjo to veliko "dejanje". Pavlini se je pa zdelo, da je mala sestrica že dovol j storila, ko je bila tako hitro pripravljena, c'a se odpove pijači. Zato ji je nekaj minut potem prinesla kupico hladilne pijače. Terezika-se je začudila in dejala: "Kaj? Ali res hočeš, da pijem in tako pustim grešnika na cedilu?" Pavlina ji je pa razložila, da ima že veliko zasluženje pred Bogom zavoljo svojega "dejanja". Sedaj naj si pa pridobi še drugo zasluženje, s tem, da uboga in pije. Ceš, potem bo morebiti rešila dva grešnika namesto enega- Tako lepo vzgojo je imela mala Terezika v krogu svojih dragih. Ali se bomo čudili, če je bilo njeno življenje tako nenavadno čednostno? (Dalje.) Pa Bog me noče uslišati. P. Hugo. pjflOLIKOKRAT se sliši ta tožba. In neko ne-LV zaupanje, da nevolja kar očitno veje iz nje. lifchl Kot bi dotični hotel reči: "Vi nas varate! nam opisujete kot najboljšega Očeta. Kc ki to res bil, bi ne mogel preslišati moje prošnje, tako zaupne, tako prisrčne. Vsakega človeškega Pčeta, da očma bi omehčala. Najboljši Oče pa je kil gluh zanjo." Počasi prijatelj, počasi z izpraševanjem ve-f-i najboljšemu Očetu. Prav za to, ker je najboljši in tudi svojemu otroku vse najboljše želi, 8a marsikaterikrat ne usliši, če ga česa še take ^aupno in goreče prosi. Ko bi ga uslišal, bi ne D11 najboljši Oče. Rajši se mu zameri, kot bi ga ^slišal. Naj ti to samo z enim zgledom pojasnim. V sv. pismu beremo, da je mati Zebedejevih m°v Jakoba in Janeza, ki ju je Gospod imenoval £*'omovnika, ker sta bila j ako razborita, nekoč °benem s sinovoma pokleknila pred Gospoda in ga njunem imenu prav zaupno poprosila: "Reci, huJ ta dva moja sinova sedita v Tvojem kralje-" eden na tvoji desnici, eden na tvoji levici!" zena pri tem ni mislila na Gospodovo nebeško 'aijestv o, temveč na zemsko. Kot toliko drugih, d 1Zvze'nši apostole, pa bila tudi ona prepričana, 'Jo Mesi ja pred vsem obnovil judovsko zemsko '^Ijestvo, ter postal njegov kralj. Pa si je mi-;,ua. tako novo kraljestvo potrebuje odločnih Q " Moja' dva sinova gromovnika, kot ju je pJt sam imenoval, bota kot nalašč za njegov ministrski kabinet. Sicer ju gotovo že on fam dob b* 1*0 pozna, a da bosta bolj gotovo v' to od- 11 a' -i11 hočem še jaz malo priporočiti še v njeno veliko razočaranje ji Gospod govoril ni. Le njima, ki sta poslala mater smo l, Je dUlial: "Ne vesta- kaj Pr08ita!" Sv. pi-sicer ne poroča, kako je mati to sprejela. A se gotovo ne bomo zmotili, če pravimo, da je bila nemalo razočarana in nevoljna, kot pač vsi taki, ki jim je kaka srčna želja in prošnja zavrnjena. Najbrž je doma možu potožila: "Tako lepo sem ga prosila, pa mi niti odgovora ni dal!" No pa ta nevolja je Salomo kmalu minila Zvesto je še nadalje hodila za Gospodom. Vidimo jo med pobožnimi ženami, ki so ga sočutno spremljale na njegov zemski kraljevski prestol, na križ. Vidimo jo pozneje tisto zgodnje velikonočno jutro, kako hiti k grobu, da ga mazili. Kaj si je neki mislila takrat, ko ga je spremljala po krvavi poti na prestol križa. Gotovo ji je stopil pred oči tisti trenutek, ko je s svojima sinovoma klečala pred njim in ga prosila, da bi ju kot judovski kralj, posadil enega na svojo desnico, enega pa na levico. Začele so se ji oči odpirati, spoznavati je jela one njegove odrezane besede, ki so jo takrat tako trpko zadele: "Ne vesta, kaj prosita!" In če prej ne, na Kalvariji, pod njegovim kraljevskim tronom, ji je postalo jasno, kako nespametna je bila njena prošnja. Ljubeče je zrla vanj na njegovem kraljevskem tronu z dvema ministroma ob strani, eden na desni, drugi na levi. Morda ste se tedaj srečale oči umirajočega Gospoda in Salome. Tiho, a vendar tako glasno in jasno so ji njegove ugasujoče oči govorile: "Šaloma, ali zdaj razumeš tisto: Ne vesta kaj prosita? Ali vidiš moja ministra ob desni in levi? Bi li hotela, da bi tvoja sinova zavzemala ti mesti? In Šaloma je gotovo skesano, hvaležno vzdihnila: "Hvala ti Gospod, da me takrat nisi uslišal!" Na to se spomni, kdorkoli Boga česa prosiš, pa nisi uslišan. Mesto da bi neskončno dobremu Očetu, ki kot vsevedni najbolje ve, kaj je otroku koristno, kaj ne, vest izpraševal, rajši reci: "Ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!" O srečnih materah in srečnih otrocih. Oastito občinstvo! Vaš materinski dan je, in toliko je moje spoštovanje do sladkega imena "mati", da se vašemu pozivu za sodelovanje pri tem dnevu nisem mogel upreti. Govoril bom v prvi vrsti materam; nič pa ne bo škodovalo to moje predavanje tudi drugim, zlasti ne očetom. Pred mnogimi leti je bila pri papežu Leonu XIII., čigar ljudovita prijaznost je slovela, z nekaterimi drugimi rimskimi romarji, v avdijenci tudi prav mlada francoska dama, dosti znana v tedanjem literarnem svetu. Ko pride na vrsto, da se pokloni papežu, jo papež z mirnim pogledom nekaj časa motri, potem pa pravi: "E questa qui — chi e? In ta tukaj — kdo je?" Vprašanje pa se je v tej obliki zdelo fini dami nekako prezirljivo; tisti "ta tukaj" —: Kdo je "ta tukaj?" jo je razžalil. Zato je ponosno in nekoliko pikro odgovorila: Francozinja sem in — mati! — Papež se je ozrl na njeno mladost in izraz pre-čudnega ginjenja se je zabliskal v njegovih velikih, globokih očeh. — Ubogi otrok! je dejal, mati! Nato pa je obrnil glavo proti strani, na kateri je visela podoba s solzami orošene Matere božje pod križem. In dvignil je svojo belo roko, pokazal na podobo Žalostne Marije in dejal: življenje matere je tisto-le tam, je zmerom tisto-le tam. — Resnično, življenje matere je življenje od povedi in trpljenja za druge, še za tiste, ki ji'1 je rodila. Pravo mučeništvo je neredkokrat materinstvo — in vendar je zmerom tudi sreča, velikokrat celo nepopisna sreča, ki zabriše vse tru-de in bridkosti ter sladi materi življenje tja do groba. Kdaj je to? Takrat, kadar je mati odredila srečne otroke. Srečen otrok pa temelj1 na njihovi dobroti; dobrota pa'na njihovi vzgoji-Zato bo moj govor o srečnih materah in srečni«1 otrocih — le govor materam o vzgoji. * * * Nikakor si ne domišljam, čkstite matere, d« bom v svojih izvajanjih podal kaj novega. Pač P8 mislim, da stare stvari, ki jih bom povedal, na* J moderni čas vse preveč pozablja. Zelo stara stva'' 1 je ta, da so starši svoje otroke dobro vzgaja*1 dolžni. Najstarejši modrijani so bili te mis'1-da brez dobre vzgoje otrok ne pomenijo mnogo /o eni strani V 'i i • VTj^B ^poiiiiiiiali Wjl A ^•'^^jj^aB l"'u 'i"1'" K. .>• I nja hva Hgt' I težnosti, Ki so K jih materam I (1 II 1 / II i, po I drugi s-tra I ni pa poživ- ■ 'jat' v tnate- ■ ^/W1' fjf ■PmR^^^I rali ' 'tjŠff^Jh^aHiJ^^^I dolžnosti, ki AiSLjuP w§ šljSK^^^I iih imajo do Wm jCF jpSHB^^H otrok, toraj: flf ' fl^H ter I li r, po: dnini t ^^M —_ • \ tak« i pravo V srečo otrok. IM^f.'«" Na ^^talf ' -Mii m"" ditvenih pro- I gramih mate- ^^-^WWlKv^^^^B rinskih --»"^si^S^^B navadno pri- ■L . menic dekla. H^BBE"- • matije, igre, in predavanja. — Povabljen k sodelovanju, je imel ljubljanski stolni kanonik dr. Mih. Opeka na tak materinski dan v "Narodnem domu" v Celju naslednje predavanje: otrocih. . . Naj otroke vzgajajo drugi — stare matere, posli, šola. — Ne tako, častite matere! Tistim, ki so dali otroku življenje, narava sama najprej ukazuje, da jim to življenje tudi izpolnijo, udovrše. Zakon ni samo zato, da se otroci rode, marveč zato, da se rode in svoji naravi in svojim ciljem — časnim in večnim — primerno vzgoje; saj prav zato je zakon zveza moža z ženo, to je moževega z nežnim, in prav zato je zveza enega moža z eno ženo, in zato je večna, neločljiva zveza — vse zavoljo vzgoje otrok. Babicam ali starim materam vsa čast! Toda njim je narava naročila vzgojiti vas, ne pa vaših otrok. Kakšni so otroci, če jih vzgajajo posli, uče večkrat žalostne izkušnje. — Šola. . . šola vzgajaj Pač, toda še-le za starši: šola ima nadaljevati in izpopolniti to, kar so dolžni začeti in krepko vršiti starši, to, kar je dolžna začeti in krepko vršiti zlasti mati, o kateri pravi Aristotel, da je pol otroka, lahko pa bi morda rekli tudi več, mati je skoro cel otrok. Da, mati! mati! Kakšnega želi imeti otroka mati, tak otrok največkrat tudi bo. Oprostili boste, če kot duhovnik podprem ta stavek z zgledi, kakršni duhovniku najbolj pristoja-jo. Mati sv. Klementa iz Ancyre je zmerom želela, da bi bil njen otrok mučenik, pa mu je neprestano govorila o slavnih bojih in zmagah mu-čencev — in Klement je postal mučenik, eden najbolj slovečih. . . Mati sv. Ludovika Francoskega Je zmerom želela, da bi se njen sin nikoli smrtno ne pregrešil, in vsak večer, ko ga je pred spanjem blagoslavljala, je govorila: Otrok, prisrčno te ljubim, toda rajši bi te videla v svojih rokah mrtvega nego v grehu — in Ludovik je brez za-dolženja greha slavno vladal svoje kraljestvo. . . Mati sv. Edmunda je zmerom želela, da bi njen sni ohranil deviško čistost, in vsakčas mu je pošiljala, ko je študiral, med perilom raševine in spokornih pasov — in Edmund je ostal prečudno deviški in čist. . . Katere matere pa drugače žele. dosežejo lahko tudi vse kaj drugega; toda če Potem jokajo nad svojimi otroci in oči pokrivajo njimi — naj svoje lastne krivde ne pozabijo! Druga stvar, ki smo jo dandanes mnogokj-e Pozabili, je ta, da je treba z vzgojo otrok pričeti Sodaj. Nekaterim so otroci zmerom premajhni, .a bi jih kaj pametnega učili. Imajo jih samo za Krače. Toda, ljudje božji! otroci niso igrače; ® r°ci so stvari božje in v naših cerkvah je nji-°v prostor po pravici, najbliže tabernaklja. — ias sinove, pravi modri Sirah, uči in pripogibaj Jklh 2 mladega! (Sir. 7, 25). Zakaj, kakor je lah-0 v zgodnji mladosti vzgojiti jih dobro, tako je zneje težko sploh kaj doseči. Gorje, če so se nezno srce zapičile gotove napake! Sv. Bazilij pripoveduje, da so imeli kajvemkje ljudje navado, otroke pri treh letih meriti, zato da bi izvedeli, kako veliki bodo, ko dorastejo; — mislili so namreč, da ima 3 leta star otrok natanko eno tretjino svoje poznejše dorasle mere. . . Toda z večjo gotovostjo nego o telesni velikosti lahko trdimo, da, če je otrok v nežni mladosti — ne rečemo ravno pri treh letih — hudoben, trmast, zavisten, nespoštljiv, da bo v trikratni meri tak. ko doraste. In ne daj Bog, da se že v otrocih za-rede ne samo napake, marveč prave pregrehe, zlasti gotove pregrehe: laž, hinavščina, tatvina, po-hotnost! Izjeme so povsod mogoče — ali na-splošno smelo rečem, da bodo pregreham, ki so jih imeli kot dečki in deklice, služili tudi kot mladeniči in dekleta, kot možje in žene, in še kot starci in starke ne bodo brez njih — podobni tistim ognjenim goram, v katerih ogenj ne ugasne, tudi ko jih v zimi pobeli sneg. . . Zato je treba začeti graditi zgodaj. — Pravi temelj za solidno stavbo vzgoje pa je verski temelj. Tega moderni svet ni samo pozabil, marveč proti temu se naravnost bojuje. Vera je velik barbar za modernega človeka. Čudno! Kakor bi ne bilo vse naše vsakdanje življenje tako polno verovanja: verujemo staršem doma in učiteljem v šoli, verujemo starim sporočilom in listinam, verujemo časnikom (še preveč!), verujemo najrazličnejšim ljudem in vestem. Samo kadar gre za nadnaravno vero, ki smo jo dolžni Bogu, njegovemu evangeliju, njegovi Cerkvi — takrat ne! Takrat je vera bajka, laž, slepilo, mračnjaštvo. . . Zato stran z vero! Stran ž njo tudi od vsake vzgoje! Vzgajajmo otroke etično, moralno — pravijo —, toda brez vsakih strahov kake dogmatične vere! Za vero, tako ali tako, naj človek vzgoji življenje!. . . — Ne tako, gospoda! To so zmote. Ne: življenje naj vzgaja človeka za vero! — marveč': vera mora vzgajati človeka za življenje! Trdne etike, morale namreč ni — brez vere. Morala brez vere visi v zraku. Eden od zagovornikov takozvane laiške morale, t. j. morale brez vere, je sam obupno vzkliknil : Kaj je dobro in kaj slabo — tega nihče ne ve. Lepa reč! In kdo naj potem uči, kaj je dobro in kaj slabo? In kje ostane dolžnost, obveznost, to in to storiti, ono drugo pa o-pustiti, če niti ne vem, da je eno dobro, drugo slabo? Ne! Trdna tla za vso moralo daje le vera v Boga in njegov nauk in njegova zapoved. Največja Resnica — Bog — uči, najvišja Oblast — Bog — zapoveduje. Potem je prav; potem vse varno vem. Vem, kaj je dobro in kaj slabo; in tudi vem, da tega, kar je slabo in prepovedano, ne smem — četudi je morda sladko in prijetno, to pa, kar je dobro in zapovedano, moram — čeprav je mox'da težko in grenko. O, tako pač — če Bog uči in Bog ukazuje. Drugače pa ne! Človeški nauk je lahko zmoten, a človeška zapoved, človeška oblast — kaj me briga, če se pa meni drugače hoče, če pa meni drugače kaže! Ubogam kvečjemu, dokler vidim nad seboj silo: pest, bič, puško, meč, ječo, vislice. . . Toda v vesti vem, da človek ne more obvezati človeka — saj je človek kakor jaz — ako ni višjega bitja, od katerega ima to oblast. Ne avtoriteta staršev, ne gospodarjev, ne oblastnikov, ne najvišjih zakonodajalcev ni nič, če ni Boga! — Zato mora vsaka solidna vzgoja temeljiti v veri. Glej, otrok, Bog je nad nami, najvišji Gospodar in Oče. On nas je ustvaril, On nas ohranjuje, od Njega smo popolnoma odvisni vsak trenutek. Zato smo ljudje njegovi služabniki. Ubogati ga moramo. Večni smo; če ubogamo, nas bo večno poplačal, če ne, zavrgel večno. Hoče pa Bog od nas to in to in to —; vse to storiti, je naša dolžnost. Tega in tega in tega pa noče —; vsega tega ne smemo, to je greh. Greh Boga neizmerno žali in nam neizmerno škodi. . . In tako dalje — vse po vrsti dopovemo otroku: ne vsega naenkrat, a vse ob svojem času in ugodni priliki. To je temel od kraškega kamna, vse drugo ji pesek, šipa, ilovica —. Porečete: Marsikje se polaga ta temelj, a stavba vendar ne drži; mnogi otroci, vzgojeni na verski podlagi, kako strašno propadajo! — Da, častite matere! Toda dokler temelj trdno stoji, tako dolgo ne propadejo! Kjer je ta temelj prav trdno stal, tam kaže zgodovina na stotisoče, na milijone ljudi, ki so dosegli najvišje vrhove Človeške popolnosti. Vsi drugi vzgojni zistemi nam niso dali niti enega svetnika, versko-nravna vzgoja pa nepregledno vrsto orjakov kreposti in popolnosti. . . A seveda, verski temelj se lahko pokvari, okruši, poruši. Vera v Boga in njegovo resnico in njegovo avtoriteto ima mnogo sovražnikov. Zato pa mora dobra vzgoja verski temelj v mladem srcu čuvati! Prvotno položeni temelj verskih resnic in zapovedi lahko podira poznejša nevednost in ne-orientiranost v podrobnih verskih vprašanjih in problemih. Zato pa je naloga dobre vzgoje skrbeti, da se otroci, čimbolj doraščajo, tembolj v verskem znanju izobražujejo in izpopolnjujejo. Starši se morajo zanimati za to, kako se otroci udeležujejo verskega pouka v šoli. y cerkvi, kako se ž njim okoriščajo. Če opazijo pri otrocih verske dvome, pomisleke, težkoče, naj jih ali sami pouče ali pa pošljejo do človeka, izkušenega in izobraženega dovolj, da bo v mladem srcu znal pomiriti vihar. Ne pa — kakor se žal tudi dogaja — dvome še podpihovati, pomisleke proti veri še podžigati ali z zaničljivo gesto in prezirljivim posmehom iti preko vsega na dnevni red, češ: Čakaj, otrok, ko boš večji, boš še bolj videl, da ni vse skupaj nič, in se za vero sploh ne boš več brigal. . . To je praznota duha in zločin nad lastno krvjo! Verski temelj lahko izpodkopava domišljavost in napuhnjenost, ki se budi v človeku zgodaj in prav kmalu hoče, da je n. pr. vsaka knjižnica boljša nego Katekizem, dasi sem jaz bral nekje, da je imeniten vseučiliški profesor-naravoslovec, 70 let star, dejal: Zdaj še-le vem. Najbolj znanstvena knjiga, kar jih je, je Mali katekizem, iz katerega sem se kot otrok učil. Zato je treba, da starši ohranijo otroke lepo ponižne in skromne v mišljenju, govorjenju, vedanju, v vseh njihovih potrebah in zahtevah. Tu je dandanes zelo mnogo napačnega. Poglejte mlade ljudi —-kako so domišljavi, visoki, ošabni: Nosijo se, kakor da so le oni vse; govore, kakor da le oni vse vedo. . . Mnogo so krivi starši. Otroke obožujejo, pred seboj, prod drugimi ljudmi, in — kar je najslabše — pred otroci samimi. Komaj otroci malo odrasiejo, komaj pogledajo v kako srednjo ali srednji podobno šolo, že jih imajo za vsevedeže in preroke. Matere smatrajo svoje hčere za najlepša, očetje svoje sinove za najnadarnejše ali oboji oboje. Tako raste v otrocih domišljavost in napuh, napuh pa po startni pravilu rad hodi pred padcem. . . Versko-nravni temelj lahko popolnoma poruši tista silna strast, o kateri ne govorimo radi. Mladenič, dekle stopi v lužo in se oškropi; zajezi v blato in se omaže; zaide v močvirje in se po-grezne. . . Veste, kaj mislim. To je mladine divja poguba. Starši! matere! tukaj je prav posebno treba skrbeti in delati naprej. Naprej zajeziti hudournik! Če udari na plan, je strahota. Uporabljati naravna sredstva: otrokom vedno za-bičavati dostojnost in sramežljivost, jih zlasti sramežljivo oblačiti (ne tako, matere, kakor to vidimo dandanes: to je profaniranje sramežljivosti!)« otroke predvsem dobro zaposlovati (delo je velik varili pred strastjo), jih odvajati od hlepenja P° uživanju, jih o pravem času o gotovih naravni"1 skrivnostih primerno poučiti — vse to. Toda verjemite, da zgolj naravni pripomočki, "c'z" vzemši ozire 1111 zdravje, ne bodo zadostovali. je posebno treba vere in zopet vere. Treba J£ verskih dogem: Bog je povsod — Bog vse vid' — telo človeško je tempelj božji. Treba je verskih idealov: Izpolniti božjo voljo je najviš.l0 dolžnost — premagati sebe'je največja zmaga v odpovedi in križu je najboljša plemenitost. Treba je verskih sredstev: molitve in zakramentov. Sam veliki pedagog Foerster je na seksualno-pe-dagoškem shodu v Mannheimu 1. 1907 naglas povedal : Vir moči za seksualno pedagogiko je religija. Verski temelj in ž njim dobro vzgojo nevarne ogrožajo slabe druščine in slabo berilo. Tega Poglavja ni mogoče obdelati v par minutah. Sitno žalostna je. A še bolj je žaloptno to, da mnogi starši tako malo pazijo, s kom njihovi otroci obsujejo in kaj bero. Glede druščine je celo velikokrat tako, da so starši krivi, da otrok zaide v slabe tovarišije. Ali mislite, častite matere, da ■le kaj vredna tista prostost, ko smejo otroci ho- Tebe. Nekdo ga je vprašal, če se mu zdi obzidje previsoko? Ako naj varuje ženstvo, je dejal, ni nič previsoko! — To, kar tiče druščine. Glede slabega berila si pa nič ne pomišljam trditi, da je pogubilo že več mladih ljudi nego najstrašnejša vojska. Častite matere! da, zlasti ve, matere! Vam je dal Bog večji čut za vse, kar je nizkega, podlega, umazanega — in večje usmiljenje z ogroženo in padlo mladino. Ve morate zatorej, v prvi vrsti ve matere gledati, da nič nizkega. podlega, umazanega ne pride v roke vaši mladini. Matere, ve ste odgovorne za knjižnice po vaših hišah, kaj vaši otroci od drugod domov prinašajo. Mladi svet zna z rafinirano spretnostjo priti do raznih pikantnih knjig in brošur in.s "Ze ptički žvrgolijo l''ti, koder hočejo iti s komur hočejo, in kadar ho-e'0, tudi pod večer, tudi v noč in v pozno noč? 11 mislite, da je tisto razkazovanje sinov in hče-ja p0 veselicah, gledališčih, koncertih, plesih — j'1' mislite, da je kaj prida? O, kolikokrat pride 11 zdravo jabolko v dotiko z gnilim, in jaz nisem s<> nikoli ne slišal ne bral, da bi se gnilo jabolko Pravega navzelo zdravja. . . In kaj pa tiste Usčine, ki prihajajo na dom, in sla morda oče, . «l„v Zu vratarja, za vratarico, da se duri zadosti ^široko odpirajo? Namesto da bi se karseda tl tesno zapirale! Namesto da bi se otroci obdali ^Korekoč z obzidjem! Zlasti dekleta! Moder Pa,'tanec je ogledoval čudno visoke zidove mesta — se maj vesel budi." čudno nedolžnim obrazom nositi za seboj omamni strup, da ga srka vase v neopaženih urah. Matere, pazite! in ve same in vaši možje dajajte dober zgled! Da, dober zgled staršev v vsem, ta je najboljši odgojitelj. Življenje staršev, je dejal slaven mož, je kakor kladivo v roki kiparja: soho izkleše — ali pa jo razbije? Dober zgled tedaj, dober zgled! V mišljenju in življenju, v veri in molitvi, v delu, v počitku, v zabavah, v obleki, v druščini, v bevilu — vsepovsod. Kako strašno je, če starši sami pokvarijo otroka! Kako neizrečeno grozno je, če ga pohujša ona, ki je boginja v njegovem srcu — mati! Častite matere: Zamudil sem vas precej dolgo in prosim oproščenja. Osvežiti sem hotel vsaj nekaj glavnih misli o vzgoji — starih misli, a dandanes več ali manj pozabljenih. Morda je bila mnoga moja beseda nespretna, morda nekatera celo manj točna. Nobene pa ni bilo, ki ne bi hrepenela po tem istem, po čemer hrepenijo vaša srca, o matere: da bi namreč bile srečne ve in srečni tisti, ki so vera človeške družbe, upanje domovine in ljubezen vaša. . . Ne! nobene besede nisem izgovoril, ki bi ne koprnela za srečo vašo, matere, in za srečo vaših otrok. Kako se je Monika poboljšala. P. Bernard Ambrožič, O. F. M. MONIKA je bila mati velikega svetega Avguština. Njen sin sam pripoveduje v svoji knjigi "Confessiones", kako je Monika že v zelo mladih letih premagala samo sebe in postala dobro dekle. Njeni starši so imeli v službi zelo staro deklo, ki je še Monikinega očeta kot otroka na hrb tu nosila. Že zbog tega, pa tudi zbog priletnosti in vzornega značaja je uživala pri gospodarjih precej veljave in časti. Tako so ji izročili tudi skrb za domače hčere in žena je izvrševala svojo nalogo z vestno natančnostjo. Imela .jih je, ako je bilo treba, ob sveti strogosti trdo in poučevala jih je s trezno razumnostjo. Tako na primer ni trpela, da bi bile — razen ob uri preprostega skupnega obeda pri roditeljski mizi — pile, pa četudi samo vodo, pa naj jih je še tako mučila žeja. Hotela je preprečiti utrjevanje slabe navade in večkrat je pripomnila z modro besedo: "Zdaj pijete vodo, ker nimate vina v oblasti. Ko pa se omožite in prejmete kot gospodinje ključe od shramb, vam voda ne bo več dišala, navada pitja vam pa ostane." 8 tem načinom poučevanja in odločnostjo ukazovanja je nadevala pohlepu nežne mladosti vajeti in navajala dekleta tudi v žeji k meri in pristojnosti, tako da do tega, česar početi niso smele, tudi veselja niso imele. Kljub temu se je prikradlo v Moni'ko, kot je pozneje sinu sama pripovedovala, vanjo nagne-nje do pijače. Zgodilo se je takole. Ker so starši vedeli, da je Monika zelo trezno dekle, so jo navadno pošiljali v klet, natakat vina iz soda. Ob taki priliki je vsakikrat, ko je pod-stavila vrč pod pipo, srknila, preden je vlila vino v steklenico. Srknila je s krajem ustnic kapljico, dve, ne več. Saj bi se večja množina njene mu okusu upirala. Tega ni delala iz strastne pijančljivosti, te-muč iz prekipevajoče mladostne objestnosti. Kc pa je k vsakdanji malenkosti dan na dan pride-vala malenkost, se je počasi tako privadila, da je izlivala končno že s pravo strastjo domalega pol- Samo en človek je vedel za to nelepo navado, v katero je na tak način zašla Monika. To je bila domača dekla, ki je večkrat šla z Moniko v klet po vino. Zgodilo se je pa, da sta se Monika in dekle sprli. Je že moralo precej hudo grmeti in treskati med njima, zakaj dekla se je končno tako razgrela, da je zabrusila Moniki v obraz psovko in je zakričala: "Pijanka!" Monika je obstala, kakor bi jo bil kdo z ostom sunil. Čudno. Dekla je pač mislila, da bo Moniko s to besedo do skrajne meje razjezila in osramotila. Zgodilo se je pa, da se je Monika ras začutila zelo osramočeno, razjezila se pa ni-Nasprotno. Sprevidela je tisti hip grdost svoje napake, jo obsodila in odvrgla. Od tistega hipa je bila Monika poboljšana in nič več ni pila. Sveti Avguštin, ki nam ta dogodek pripoveduje, je navezal nanj tako-le zanimivo premišljevanje : Kakor utegnejo prijatelju človeku s prilizo-vanjem škoditi, tako ga morejo neprijatelji znerjajočo besedo poboljšati. Vendar jim Bog ne povračuje za to, kar se po njih dobrega doseže, temuč za tisto, kar so sami hoteli. Zakaj dekla je hotela v jezi svojo mlado go' spodinjo zgolj razdražiti, še mar ji ni bilo, da bi jo bila ozdravila. In šo nalašč ji je psovko vrgla v lice skrivaj. To pa zategadelj, ker sta čas in kraj prepira tako nanesla. Ali pa jo je bil celo strah, da bi utegnila tudi njo samo zadeti kazen, ker jo je tako pozno izdala. Ce bi namreč dekli bilo do poboljšanje mlade Monike, bi jo bila morala že poprej na lep način posvariti, ali jo Pa celo zatožiti staršem, če hi opomin na samem ni? ne bil izdal. Ti pa, Gospod, vladavec nebeščanom in Zemljanom, ki obračaš globine hudournika v svoje namene in uklanjaš svojemu redu viharni tok vekov, ti si z boleznijo ene duše ozdravil drugo. Zato ne more nihče, ki to premisli, prisoja*1 nemar svoji moči in vplivu, ako se po njegovi besedi poboljša bližnji, katerega hoče poboljšati- "Moj dom je moj svet". Rev. Janez Oblak. Jurjeva Mara je "uboga". Tako vsaj pravijo sosede, in te že morajo vedeti. Te vedo vse. One poznajo vse novice in skrivnosti od vsake družine, gori do zadnje podstrešne sobice. Le o Jurjevi Mari ne vedo več nego to, da je "uboga". Sest živih otrok ima Mara, najstarejši šteje ko-nia.i petnajst let, najmlajši začenja pravkar hoditi v šolo. Dva otroka sta ji umrla, in ona "u-ooga" je še jokala za njima, kakor bi ne imela ze zadosti živih. Marin mož je strugar v tovar-ni- Čudna človeka sta to, obadva. On mora biti Krožno ljubosumen na Maro, ker takoj po delu PHhaja domov; nikdar ne gre s svojimi tovariši v gostilno, niti v nedeljo ne. Preje — seveda so se ljube sosede strašno ale na Maro; rekle so, da je prevzetna, napihnjena, ker noče z njimi postajati na pragu in lla hodniku A dolgo se niso mogle hudovati na "lo. Mara je pometla in osnažila stopnice, tudi kadar ji ni bilo treba. In pred leti, ko je nad n.lo stanujoča Jera zbolela, Mara ne bodi lena ni dolgo povpraševala, marveč je vodila namesto nje gospodinjstvo in ji kuhala, kakor bi to moralo '"'i- In tudi odkritosrčna je Mara vedno. Toda "uboga" je vendar. Zjutraj ob šestih Je že pri delu. In potem gre ves dan tako: tisto '^Prijetno, umazano hišno delo. Kaj ima Mara od življenja? Težave in sitnosti z otroki, da niti na sprehod ne more. "Da, . • pravi Barba, "tako je, mah otroci male skr-veliki otroci velike skrbi." "O seveda," ljubeznivo pripomni Urška, "ti 'Jilaš gotovo od sile velike skrbi, da bi tvoja Tekla ""'a kakega "fest" fanta; pustiš ji, da se pote-Pa> kakor se hoče." "Ti se brigaj za svojega Janeza; tudi tvoj ni llc boljši." Ij^ 'To tebi nič mar, kaj moj sin dela; o, ko bi (.le vedeli, kar jaz vem in kar sem videla na 8V°.le lastne oči —" u Tiho," izpregovori Jera, "uboga" gre. Ka-g0', h' 80 sramovale prepira pred Maro. Tišje o nečem drugem. . Mara iskreno pozdravi, vpraša Urško, da-li Rj]a'(.na lončka že zdrava in gre v svojo sobico, •le na trgu nakupovat. i7(j(ij^'daj sede in zabeleži vsak dinar, ki ga je ul'1' kakor malokatera. Nimaš vtisa, da je SJia- njena ma'a domačija se kar blešči od p0 in Čistoti, da se človek kar boji stopiti l„le*no očiščenih tleh, res, pri tej "ubogi" ne (" ubogo. Kako-li more Mara biti tako srečna, ko nima skoraj nobenega veselja, nikake-ga razvedrila! E no, Mara se ravna po geslu, ki visi lepo okvirjeno med obemi okni prav pod podobo sv. družine; tam stoji z velikimi črkami napisano: "Moj dom je moj svet." To je Marino geslo. Nekoč je Mara to temeljito preudarila in si mislila: "Ce je moj dom svet, moram v svojem domu delati tako kakor Bog v svojem velikem svetu: moram ga voditi in vladati, to je imeti ga lepo v redu- Tako ne smem dolgo spati; ko se svet v jutro prebudi, je že Bog vsakemu pripravil njegovo hrano. Tudi jaz moram delati tako." Glede otrok, ki so prišli drug za drugim, ni bila malenkost; tudi mož Janez je tupatam nevolj-no godrnjal. Pa je pomislila Mara: Bog je tako ukrenil in jaz sem v njegovi službi, ako dam detetu življenje. Posebno skrbno se je čuvala vsake jeze, zle volje in vsake strasti, kadar je nosila dete pod srcem. In potem so bili vsi otroci enako dragi in ljubi, eden kot drugi, vse je smatrala za dar božji in vzgajala jih je brez čemer-nosti in tarnanja. Janez, — no, kakor so pač že moški, — je bil včasih malo nataknjen, včasih jezljiv. Pa si je mislila Mara: ti moraš voditi in vladati svojega Janeza, s tem pomagaš Bogu voditi in vladati svet. In vodila ga je in vladala, pa z rožnato vrvjo, da Janez tega niti ni čutil. Da, celo domneval je, da je on gospodar v hiši. V resnici pa je bila Mara Pospravljena je bila sobica, ko je prišel zvečer domov. Na stenah so visele lepe podobe. Na mizi snažen prt kakor pri "boljših ljudeh. Hrana je bila včasih revna; a Janez tega niti ni opazil, tako okusno je bilo vse pripravljeno. Tudi čevlje mu je za nedeljo in praznik sama osnažila. Zares, Janez bi bil pravi osel, ko bi pri vsem tem še v gostilno hodil. Zato te tako vleče domov, ker veš, kako prijetno ti je doma. Tn če si slabe volje, ti ob tvoji Mari vse to preide. Z njo se je lahko pomeniti. Ona te razume, ona te zna potolažiti, kadar te kaj razžalosti. Če greš v nedeljo z njo na sprehod, imaš čisto izlikano perilo in Mara je poleg tebe tako nežna in otroci tako lepo oblečeni, tebi se res ni treba sramovati svoje Mare- Zdaj so — hvala Bogu — otroci že nekoliko dorasli. A tudi zdaj ima Mara še dovolj opravka z vodstvom svojega sveta. Zdaj je treba otroke odgojevati, kakor se spodobi. Kupila si je knjižico o vzgoji otrok, to knjigo študira, proučuje. premišljuje, preudarja in v praksi preizkuša. Kadar si ne zna pomagati in svetovati, poklekne in moli: "Pridi sv. Duh!" In potem gre zopet lažje. Da, Mara ve tudi, če človek hoče dejansko Bogu pomagati voditi svet, potrebuje Boga na vseh koncih in krajih. Zato misli mnogo na Boga, zato moli in kliče k njemu, in vsako četrto nedeljo gre zjutraj k sv. spovedi in sv. obhajilu in vsak drugi mesec gre mož z njo. Tak dan pri- naša sonce v hišo, ob takih dneh je še vse bolj veselo in vse ji boljše uspeva- Tako živi "uboga". Zunaj pa klepečejo, se prerekajo in kregajo sosede na stopnicah, na pragih in hodnikih. V njihovih stanovanjih je uma-zanost in smrad, opoldne postelje še niso postlane in vse tarnajo in zdihujejo: "O, ta beračija, to prokleto siromaštvo!" Ona "uboga" je pa bogata kot kraljica in bolj srečna kot bogate žene v palačah. Mariji. M. Elizabsta. Kot roža zlatovcnčna, vtopljena v solnčni žar, ovijal bi v ljubezni presveti tvoj oltar. Kot zvezda iasnooka zlatil ta kip bi tvoj, deviško tvojo krono zavil v odblesk bi svoj. A, kaj žtlim? Moj delež nad vse je dragocen: Marija — moja mati, in jaz otrok sem njen. Odkod vrednost sv. maše. Ljvdska. — T ar žirij. Dva mladeniča sta na svojem potovanju prišla do cerkve, v kateri se je pravkar vršila daritev svete maše. Eden izmed njiju je dejal, naj vstopita in prisostvujeta, ker je ravno prilika, a drugi o tem niti slišati ni hotel. Kako naj bo, tako je govoril, pri maši duhovnika, o katerem ve, da je grešnik. In ni hotel iti v cerkev, ampak je ostal zunaj. Prvi pa se ni oziral, ne na njegove besede ne na njegovo ravnanje, ampak je šel v cerkev in bil pobožno pri sveti maši; po končani sveti maši pa sta šla zopet skupaj naprej. Bilo je vroče. Polagoma sta postajala žejna, a vode ni bilo nikjer. Kmalu pa sta zadela na neko, sredi pota poginulo in že razpadajočo žival. Toda glej, izpod nje je tekla hladna in bistra vo da. Oba sta se močno začudila, postala in moti'1; la prizor. Radi silne žeje pa se je oni, ki pop>"e'' ni hotel iti v cerkev naglo sklonil, nastavil usta, se napil in si pogasil žejo. To priliko pa je prvi spretno uporabil in dejal: glej, dragi, ta-le prizor nama pove mnog0-Ako je duhovnik nevreden in grešen, je opravi in molitev, ki jo opravlja, vseeno kakor hladna 11 bistra voda, ki gasi žejo in krepi duše, ker J® božja in ne njegova. Pred vsem velja to za ^ve mašo, katere vrednost ni odvisna od svetosti ( hovnika, ampak ima neskončno vrednost, četu jo daruje nevreden duhovnik, ker se pri njej ® ruje sam Gospod Jezus Kristus nebeškemu Oče Bodimo katoliški! Fr. Tarzicij, O. F. M., Maribor. mašniško maziljenje. Kristus, veliki duhovnik, je klical. In velikodušni mladi mož je govoril svoj "Adsain; tukaj sem, Gospod!" Globoko ganjen od veličine trenutka kleči v visoki katedrali pred škofom, ki mu Položi roko na glavo, kakor se posvečenje vrši žf od apostolskih časov. Duhovnik božji ie zdaj Veliki duhovnik deluje po njem naprej. Veliki duhovnik Kristus obuja mrtve k živ ljenju. Njegov duhovnik dela ta čudež naprej in naprej pri krstu in spovedi. Veliki duhovnik Kristus oznanja veselo bla-govest. Njegov duhovnik oznanja Kristusom evangelij vernim in poganom. Veliki duhovnik Kristus daruje. Neprestano stoje duhovniki pred oltarjem ter obnavljajo Kristusovo daritev. Daritev hvale, češcenja, zahvale, sprave in v nebo segajoče prošnje. Veliki duhovnik Kristus blagoslavlja. Nje Kov duhovnik deli blagoslov kakor on. Zato ga ne pustimo od sebe. Sicer bi morala večna luč v cerkvi ugasniti. Sicer bi Kristus odšel iz našt srede. Kdo bi nam lomil kruh življenja? Kdo bi jemal krivdo iz naših src? Kdo bi nas krepil za zadnjo dolgo pot? Kako mrzla, temna in tolažbe prazna bi bila naša zemeljska pol, brez du-hovništva! Svet misli drugače. Z nezaupanjem gleda na delo duhovnikov. Njegovo nezaupanje pre haja v sumničenje in obrekovanje, da v sovraštvo in preganjanje. Sodba sveta nas ne skrbi Zakaj omejen je in njegov horizont ne sega nad zi\-n?lj sko. Njegova sodba nas ne bega. Nasprotno' To nam je neovrgljiv dokaz, da za duhovništvorr. naše cerkve stoji Kristus. Zakaj uresničujejo se besede velikega duhovnika: "Hlapec ni nad gospodarjem. Ce so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas." (Jan. 15. 20) Čim bolj naše duhovnike sramote in preganjajo, tem bližje stopamo mi k njim. Nobeno obrekovanje, nobena sila in noben satan ne bo zlomil vezi, ki nas družijo z duhovništvcm naše cerkve. Ce gre Zadnja, strašna stiska je blizu. Zadnji, težki boj je tu. Duševne in telesne moči poje niajo. Nadčloveško težko je ohraniti potrpežljivost. Malodušnost lega na dušo. Božia so lbe meče svojo senco. "Kako bo z menoj vpričo \>eh mojih grehov?" To tesnobno vprašanje muči in ne odneha več. Tu pa pride kakor angel, od Boga poslan, \ sobo moja cerkev in stopi k bolniški postelji. N> smrt bolnega mazili s svetim oljem ter moli naa njim, kakor zahteva sv. Jakob (Jak. 5, 14), in Klej, nova srčnost prihaja v bolnika. "Zdaj naj le v miru umrjem, moji grehi so mi odvzeti!" S svežo močjo prime križ. "Kot pokoro za 3vojo krivdo sprejmem voljno vse, kar mi pošlje Bog.' bolnik je pripravljen na smrt. Združil se j^ KONCU. umirajočim Odrešenikom, da z njim vred obhaja veliko noč in vnebohod. Smrtna stiska, grenka stiska. Vsi ,-ijnte-lji odpovedo. Samo eden ne, moja mat.; noja cerkev. V njenem naročju zaspim mirno in varno v večno domovino. In on me ie pozabi Kako pogosto dviga svoj glas: "Molimo za mrtve!" Pri vsaki sveti maši mora duhovnik moliti za pokoj moje duše. Mati, kako si dobra! Nobenega svojega otroka ne zavržeš. Celo če te je v življenju preziral, se te ogibal in te napadal. Ce v grenki, zadnji sili pribeži k tebi, ga braneč vzameš v svoje materino naročje, mu s poljubom odvzameš tožbo z ustnic, mu očistiš dušo in ga spremiš v nebesa. Mati, kako si dobra! Kako zelo te ljubim! sumničenja. Cerkev nadaljuje Kristusov misijon. Skuša obiti ljudi za Boga. Rešitev duš je njej lastno delo. Krokarji krokajo nad cerkvijo in imenujejo .leno delo tiranstvo vesti. Resnica je vedno ne-(> trpežljiva. Zmote ne more smatrati za resni-0 'n mora zahtevati priznanje. Toda cerkev noče suženjskih duš. Kdor se ji pridruži, naj se ji pridruži z ljubeznijo do resnice. Božji otroci, ki jih rodi, ne prejemajo duha hlapčevstva, ampak duha otroštva. (Rim. 8, 15) Sramotilci kriče po časopisju in ljudskih zborovanjih, da cerkev opravlja posle izžemajo-čega kapitalizma. Kako bi moglo to biti? Kdor izžema svojega brata, se pregreši proti Kristusovi zapovedi pravičnosti in ljubezni. In to na.j bi Kristusova cerkev odobravala in branila? Pij XI. je 1931., kakor štirideset let prej Leon XIII. v posebnem pismu na ves svet pokazal stališče cerkve proti družabnim razmeram. Kdor kljub njegovim jasnim besedam še kaže na cerkev kot na braniteljico modernega kapitalizma, kaže s tem grobo nevednost ali pa ničvredno mišljenje. Sovražniki imenujejo cerkev "deklo države". Kristusova nevesta dekla države? Ona ne pre- daja sebe in svoje naloge nobenim državnim intrigam. Svobodna in neodvisna stoji nad vsako di •žavno silo. Ce skuša država prisiliti cerkev pred seboj na kolena, se začne boj na življenje in smrt. Tako je bilo v zgodovini cerkve vedno in tako tudi ostane v bodoče. Kristusova cerkev je res svobodna. Celo v verigah ostane kraljica. Orkani laži in sovraštva divjajo okoli nje. Ona pa gre nezmotljivo varno pot. Zato jo občudujejo celo sovražniki sami. MI ZMAGUJEMO SVET. Cerkev vodi svoje vernike k Bogu. Toda ne tako, da bi jih storila za praktično življenje neuporabne. Četudi so v službi božji, so na svetu in med svetom, a so napram svetnim stvarem mirni, trezni ter si jih pokoravajo. "To je zmaga, ki premaga svet: naša vera" (I. Jan. 5, 4). Naša vera je luč delovnega dneva, je žaromet, ki razsvetljuje in pojasnjuje vprašanja in težave praktičnega življenja, ki napravi stvari prozorne in pokaže njihovo pravo vrednost. Tako ima vernik pravo merilo, pravo vrednostno skalo za vse, kar se od zunaj vsiljuje. On ostane res svoboden, stoji nad stvarmi, je zmagovavec. Mi ne bomo podlegli svetu, kakor podležejo mnogi drugi, ki so zatopljeni v zemeljsko in obožujejo svet. Mi bomo svet premagali in nadvladah. Samo če bo luč vere poostrila naš pogled. Samo če bomo poslušali in ubogali cerkev. Moram to dokazati? Dobro, poskusim! V luči in moči svete vere naskočimo barikade, ki jih je postavil duh našega časa. « TELO. Telo je danes triumf. Lepo telo v umetnosti, izurjeno v športu. Velika industrijska podjetja žive od nege telesa. Mnogi časopisi opravljajo z njim takorekoč kult. Njegovo nagonsko uživanje se je povspelo na najbolj ra-finirano stopnjo. V takem ozračju se nahajamo, pa moramo zavzeti pravo stališče. Cerkev, kaj praviš ti? S svojim telesom moraš postopati sveto, z ljubeznijo. Moraš ga negovati in uriti. Saj ga spoštuje Bog sam, saj je od svetega krsta sam tempelj Najvišjega in pri svetem obhajilu postane bivališče Kristusovo. Paziti moraš nanj in ga ljubiti kakor posvečeno cerkev. Ne pozabi pa, da je gospodarstvo tvojega telesa po izvirnem grehu v neredu. Slepe strasti, brezumni nagoni skušajo vplivati na tvojo voljo. Kar je v tebi nagonskega in živalskega, moraš brzdati, sicer ukroti ono tebe in ti odvzame človeško in krščansko dostojanstvo. Zato postopaj s svojim telesom pametno strogo! Premaguj se! Uči se reči: Ne! Telo mora poslušati dušo, duša pa Boga. Ali zahtevam preveč, ko gre za naj važnejše? Glej, koliko zahtevajo od telesa telovadci in športniki radi človeškega priznanja? Tako rešuje moja cerkev v luči vere tudi najmodernejša vprašanja. Tn njena rešitev postaj« dejstvo. Stotisoč mladih katolikov goji šport, uri telo in dušo s pogumnim prenašanjem naporov in bolečin ter oblikuje celega katolika. Obrnjeni k Bogu hodijo skozi svet. MEDA. Beda hodi okoli kot strašna pošast in milijone muči mesece in leta. Milijoni so postali si romašni, so brez dela in zaslužka. Kako jemlje to duši pogum in jo napolnuje z gnevom! S preklinjavanjem, pesmi in tožbami se nič ne doseže. Ost prodira le še globlje. Cerkev, kaj praviš ti? Bog je dopustil, kar je zakrivil človeški pohlep (mamonizem) in sovraštvo (svetovna vojna). Dopustil je po modrem načrtu. Bol je najboljši misijonar. Morda je bila kretnica nepravilno naravnana. Morda si bil na napačni progi, ki bi te privedla v pogubo. V dnevih trpljenja naj bi p° stal preudaren in resen, naj bi prijel za kretnico ter jo naravnal zopet proti Bogu. Predaj božjim namenom! Bol je umetnica. Kleše in kleše, da odstrain iz duše vse ogle in robove. To boli. Pa naj v božjem imenu! Saj mora biti Kristus v teb' upodobljen. Odrešen si, to je, Kristusu si pridružen, z njim imaš delež. Toda ne še s poveličanim, ampak z ubogim in trpečim. Stojiš v senci njegovega križa, treba je še iti na Golgoto. Pogum! se bliža velika noč in vnebohod. Pogumno govori: Fiat! Milijoni so v moči svete vere prestali bol, da, bili so pri vsem notranje veseli, kakor njihova cerkev, ki celo na veliki petek poje: "Magnificat". Moderni osvoboditelji obljubljajo raj na zemlji. Lažejo. Človeške boli ostanejo: udarci usode, bolezen, beda, greh, smrt in drugo. Zmoremo samo eno, namreč, vsemu temu odvzeti ost s tem, da vse notranje premagamo. To pa dosežemo le, če je vera, cerkev v nas prepričanje in dejstvo. SOCIJALNO VPRAŠANJE. Socijalno vprašanje ne da mirovati. Vir nesreče je v tem, da so magnati izgubili Kapitalizem in socijalizem si stojita nasproti pojem vsesplošnega bratstva. Vsi smo božji v največji odpornosti. Pa ne samo slučajno, otroci, vsi smo bratje, bodisi ubogi, bodisi bogati. "Kukala kuku, pela je lepo, d iberalen gosposki človek, mamonistično usmer-en kapitalist, je postavil dobiček za središče go _ 0c° ('anes skoraj nepremostljiv. Kje je reši-" Cerkev, kaj praviš ti? bi zmiraj nam tak lušno bilo". Delodajalec ne stoji nad delavcem, ampak poleg njega. Kdor ima denar in moč, ta mora svojemu bratu ljubeznivo in dobrohotno pomagati. Kristus je umil svojim apostolom noge. Dal nam je vzgled. Delodajalci, ravnajte po vesti! Poznajte pravičnost in ljubezen! Pa bo socijalno vprašanje brž rešeno. Sovraštvo ne dela nikdar dobrega. V peklu je namreč doma. Rodi le novo sovraštvo. Samo ruši in podira. Ali ni druge poti do pravičnosti in močnih držav? Gospodarstvo ne bo prej ozdravelo dokler enakopravni stanovi ne bodo de- lali solidno, vzajemno. Konec medsebojnemu razrednemu izključevanju! Poklicni stanovi ne smejo biti drug nad — ali pod drugim, ampak drug poleg drugega. Svet je videl, ko je Pij XI. 1931. v encikliki "Quadragesimo anno" z najvišjega mesta posvetil ' v gospodarsko in socijalno temo in zmedo ter dal smernice. Vi pa, ki ste poklicani k rešitvi, ne preslišite njegovih besed ter delajte, dokler še ni prepozno! To in ono. P. H K (JO. PAPEŽ PROTI KRALJU. SREDNJEM veku je bilo to nekaj vsakdanjega. da so papeži dvigali glas proti kraljem in cesarjem in jih klicali na odgovor, kaj proti veri in Cerkvi zagrešili. V novejšem času so taki slučaji redkejši, ker so pač čisto druge razmere. A kadar gre za velika načela božjega prava, so papeži še danes Janezi Krstniki, ki tudi kronanim grešnikom, brez ozira na to kaj bi znalo slediti zakličejo: Non licet tibi! Ni ti dovoljeno! Priča temu je odločni nastop. sedanjega papeža proti bolgarskemu kralju Borisu. Kot znano je ta poročil italijansko princezinjo Ivano. Bil je to mešan zakon. Ona je katoličanka in še pobožna katoličanka. On pravoslaven, dasi prvotno katoliško krščen, a pozneje iz političnih ozirov pravoslavno prekrščen. Kod od vsakega drugega je Cerkev tudi od njega zahtevala takozvane garancije, to je častno, pisano obljubo, da bodo vsi otroci katoliško krščeni in katoliško vzgojeni. Ženin je te garancije tudi podal. Toda, ko se mu je rodila hčerka prvoro-jenka, jo je v vsej naglici, proti volji žene, dal pravoslavno krstiti. Iz tega se vidi koliko je bila njegova častna beseda vredna. Če bi mu bil rojen prestolonaslednik in bi tega dal pravoslavno krstiti, bi se ga še dalo malo izgovarjati, četudi ne izgovoriti. Državni, politični oziri bi ga vsaj nekoliko krili. Če je pa to naredil s princezinjo, se pač ne more o njem drugega reči, kot da je kronan figa-mož. Kot takega ga je papež na zadnjem konzistoriju javno pred celim svetom odločno obsodil. Bilo je celo na tem, da odpokliče svojega diplomatskega zastopnika z bolgarskega dvora. Samo radi katoličanov v državi tega ni storil, da bi oni ne trpeli, kar je njih kralj zagrešil. Iz srca bo pa vsaj katoliškim Bolgarom težko kedaj prišel vzklik: Njegovo Veličanstvo! K inavguraciji našega novega predsednika Roosevelta so tudi dakotski Sioux Indijanci po-slali svojo deputacijo. To misel je sprožil in jo izvedel njih glavar Bazilij Twobear, ki je izrazi' katoličan in katehist. V deputaciji je bilo 24 mož, med katerimi je bilo nad polovico katoličanov. Nadeli so si gala indijansko uniformo. Pred odhodom iz svoje rezervacije v Standing Rock, ki jo oskrbujejo benediktinci, so vsi katoličani prejeli sv. obhajilo. Večina se je vozila v odprtem trucku. Le šest se jih je poslužilo zaprtega osebnega avto. Potrebovali so do Wash-ingtona tri dni in dve noči. Gotovo malo zavidljiva vožnja, zlasti za one, ki so se v tem častf vozili v odprtem trucku. Potovali so nepretrg0' ma. Le, kadar sta avtomobila česa potrebovala, so obstali. Vsak je imel le toliko denarja s seboj-da si je mogel kupiti kak dvokruhek (sandwich). Spali so kar v trucku, zaviti vsak v svoj koc. Ka.l tacega zmorejo samo sinovi gozdov. Kajpada 30 jih v Washington!! slovesno sprejeli in jim odka-zali častno mesto, kjer so v svoji slikoviti uniformi vzbujali mnogo pozornosti. Prinesli so predsedniku tudi svoj dar, umetniško izdelano piP° in mošnjiček za tobak. Indijanci Sioux plemena so bili svoj čas znani kot največji sovražniki belega plemena. Krščanstvo jih je preobrazilo v patrijote. Tudi dokaz, da krščanstvo pravega patrijotizma ne ubija, ampak ga krepi in posvečuje. OTROCI REŠILI DUHOVNIKU ŽIVLJENJE. Rev. Rangcl župnik cerkve sv. Frančiška v mestu Leon, država Guanajuato (Mehika), je otroke ravno učil krščanski nauk, ko vdereta v cerkev dva neznanca, oborožena z bodali in hočeta navaliti na duhovnika. Otroci so takoj spoznali položaj, se zgostili pred duhovnikom, da nista mogla takoj do njega, ter na vsa grla klicali na pomoč. Tega sta se morivca prestrašila. ne da bi svoj namen dosegla, zbežala iz cerkve-Enemu se je posrečilo odnesti pete, drugega lv! je policija zajela. Rev. Lamera v Irapuato n| imel takih braniteljev okrog sebe. Njega fO cerkvi zaklali. V Mehiki so tedaj še vedno n ronske razmere. ČUDEN APETIT. Med Indijanci ledeno mrzle severne Kanade Se še dobijo taki, ki se jih od časa do časa loti neodoljiv apetit po človeškem mesu. Ob takih skušnjavah bi ne bilo varno priti v bližino kate-1>ega teh Indijancev. V tem dotični ne le ne vi-dijo nič nenaravnega, ampak celo neko bogopo dobnost. Strokovnjak v etnografiji, Rev. Dr. John M. Cooper, profesor katoliškega vseučilišča v Washingtonu, pravi, da je ta čudni apetit nekaka ostalina nekdanjih verskih nazorov tam-Indijancev. Pozimi jih je vsled silnega, arktičnega mraza mnogo zmrznilo. A to zanje ni bil samo lahko umevni naravni pojav in naravna posledica, ampak so bile žrtve, ki jih je neki duh zahteval zase. Tega duha Witiko po imenu so si predstavljali kot velikana z ledenim srcem, ki žre ljudi. Kadar je lačen, vprizori vihar s silnim mrazom, ki mu prinese dosti lova. Odtod da je ta čuden apetit in se smatra za nekaj božanskega. Res nobena zver ni tako zagonetna kot človek tavajoč v temi paganstva. METODISTI PRI KATOLIŠKI SV. MAŠI. V mestecu Selma, Calif, imajo katoliški Armenci svojo župnijo. Armenci imajo svoj vzhodni °bred, ki je na zunaj veliko slikovitejši kot rimo-katoliški. Pastor prve metodistovske cerkve v lstem mestu je želel enkrat videti armenski obred službe božje. Pa je prosil župnika, če bi se smel udeležiti njih mašne liturgije. Kajpada mu ta rad dovolil. Vse kar je pastor videl, je 'Jilo zanj tako nekaj novega in zanimivega, da je hotel privoščiti tudi svojim metodistovskim fara-nom. Stopil je v nov dogovor z župnikom, kako ki jim to omogočil. Domenila sta se, da sicer 1{ihko pridejo, a pod pogojem, da se bodo primer-no obnašali, sicer bi njih navzočnost in neprimer-n° obnašanje zelo motilo službo božjo in ljudje bi se pohujševali. Ko sta prej vsak svoje verne o tem obvestila in primerno poučila, sta za to določila nedeljo 5. marca. Pastor je pripeljal vso svojo čredo v armensko cerkev sv. Jožefa k sv. maši. Z velikim zanimanjem je sledila resno-spodbudnim obredom in vedno gledala na domače, kaj delajo, ter jih skušala v vsem posnemati. Z njimi vred so vstajali, poklekovali, se priklanjali, tako, da se nihče ni pohujševal, nasprotno še spodbujevali so se nad njimi. Za metodiste je bil to seveda le nekaka kino predstava verske vse bine, kakršne še niso videli. A kdo ve, če ni Bog v srce tega ali onega zavlekel kakega gorčič-nega zrna resnice, iz katerega zna prej ali slej pognati konvertit. MUSSOLINI UČI AMERIKANCE. S svojega evropskega študijskega potovanja Se je vrnila v Ameriko Mrs. Peter A. Drury. Proučevala je evropsko vzgojo mladine. Kajpada se oglasila tudi v Rimu pri duceju Mussoliniju Ta Je ni le imenoval za častno fašistovko in ji po- e'>l tozadevno znamenje, ki je baje s ponosom Vedno na srcu nosi, ampak ji je ob tej priliki dai udi zlata navodila, kako naj Amerika svojo mla- dino vzgaja, če hoče zmanjšati število svojih J11 adoBtnih zločincev, glede česar ima zdaj svetni rekord. Dejal ji je, da če se hoče Amerika žalostnega rekorda znebiti, mora svojo mla o bolje vzgajati in navajati k spoštovanju po-dve. Mlade ljudi je treba od otroških let sem telesno in duševno likati ter vzgajati za mesto, ki je imajo enkrat zavzeti med svojim narodom. Na ta način, je s ponosom pristavil duce, mi Italijani vzgajamo svojo mladino, zato so naše po-boljševavnice za mladino domala prazne. Ni napačen svet to, ki ga pa ni bilo treba iti ravno k Mussoliniju iskat. Razni naši posvečeni in neposvečeni ljubitelji mladine in naroda so isto že sto in stokrat na ves glas povdarjali. Pač pa bi mi radi, da bi Mussolini zamislil kako originalno vzgojno metodo za ono italijansko mladino, iz katere se rekrutirajo anarhisti. Glede teh ima pa Italija nečastni svetovni rekord. ČUDOVIT OTROK. a»ed Kev. Gvidon del Toro, jezuitski misijonar Japonskimi naseljenci v Sao Paulo, Brazilija, °ca o nekem čudovitem otroku v njegovem (lekr°nU' -ie ne štiriletna japonska 1Ca Basi paganka, hodi tudi h kr- v 'l8kemu nauku v misijonsko šolo. In ta otrok 'stroumnosti ter znanju vse druge otroke da- leč nadkriljuje. Ko je misijonar nekoč prišel nadzirat šolo, je dejal učitelju naj jo pokliče, da se prepriča, če je res, kar je slišal o njej. Učitelj jo pokliče in ji obljubi, da bo dobila lepo darilo, če mu bo na vsa katekizemska vprašanja odgovorila. Saeki so se zaiskrile oči. Komaj je čakala vprašanj. Nato ji pravi učitelj: "Po- vej mi Očenaš, Zdravamarijo, deset zapovedi, sedem sv. zakramentov, vero in kesanje, vse v portugalskem jeziku!" Otrok je vse povedal, ne da bi se mu bilo kaj spodtaknilo. Potem ji reče: "Zdaj pa isto povej v japonskem jeziku!" In vpraša dalje. "Nisem," odgovori, "kot moj' starši ne, dasi bi bila rada, a me ne pustijo." "Pa si kaj prizadevaš, da bi ti dali to dovoljenje?" — "O da, vsak dan molim sv. rožni venec v ta namen." Ga potegne iz žepa in pokaže. Vse to zopet se je gladko odrezala. "Si li krščena?" jo otrok, ki še nima štirih let. ŽRTVE VOJNEGA MOLOHA. Švicarski list "Das Neue Volk — Novi rod" je sestavil statistiko zadnje svetovne vojne kot ogledalo vesti za razne vojne hujskače. Ce pogledajo v to ogledalo, pa jih ne prevzema groza, ne zaslužijo več imena "človek". Štiri leta, tri mesece in deset dni je trajala vojna. Vsega skupaj je bilo mobiliziranih 60 milijonov ljudi. Padlo jih je, vštevši pogrešane, 11 milijonov. Hčex-ka vojne, lakota, jih je pobrala 7 milijonov. Ranjenih je bilo, mnogi po večkrat, 20 milijonov. Stala je vojna 337 milijard dolarjev. Škode je povzro- čila za 336 milijard dolarjev. S temi milijardam1 bi lahko vsem sedanjim brezposelnim takrat vo-jujočih se držav postavili lične hišice z vrtom i11 naložili zanje rento, od katere bi mogli brez dela zložno živeti. Sveži so še spomini na svetovno klanje in uničevanje. In vendar na vseh koncil' in krajih po vojnih plinih smrdi in rožljanje z orožjem je vsak dan glasneje. E, pravi norci ni' so v norišnicah, v prisilnih jopičih, ampak na ministerskih sedežih. HOTEL Z. To specijaliteto so si menda prvi omislili Nemci. Mi Amerikanci smo sicer jako iznajdljivi v tem, kar se tiče otroškega skrbstva, da bi pa imeli tudi kak otroški hotel, mi ni znano. V Berlinu ga imajo. Zamislila ga je Miss Ana pl. Gierken, voditeljica nekega tamkajšnjega mladinskega zavoda. Pa kako je prišla na to misel. V Berlinu je mnogo takozvanih boljših družin, ki jim pa zdaj ne nese več, imeti lastno otroško var-hinjo in vzgojiteljico. Kam z otroci, če hočejo starši na kako daljše potovanje. Otroška zave tišča se jim zde vendar malo preberaška. Pa najbrž se mnogi tudi boje, da bi znal tam kdo njih otroke "zastrupiti" s kakimi verskimi "bacili". V hotel oddati otroka je bolj nobel in nobel hočejo taki še vedno živeti. Obenem pa ni tolike omenjene nevarnosti, da bi jih kdo versko zastrupil. Je sicer to žalostno dejstvo, a je treba z njim ra- ODPRAVITE Chicaška svetovna razstava, s svojo ameriško grandijoznostjo, bo kljub svetovni depresiji gotovo privabila stotisoče od to- in onstran morja. Zlasti prekmorski gostje bodo strmeli nad tem, kar bodo imeli priliko videti. Kaj takega, bodo dejali, je mogoče vprizoriti samo deželi vseh možnosti, Ameriki. A oni bodo ob tej priliki sigurno tudi malo okrog pogledali. Ce se jim ne bo pri tem, kar bodo videli, navdušenje za Ameriko temeljito ohladilo. Prav gotovo, ako jih pot zanese samo v okolico Chicage. Naj pridejo na periferijo mesta, kjer se gromadijo mestna smetišču. Ko bodo videli tam celo armado črnih in OTROKE. čunati. Miss Gierke je računala, gotovo z najboljšim namenom, in ustanovite ta hotel. V njen1 so nastavljene kvežbane, diplomirane otroške varhinje, ki se imenujejo "tete". Te prevzamej0 zaupane malčke za čas odsotnosti staršev. tri marke čez dan in pet čez noč .imajo ti mali vs° oskrbo v hotelu, dobro otroško hrano, lepo mehke posteljice, s "fensom", če je treba, ob katerih P°* noči ena izmed tet čuje, ter zabave čez dan na cente. Koj ko otrok pride v hotel, ga skopljeJ0 in potem vsak večer, predno ga spravijo spat-Cez dan jedo kot uši, kar imajo taki najrajši, igrajo, podijo semintja in kriče kot jesiharj'-Odraščen, ki nima "dratenih" živcev, bi prvi dan pobegnil iz hotela. Ko se starši vrnejo in J1" pridejo iskat, bi marsikateri rajši pri "tetah ostal, kot šel z mamo, ker doma pogreša take ve like in vesele družbe. SRAMOTO. izmozganih obrazov, ki brskajo po smeteh, išče.l°| kar bi bilo še količkaj porabnega in spravljaj0 , žaklje, bo eden ali drugi morda prvi trenutek m1 slil, da je ta armada zaposljena pri kakih arhe0 loških izkopavanjih. A ko bo zvedel, da je mada nezaposljenih, ki v smeteh iščejo kruha, bo težko verjel, da je to res. A kljub temu J^ res. Se razume, da bo potem svoje mnenje Ameriki bistveno spremenil, po vsej pravici. tičnejši pa bodo morda malo globlje v žep segh ' kaj odrinili za chicaške reveže, v njeno veliko s moto. Zato odpravite to sramoto, preden začnete pred svetom bahati s svojo razstavo. Venec in krona. POVEST IZ APOSTOLSKIH DNI. Anton de Waal — P. Evstahij Berlec O.F.M., Kamnik. PETO POGLAVJE. Po slavnostnih igrah. 'y NE manjšo strastnostjo in z napeto pozornostjo je Fav-stina opazovala tekmovalno dirko. Ko je ta "zeleni" voznik, s katerim je bila na tihem potegnila in se zavzela zanj, takoj pri prvem teku prehitel druge, jo je prav tako prevzelo navdušenje kakor jo je nato premagala in potrla besna jeza, ko je pri petem in še bolj pri šestem teku videla, da'so njegovi konji omagali in polagoma zaostali tako, da jih je cesarski četverovprežni voz prekosil pri sedmem teku. Da so tako zgubili igro njeni dirkači, nad tem se je tolažila v toliko, ker je bilo itak ugotovljeno, da mora cesar zmagati; - skratka, "prav izborno se je bila zabavala." Tedaj je pa splaval njen pogled na plapolajoče človeške plainenice in na križane, rablji so se pravkar pripravljali, da jim z železnim betom zadajo smrtni udarec, in to je 1 avstino spet nekoliko ozlovoljilo. Da ne bi svojega očeta, od bolezni še zmeraj slabega, i'i tudi sebe preveč izpostavila gneči ter stiski v gosti človeški množici, je ž njim vred počakala, da se je gruča razšla; nato je pa z višje vrste sedežev, kjer je bil prostor za viteze, stopala navzdol, s svojim očetom ubere pot pre. ko tekališča na dirkališču, da bi prej dospela do izhoda. Ko je korakala čez areno ali peščeno borišče, je opazila, kako nekaj mož snema s križev trupla križanih; več nosilnic je bilo pripravljenih, da bi odnesli mrtvece. Brez dvojbe so — si je mislila Favstina — dirkališčni sužnji, kateri "pospravljajo" po slavnostnih igrah. Kmalu pa vzbudi njeno pozornost nad vse obzirno spoštovanje, s katerim so sprejemali in spremljali trupla: "e, tako ne "ravnajo surovi sužnji z mrtveci. Pravkar so niimo nje prinesli truplo neke mlade žene, zavito v široko "1 doljjo dragoceno tkanino; neki starček je spoštljivo poljubil roko blede pokojnice. Neki mož, kakor je bilo videti, doma na Vzhodu, plešast, z belo brado, čudovito dostojanstvena postava, je v grškem jeziku — kakor je menila Favstina — prigovarjal mlademu možu, pač soprogu usmrčene, bi Ka tolažil. Naenkrat je pa začula rahel klic "Evkarpl" in videla kako nekdo hiti k enemu izmed križev, da bi ondi pomagal. Ime je vzbudilo njeno pozornost. Saj si vendar ni "tožno misliti, da bi osvobojcnec senatorja Pudcnta vsto-P1' v službo pri dirkališčni h sužnjih. Gledala je za moškim, dokler ni prišel mimo neke pta-Jtienice; njena svetloba je ošinila ter osvetlila njegov obraz: "' je zares Evkarp, rešitelj njenega očeta. Pred malo tedni ga je vendar videla še na Pudentovi '""'staviii kaj se je bilo med tem zgodilo, da ga je sila prignala k temu najnižjemu in najbolj nizkotnemu opravilu?! 2e ji je prišlo na um, če. ni morda prišel primeren čas, i ''i z darilom v denarju mogla pokazati dejansko svojo lyaležno»t dobrotniku, ki je zabredel v nesrečo, kar je ne-n-tdonia, nema od začudenja, spoznala tudi Pudenta, kakor Se i' je zazdelo. Favst se je med tem vneto razgovarjal z nekim drugim ''ezoin, kateri se jima je bil pridružil. Favst mu je pri-I'j'vedoval novico, ki jo je zvedel od Alitira, o bližajočem se 0 ""ku armenskega kralja. Ob strani svojega očeta korakajoč je Favstina nepre-(i upirala svoj pogled na prizor pri usmrčenih. Nobene °jbe tli bilo več: kljub temu, da se je senator nekako "Kače preoblekel, je spoznala Pudenta, kako je / ostalimi zaposlen pri snemanju trupel, lil ali ni videla ondi tudi ce lo Tita Flavija Sabina med temi ljudmi?! "Oče," se je obrnila na Favsta, "kdo neki so oni možje, ki imajo toliko opravka s trupli križanih kristjanov?!" — "To bodo enako kristjani, moja hčerka," ji le-ta vnemarno odvrne; "sanjači uporabljajo dovoljenje, katero daje zakon prav vsakemu, da sme trupla usmrčenih pokopati v svoji lastni grobnici. Jutri bodo bržčas ti norci, ki si nakladajo takšno nepotrebno brigo za trupla zločincev, namestil njih viseli na istih križih." Favstina je molčala. Da bi bil Evkarp, grški ali iztočni suženj, pristafc tujega praznoverja, bo se dalo razumeti, roda ali bi se le misliti moglo, da možje tako visokega rodu, možje, vredni vsega spoštovanja in razumni, kakor Pudent in Sabinus, pripadajo tako razupiti sekti ali ločini kristjanov?! — Premišljevala je in razmišljala; zadeva ji ostane nerazrešljiva uganka, razen če pritrdi domnevi, da so vse zlobne govorice o kristjanih zgolj laži, in da so njih nauki vprav nasprotje tega, kar se pripoveduje^ Toda ali ne soglaša docela ves svet v tem, da je to brezbožna, državi nevarna sekta, sovražnica bogov, skrivna zveza zarotnikov zoper obstanek rimske veledržave in njenih naprav?! Ali bi to moglo biti le prazna izmišljotina in golo obrekovanje?! Vso noč so se Favstini v spanju vrstili pred njenim duhom prizori dirkališča, Neron in dirjajoči konji in pa goreči ljudje kot baklje in senatorji ob truplih. Pozno v jutru po slavnostnih igrah je Neron ležal zevajoče na svoji blazini, ne da bi pazil na to, o čemer mu je sporočal Alitir. Dočim je le-ta prebiral nove zapisnike in seznamke kristjanov, ki jih je bil izsledil kot takšne in ko je potem razvijal razloge za sumnjo, da tudi senator Pudent s svojo družino vred pripada krščanski ločini, je Neron mislil na nove slavnostne igre, ki jih je namerjal prirediti za prihod armenskega kralja. Dolgoveznega govora svojega dvornika naveličan je končno dejal: "Nehaj mi vendar enkrat s temi zgodbami! Tile večni imeniki izobčencev pričenjajo dolgočasiti prav tako mene kakor ljudstvo. Zakaj, čeprav mi skrbno prikrivaš in za-molčavaš, pa vendar vem, da Rimljani godrnjajo zaradi te obilice usmrtitev." "Toda," povpraša Alitir ozlovoljen, "kako neki hoče tvoje veličanstvo zavezati jezik obrekovanju zastran požiga, ako ne bodo resnični kaznovani z vso strogostjo?!" "Kot barbar ne poznaš Rimljanov," odvrne Neron pikro in zasmehljivo. "Le-ti pozabijo vse, ako jim prirediš pojedine in sijajne igre, rn k temu nam nudi Armenec vprav najlepšo priložnost." "Potemtakem pa prihranimo nekaj stotin kristjanov za gladijatorske borbe!" pripomni Alitir. "Ne govori mi nič več o kristjanih!" odvrne Neron razjarjeno. "To je zastarano in obležano blago; Rimljani morajo vsak mesec imeti nekaj povsem novega, ako naj ostanejo zadovoljni in mirni. — Kako je z gledališčem na Martovem polju?!" "Delo krepko napreduje, veličanstvo," odgovori Alitir. "Krepko napreduje: ta odgovor že tedne čujem od tebe!" vzklikne cesar z rastočo nejevoljo. "Kdaj mi boš naposled vendar enkrat povedal, da je dovršeno?!" "Saj delajo noč in dan," si je upal pripomniti dvorjan; "vse *užnje na državnih posestvih sino vpregli v to delo, 24 1 celo od najbolj oddaljenih posestev smo jih poklicali. Jaz ne naj-lem več nobenih moči, če mi ti ne dovoliš, da pri delu uj orabim kristjane." "Pii vseh bogovih!" je vzkipel Neron, "že spet kristjani! Tega imena nočem nič več slišati! Pri moji nemilosti ni ne govori več o njih I — Pokliči mi Tigelina; ž njim bom mogel boljše preudariti zadevo kakor pa s teboj, ki mi veš in znaš pripovedovati samo o tej vaši judovski sekti.' Alitir se kar najbolj pokorno prikloni in gre. Prega. njanje kristjanov, zaplemba njih premoženja, ki je njemu donašala toliko dobička, vse to mora zdaj prenehatj, vprav zdaj, ko je menil, da je vso ločino že malodane iztrebil. Kako se je bil trudil, da bi k tekmovalnim dirkam na vatikanskem dirkališču zbral v kar moč velikem številu senatorje, viteze in ljudstvo, da bi tako cesarskemu voditelju konj nudil napolnjene prostore gledavcev, in zdaj mu je poplačala samosilnikova muhasta slaba volja s trdimi besedami in s tem, da je razdrla njegov najljubši načrt! Alitir je bil že poprej nekaj krat moral občutiti, da sončni sijaj vladarjev ne samo razsvetljuje in ogreva, ampak da utegne biti pogosto tudi skrajno neprijeten. Danes pa še ni mislil na to, da ta sončni žar utegne tudi paliti in Ob isti uri, ko je dvornik v globoki zlovolji zapusti! cesarsko palačo, je bilo Priscilino posestvo na kmetih ob Solni cesti — Via salaria — priča genljivega prizora. < )d mučencev dirkališča je bil le en del mogel biti pokopan v ilovnatih jamah ob sosednjem vatikanskem griču, ker je bilo deloma premalo prostora, deloma pa tudi premalo časa, da bi mogli ondi pokopati vse še skrivaj po noči. Zato je bil Pudent pripravil več voz, na katere so zdajci naložili trupla mučencev spričevavcev in jih popeljali na njegovo pristavo, da bi jih pri grobnem spominiku njegove matere pokopali, v hodnikih tik ležečega arenarija ali peščene jame. Bila je to daleč se razprostirajoča podzemeljska peščena jama, ki se nahaja še danes in od katere tvori večje ozemlje najstarši del slovečih Priscilinih katakomb ali podzemeljskih grobišč. S pomočjo nekaj mož, ki so se z veseljem poprijel) tega častnega opravila, je bil Evkarp po noči trupla umil, pomazilil ter jih zavil v dragocene tkanino, tudi na pol i zoglenelo kosti sežganih; druge brate pa jo bil poslal v podzemeljsko pokopavališče, da bi tamkaj v skalovinastem lehnjaku izsokali potrebno število grobov; ženske so pa morale plesti cvetlične vence. Zdaj naposled je bilo vse pripravljeno, da bi mučonco ponesli nizdol v grobnico ter jih pokopali. Trupla, dvanajst po številu, kakor tudi ostanke sežganih, ki so jih zložili skupaj v posebni rakvi, so nesli najprej v domačo kapelo, in tukaj so se ob določeni uri zbrali vsi kristjani, leb. Da bi to reč dognala do konca, je popoldne povabila svojega očeta, naj bi se peljala venkaj, "da bi spet enkrat obiskala senatorja Pudenta, kateri se jima je prvikrat tako nad vse prijateljskega izkazal. Nikakor ni mislila povprašati senatorja glede uganke, ki si je ni mogki razrešiti; za kaj takega 110 bi bila imela poguma. Toda morda bi na sprehodu po pristavi odkrila kako znamenje, ki b; jo moglo kaj bolje podučiti, vsekakor pa mora zvedeti, če je Evkarp še v službi pri senatorju ali ne. Favst, ki svoji hčeri nikoli ni ničesar odbil, ker se j'' po smrti svojo soproge z vso dušo oklepal tega svojega edinega otrokaž, je tem rajši dovolil v njeno prošnjo, ker je pri tej priliki hotel poizvedeti o usodi in bivališču svojega starega bojnega tovariša, stotnika Kornelija iz Cezareje. Prvi, ki ju je srečal pri vstopu na pristavo, je bil Evkarp. "Popelji," je rekla Favstina, "mojega očeta k svojemu gospodarju, s katerim ima govoriti; med tem bi si pa j'lZ rada oglodala pristavo, in ti me pač smeš spremljati, ('3 1110 opozoriš na posamezno posebno .lepe točke." Favstina, ki je sedla na rušnato klop, je s preisktijo-oimi pogledi zrla za mladeničem v spremstvu svojega očeta; nobene dvojbe ni, da je bil zares 011, ki ga je bila videla včeraj 11a dirkališču. Toda kakor da ne bi bila verjela sebi in svojim lastnim očem, je hotela od njega samega inlC" priznanje, in ko se je bil tedaj povrnil k. njej, je pričela K0' voriti: "Midva sva danes prišla na pristavo tvojega gospodi'-ker so moram ja/ po omainljivem razburjenju včerajšnje^ večera na dirkališču okrepčati in razvedriti s tem, da gre'" v prosto naravo. To je vendar spet sijajno tekniovalj1" dirka! Edino, kar jo pri tem motilo, so bile te strahovi"-' plamenice kristjanov, ki so goreli." Evkarp se ozre na gospodično s površnim, toda vpra" Sujočim pogledom: ali ga je bila morebiti videla, ko J® snemal trupla?! — I11 — ali je bila celo .senatorja spoznaj la?! — in ali je morda pričujoči obisk s tem v kaki zvezi' Hitro se je zavedel položaja in odgovoril: "Zares, cesar skrbi za razveseljevanje ljudstva, in ako so kristjani zažgali Rim in če so sploh takšni čarovniki in pošasti, kakor jih dolžijo, tudi grozna smrt zanje ni pretrda kazen.' To je bil odgovor, ki Favstini ni dal nikakega novega Pojasnila, iz tega odgovora ni mogla niti z gotovostjo sklepati, da je bil Evkarp sam v Vatikanu. "Le to je znamenito," je nadaljevala, "kako sekta še vedno pridobiva pristašev, in kako le-ti tak tesno drže skupaj, da celo z nevarnostjo lastnega življenja odnašajo trupla svojih usmrčenih tovarišev z dirkališča, kakor sem snoči videla z lastnimi očmi." l'o teh besedah ie mogel Evkarp komaj še dvojiti, da f?a ie Rimjianka utegnila spoznati. "Gotovo, plemenita gospodična," je odvrnil, "čudovita "i takorekoč nerazložljiva prikazen ie. kako je mogel mož, ki je bil križan v daljni judovski deželi, ki je imel le nekaj ubogih in neizobraženih ribičev za svoje pristaše, nepojmljivo je, da ie le-ta po svoji smrti mogel razširiti svoj nauk od dežele do dežele, ponesti ga v Rim in tukaj zanj najti tako trdna tla, da vs!e muke, ki si jih izmišljuje cesar, ne morejo iztrebiti tega nauka. . ." To je bila za Favstino povsem nova misel. -— "I 110," je rekla po kratkem premolku. "čudovito se da razložiti samo po sebi: skrivnostnost, v katero Nazarejci zavijajo svoje misterije, privablja množico, ki je željna novega, in reči, katere še. kakor se pripoveduje, dogajajo pri njihovih skrivnih nočnih sestankih. . ." "Zločin je zmerom strahopeten, plemenita gospodič-"a." jo prekine Evkarp; "nikoli ne more dvigniti človeka k takšnim junaškim žrtvam, kakor vidimo, da so jih zmožni kristjani v najstrašnejših smrtnih mukah, dočim se 111 Utrudijo zatrjevati, da so nedolžni." "Nikoli nisem mogla verjeti," odvrne Favstina. "da so kristjani krivi požara, in zato se mi studijo usmrtitve. Ne veni, če ni pregreha tistih nesrečnih še kaj bolj grozovitega "ego zanetenie požara v mestu Rimu. Toda pripovedujejo Sc o njih še marsikatere druge reči." ''In so za vsako obtožbo na dolgu ostali z dokazom Pravijo," nadaljuje Evkarp z rastočo vnemo, "da so tudi odlični Rimljani, možje in žene najplemenitiše krvi, najbolj brezmadežnega življenja, niodroslovno izobraženi, obdar. jeni z bogatini spoznanjem ljudi, pristopili k nauku Kristusovemu in zanj niso nič manj pripravljeni z veseljem pretrpeti smrt, kakor ljudje izmed priprostega ljudstva. Ali moreš razumeti, kako utegne in more kak sestav, kakšen nauk, ki oznanja le pregrehe in zločine, pridobiti zase take visokorodne, prevdarne in krepostne može ter žene?!" To je bila vprav uganka, ki si je Favstina ni mogla razrešiti, vprašanje, za katero je tukaj iskala odgovora. "Toda," je dejala, "zakaj neki kristjani tako skrivaj ravnajo, zakaj ne stopijo na dnevno svetlobo in očitno ne razlože, v čem obstoji njih nauk?!" "Saj ne skrivajo tega," odvrne Evkarp; "svetloba sveti v temo, toda tema je ne razume." Y tem trenotku je prišel njen oče iz hiše s senatorjem vred, in Favstina je z začudenjem opazila, da se je že večer približal. Pravkar je hotela Evkarpa naravnost pov. prašati o nauku kristjanov: zdaj je morala to odložiti na kakšno drugo priliko. Tako se je ločila od pristave, v prsih ie ohranila nerazrešeno uganko, da, k tej edini so prišle še mnoge druge, za katere ni vedela razrešitve, in vendar io jc bolj in bolj živo sililo, da bi našla odgovor nanje. Da je Evkarp kristjan, so bile dale njegove besede jasno snoznati. S tem pa se je slutnja spremenila skoro v gotovost, da tudi senator Pudent, morebiti vsa njegova družina pripadajo Nazarejceni, in potem nikakor ne more biti resnično, kar si priprosti ljudje, pa tudi v olikani družbi, pripovedujejo o zlobnosti in pregrehah kristjanov. "Ali velja poslednja beseda, ki jo je osvobojenec izrekel," se : povprašala devica naslednji dan. ko je bila snet dolgo časa zaman razmišljala o tem. kar je doživela in slišala, "ali velja tudi o meni: "Svetloba sveti v temo, toda tema ie ne razume?!" "In kaj prav za prav." jo povpraša neki notranji glas. "je potrebno, da razumeš svetlobo?!" Favstina si ni -mogla in tudi ni hotela dati odgovora na to vprašanje. Slutila ie, da 1)i v odgovoru na to vprašanje našla svojo razrešitev na vsa ostala vprašanja in pa vse uganke. Toda — s tem ie nato stala tudi pred nekirp zidom. pred nekim prestenkom. ki je tako visok, da se ji je zazdel nedostopen. KONVERZIJA PO RADIO. Znani govornik katoliške radio-ure, Rev. Dr. Sheen, profesor katoliškega vseučilišča v Wash-lngtonu, je ujel veliko ribo. Polkovnika Horac ^ann in njegovo ženo je spreobrnil. Konvertit prej versko nf bil član nobene cerkve. Pač pa •le bil borbeni protikatoličan. Politično je bil strasten republikanec, o katerem je bilo začasa predzadnjih predsedniških volitev splošno znano, da je agilen agitator proti izvolitvi Al Smitha. Sheen, ki mu je po radio dal prvo pobudo za sPreobrnenje, ga je obenem z njegovo ženo tri mesece poučeval o katoliški veri in ju 17. marca tudi krstil ter jima podelil prvo sv. obhajilo. Pc krstu je izjavil, da je 64 let iskal resnice. Dan, ko jo je našel in prejel Njega, ki je neustvarjena Resnica, je najsrečnejši dan njegovega življenja, dan, ko mu silijo na jezik Simeonove besede: "Gospod, zdaj pusti svojega hlapca v miru, ker moje oči so videle Tvoje zveličanje!" Ko je Al. Smith slišal, da se je spreobrnil, mu je poslal prisrčno častitko. BRIDKA LEKCIJA ZA AMERIKANCE. Neki metodistovski misijonar med črnci an-£'e«ke zahodne Afrike, je svojim črnim ovčieam *'ko ganljivo opisoval bedno stanje njih belih ratcev v nekdaj zlati Ameriki, da jih je skoraj ® solz ganil. Zasmilili so se jim. In dasi so kot cerkvena miš, so vendar zbrali za omi- ljenje njih revščine $40.00 Z njih stališča visoko vsoto. Ta velikodušni dar je pastor poslal predsedniku Rooseveltu v podporo stradajočim. To je pač bridka lekcija in trpka ironija za otroke velikega strica Sama, zlasti še, ker so jim nigri tako "pri srcu". Tine in njegovi otroci. Spisal Marin Miha. I. qEL sem na svojo prvo službo kot učitelj. Ko sem do- spel do pod hriba, sem začutil, da sem truden. Položil sein kovčeg poleg sebe, snel klobuk in si z dlanjo otrl mokre lase. Dobršen klanec bo treba še prehoditi, predno bom na vrhu gorskega stožca, iznad katerega me ie prijazno pozdravljala cerkvica in poleg nje dvoje, troje kmet-skih stavb. Prva služba! V hribih! Kje str lepe sanje o cestah in ravninah, železnici, avtu, družbi. . . \o pa. da je vsaj to! Koliko jih je, ki čakajo in bodo še čakali! In še starejših od mene! Sicer pa: ljudstvo! Moje ljudstvo, pristno in grčavo! Tudi o takem sem sanjaril. In če kje. tu v teh hribih mora biti. Če sem mislil zadeti kovčeg in vzeti pot pod noge. kar me nekdo od nekod zakliče: "Gospod Miha! Gospod Miha! Počakajte malo!" Veste, da sem se začudil. Le kdo me v teh tujih kra-iih pozna, da me po imenu kliče? Spodaj izza ovinka se je pojavila postava mladega fanta. Urez pokrivala je bil. V roki je držal športno čepico. Kdo je ta človek? Čudno! V tej samoti! "Rog Vas sprejmi, gospod Stanko! laz sem, Pred-mostni Tine, ali se me še spominjate? Iz naše domače vasi. saj veste! Sem cul, da ste nastavljeni kot učitelj tam gorile na Kozjem vrhu. Jaz pa sem delal pri gradnji mosta tam doli čez Bistrico. Tn ko sem zvedel, sem takoj šel, da Vas vidim in pozdravim." "A? Tine. ti si? Glej si ga! No. pa saj me lahko tikaš, saj še ni tako doltro. ko sva rake lovila po Bobrovnici in tiče streljala s fičefajetn. . . Ali greš z menoj?" ''Grem. In tole vam bo nesel v hrib. Tikal vas pa ne bom, ker vi ste gospod, jaz sem pa — 110. zaenkrat brez. poselil." Tine ie bil fant. da je moral biti človeku všeč. Ni bil visok, a širokopleč in močan. Kretnje so mu bMe gibke in prožne, da bi ]>il človek mislil: to ie športnik, ne pa delavec pri zidarjih ali tesarjih. Tudi obleka ni bila oguljena. Kadar se ie zasmejal, so se mu oči napolnile s tekočino in sijale v živahnem zanimanju. Domač znanec takorokoč ?r!'- "ie je srečal in nozdravil 11a teh tujih tleh. (občni in uvidevni fant ie privlekel od nekod par naramnic. iili navezal okroe kovčee-a in kovček zavihtel na svoi široki hrbet. Sedaj jo korakal v breg. da -r bila v gostilniški sobi prižgala luč. Pa je imel srečo moj Predmostni Tine: še tisti večer sta se z gostilničarjem pogodila za službo. Hlapca jo manjkalo pri hiši. Do tedaj je imel gostilničar v bližnji, napol podrti koči na stanovanju starega dninarja in njegovo II. ženo, da sta 11111 delala pri hiši. Mož pa jo bil pijanec jo zbolel, potem ko se je bil močno prehladil ,in i"1' Zdaj je gostilničar potreboval mlado moč h konjem. bo začel sekati v Rakilovcu kubikc za na I.aško Napravl" Tine je bil srečen, da je pel, plesal in tulil. . . Ko je snio pogodbo. S Tinetom sva postala soseda. Lepi so bili tisti prvi dnevi na Kozjem vrhu. Podnevi s°la, po šoli izprehod v gozde, zvečer pri luči prijateljski sestanki v Mandeljčevi gostilni. Prisedla je družina okrog Peci, med njo Tine s svojo živahno naravo in vedno vedrim obličjem. Tine je navadno prinesel konjski komat a'i jernienje, in pri peči sedeč snažil in likal. Gospodinja le pomivala posodo, gospodar je kadil pipo, par gostov je modrovalo pri kupi vina. Včasih so navili gramofon. Tedaj je Tineta kar vrglo pokonci, da je sam samcat s s sna. zdno ščetko v roki, plesal po hiši svoj "bolcer", priskakoval skoro do stropa, bil s petami ob tla, vriskal in pel po taktu. . . O, ta fant! "Kajne Tine, Tilda, Tilda!?" sem ga dražil. "Tilda! Ah Tildal" Le jaz sem vedel, kakšne načrte je bil skoval Tine zadnje čase. Tista koča namreč, ki je bila sedaj prazna ko je prejšnji hlapec umrl: tista koča Tinetu ni šla iz mis'1- Kako bi se dalo živeti v njej, ako bi gospodar Man-dc'jc dal v najem še tisto njivo tam poleg in tisti las tam Pod studencem. S Tildo bi se vzela in bi potem Tilda re-mla prašiča ali dva. . . Obenem bi pa oba služila pri Mati-deljcu: Tine za hlapca, Tilda za deklo, ko jo itak potrebujejo. . . Kaj bo rekel gostilničar Mandeljc? Ali bo zadovoljen s tem? Gospod Miha naj posreduje! Obljubil sem primerno pomoč. Že po par dneh sem '"ogel povedati Tinetu, da Mandeljc in gospodinja ne nasprotujeta, da se: pa tudi k ničemu ne obvezujeta; zaenkrat Pa da boste Tine in Tilda lahko v bajti, in še nekaj sveta tam poleg bosta dobila v najem. po nekaj tednih odhajal na poroko, niti ni hotel vzeti tistih par kovačev, ki mu jih je Mandeljc ponujal kot dosedanji zaslužek. "Ne, je rekel, tisto se bo potrebovalo, ko bova s Tildo napravljala nekaj oprave in posode. Le naj ostane, da bo Tilda videla, da njen Tone ni lenobe pasel na Kozjem vrhu tačas." Ni minul teden in Tine in Tilda sta dospela. Tema je že bila, a tudi skozi temo sem mogel spoznati, kakšna lepota je bila ta tako željno pričakovana in toliko hvaljena Tilda. Dolga kakor preklja v fižolu, od koz razjedana lica, mrtve oči brez ognja, usta široka do ušes. Par prednjih okusa. To je bila tista Tilda ,ki jo je Tine opisoval kot zob se ni moglo skriti za ustnicami. Obleka brez reda in nekak vzor! O ti nesrečni, do ušes zaljubljeni Tine! Ali ie fant slep, da ne vidi? Ali se je hotel norčevati iz nas vseh? Kaj še! Tine je bil svoje Tilde iz srca vesel. Obraz se mu je smejal same neskaljene sreče, ko jo je kazal nam znancem in prijateljem: "Zdaj jo pa imamo! Zdaj jo pa imamo, našo Tildo na našem Kozjem vrhu. O —! Sedaj bo tu kakor v nebesih. Sedaj bomo delali, da bo vse pokalo. Človek vsaj vi^ zakaj dela, ko ni več sam na svetu, in ko bodo otroci!" Naposled se je celo Tildi zdelo preneumno in ga ie zavrnila: "Tepec ti, zaljubljen!" Drugi so molčali in si delali svojo sodbo. Mene je pekla vest. da sem pomagal vstvarjati tako "srečo" kot se je tu obetala. Vendar sem si mislil: "Kaj pa, ako se motiš? Ti vidiš le njeno zunanjost, Tine jo morda pozna po notranjosti. Saj so na svetu tudi ljudje, grdi po zunanjosti, a nosijo pod razkavo kožo zlato srce. . ." Ta misel me je nekoliko potolažila. III. No, zlatega srca Tinetova Tilda ni imela. Lena in "»rtva narava ie bila to. Zraven pa potratna in zapravljiva. elala je dolgove kar na debelo in se izgovarjala, da ne j"ore drugače; sedaj, ko je šele pričela z gospodinjstvom, "vendar: kaj je bilo vse njeno gospodinjstvo? Par su-"n in vedno lačnih prašičev, ki jih je bila Mandeljčeva po ar'la zavoljo Tineta Tine pa za vse napake svoje Tilde Jt '"I gluh in slep. T ilda je znosila iz prodajalne vse, kar ie imelo okus Po dobrem, pa če je bilo pri gospodinjstvu potrebno ali ne ' 'adkor in bomboni, kava, likerji, pivo, malinovec. . . Ob "esecu pa je moral plačevati Tine. Tine, stopi, stopi na nogel Ali ne-vidiš, da ti bo vse HPi"avila," sem ga opomnil nekoč. Tine se je čudil: "Kdo?" in . Kdo? G,ej' Kdo ncki! Tvoja Tilda! Ali si gluh slep da njč ne vidiš? Kavo pije in sladkarije sreba: to pV'u"0 deI°' pa Rara® in delaš, da obdelaš doma in '. Mandeljcu. Spodi jo k delu. In po hiši in okrog hiše 1 saJ 111 skoro, da bi človek blizo prišel." kd 10 poves'' K'avo ,n premišljeval. Ako bi mu bil drugi takole govoril, bi bil stisnil pest in zaškrtal z " Ml>. Napram meni si ni upal. Bom pogledal." Veste, gospod Miha,, ljudje več go-re,\ * je v resnici. In mojo Tildo mi zavidajo, to je!" sel ^ ''"k* m°j Tine!" sem se mu zasmejal in ga strehi t-'3 rainc- "Tine, vzdrami se vendar! Tvojo Tildo, naj ".kdo zavidal? Ali se ti blede?" 'Rom pogledal. Bom pogledal." tak« t par se opravičil: "Je'res precej r':i ° kot ste rekli. Toda, veste gospod Miha, Tilda si mo-X; .,lriVoščiti, da se okrepi za svoj stan, ki bo najbrž kmalu, stiii V'S,< : mati ni trdila, kako naj bodo otroci? Zato ,|.( . Jl dovolil, da si privošči. Nočem, da bi se mi reklo, JO zajedam. Ros Naj ima! In to nikomur nič mari! Vam, p°d Miha nič ne rečem! , Vi mi le povejte! Ali dru-„ ". ki mi bo slabo govoril o Tildi, pokažem, kaj se to Hudrija, da res!" Pravi. Ta človek! Slep in gluh za vse, kar bi bil moral videti! Človeku se je milo storilo, ko je gledal to komediio. Zaničeval bi ga bil vsled njegove slepote: pa sem ga moral občudovati vsled nesebičnosti in zvestobe. Šlo je vedno na slabše. Tine in Tilda sta lezla v dolgove. Ko je minilo pol leta, je postal Tine zamišljen. Ob nedeljah popoldne, ko sta se s Tildo skregala (a tiho. da bi drugi ne slišali), je šel v gozd in hodil gori in doli in mrmral čudne besede. . . Po dolgi hoji se je potolažil prišel domov, prosil Tildo odpuščanja in mi zvečer za-šepnil: "Moja Tilda, gospod Miha, je zlata vredna žen ska. Res: jezikava je, ampak to je vsled tega, ker je — saj veste — v drugem stanu. . . Ko to mine, ah, ko to mine I Potem bom vedel, zakaj delam. Imel bom otroka'. Otroke!" Ob takih večerih — zlasti, ako je bila pri Mandeljcu zbrana večja družba — je postal za nekaj ur zopet živahen kakor prve dni. Pel je svoje pesmi, ki si jih je sproti skladal, plesal svoj "bolcer", bil s petami ob tla. Iz divjega galopa je prehajal v mirni "stajeriš" in krilil z rokami po zraku. Drugo jutro po takem je bil zopet tih, žalosten, potrt.. Sem mislil, da zato, ker ni bilo upanja, da se Tilda poboljša. Pa ne! Začudeno me je pogledal, ko sem mu omenil takisto. "Tilda? Saj Tilda je dobra. Le z otrokom ne vem kako bo. Tilda toži o slabostih. In skrbi me. Stara To-mažkulja je bila pri njej in je rekla, da morebiti kaj ni prav in v redu. . ." "Haha!" sem se mu smejal in mu hotel pregnati nepotrebno skrb. "Tine, poslušaj me! Sladkarije ji prepo-vej. pa bo vse prav in v redu. Kant neumni!" "Zdaj ji ne maram nič prepovedovati, ker —. Veste gospod Miha, mogla bi se žalostiti ali razjeziti in to bi ji škodovalo. Kar bom rekel, bom rekel potem, ko se ne bo treba več bati. . ." Tak je bil. Potem mu pa pridi blizo, če mu moreš! (Dalje) Dobro mnenje. Rev. J. Smolcy. nr REBA je bilo podvzeti operacijo na jeziku. I • Predno so bolnika položili na operacijsko mizo, so se zbrali njegovi sorodniki okoli njega. Tolažil jih je. kakor jih je mogel, dasi njegovih besedi ni bilo skoro razumeti. Prišel je zdravnik, ki naj bi izvršil operacijo in so jc bolnkovo bolezen še enkrat ogledal. Prosil ga je, da mu pove resnico. Zdravnik — svetovno znan učenjak — ga je milo pogledal, potem pa rekel: "Ce hočete še kaj povedati, storite to še pred operacijo — ker to bodo poslednje besede, ki jih bote mogli govoriti." Tu je dvignil bolnik oči proti nebesom, potem na ženo in otroke, ki so jokali okoli njega. . . in potem je rekel zadnje besede s svojim bolnim jezikom, in te so bile: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" So trenutki, ure v življenju, ko se človek ne more drugače iztrgati iz boli, trpljenja, obupa, kakor da se vrže v naročje božje z besedami: 'aljen bodi Jezus Kristus!" Ali pa: "V imenu božjem", ali: "Gospod, moj Bog, naj bo vse v tvojo večjo čast, če še toliko trpim." Mi imenujemo to dober namen, in razumemo pod tem resno voljo naše duše, ki je pripravljena za vsako žrtev, da stori v večjo čast božjo vse, kar od nas zahteva, da trpimo vse v njegovo večjo čast. Naj bo to kaj velikega ali malega — malo postane vsled dobrega namena veliko pred Bogom, brez njega je pa veliko prav majhno. Neki cerkveni učenik je rekel: "Veliki koraki — pa ne po poti, marveč zraven pota." Pod temi velikimi koraki razumemo velika dejanja, ki pa se vrše brez ozira na Boga. Naj so navidezno še tako velika — manjka jim vrednost za oni svet, za večnost, manjka jim tedenca k Bogu, Nasprotno pa lahko rečemo o vsakem dejanju, ki ga izvršimo z dobrim namenom, pa naj sc še tako malenkostna in brezpomembna: "Mali koraki — pa na poti." Dober namen je nekak pečat večnosti, ki ga vtisnemo našemu vsakdanjemu delu in trpljenju, angeli božji zapisujejo vse to v knjigo večnega življenja. Nimamo vedno priložnosti, da bi izvršili bogve kako veliko dejanje, če pa naše — in naj so še tako majhne — dolžnosti vestno izpolnjujemo, če razne bolečine potrpežljivo prenašamo, potem vtisnemo temu nek poseben pečat, ki ga morajo imeti, če hočemo enkrat prejeti od Roga krono večnega življenja, ki bo skovana iz teh naših dobrih del; nam treba samo vsak dan pričeti in vsak dan končati z dobrim namenom. V dobrem namenu je takorekoč izražen« življenjska filozofija — zavest namreč, da nas je Bog postavil na to mesto, na katerem smo, da nam je On dal naš poklic, da je vsak križ, ki nas zadene, poslan od Boga. Kako bi namreč moglo služiti v poviševanje božje časti to, kar delamo in kar trpimo? V teni leži velika tolažba. Ce posežemo v življenje svetnih mogotcev i'1 v življenje navadnega trpina, šele prav vidimo, kako velika tolažba je v tej resnici o dobrem namenu. Ta, ki trpi in prenaša svoje križe z dobrim namenom, ali pa skrbna mati v otroškem krogu, učitelj v šoli ali pa duhoven na prižnici-ženica, ki v bolezni prebira rožnevenške jagode ali pa svetovno znan učenjak, vsi imajo velikanske zasluge pred Bogom, če vrše svoje dolžnosti v dobrem namenu. To velja o vseh, ki ne iščejo svoje časti in slave, ampak ki skrbe vedno le zato. da bi poviševali čast božjo in storili njegovo voljo- Iz šole. Veroučitelj je razlagal sedem prošenj očenaša. Ko je prišel k prošnji: "daj nam danes naš vsakdanji kruh" stavi učencem sledeče vprašanje: "Zakaj je neki Kristus dejal učencem naj prosijo za vsakdanji kruh in ne za cel mesec ali celo leto." Tako se je ogla sila Anica v peti klopi: "Gospod, ker hi kruh gplesnil, če hi bil en mesei ;tar." Zakaj žena ne more ministrirati. Cerkovnik je vprašal duhovnika: "Zakaj neki cerkev prepoveduje ženi ministrirati pri altarju? To je vendar krivično." Duhovnik je cerkovniku razsvetlil zadevo /. odgovorom: "Cer- kev je že vedela, kaj je prepovedala. Žena bi pri Kirie eleison nikoli duhovniku ne pustila zadnje besede." Še ena o organism. \ starih časih pri orgijah niso imeli motorjev. Moral je vsak organist imeti posebnega fant i a'i moža. da im» ie pritiskal na meh, Zgodi se, d„ pride k neki cerkvi nov organist. Mož, ki je bil dolga leta v tej službi, je pridno Hitro jo je nakl. Župnik je dejal organistu po maši "Igrate pa že tako kakor David, samo ne tako lepo." Organist mu ni ostal dolžan, hitro se je znašel. Odvrnil je. "Vi gospod pa govorite kakor Šalamun, samo ne tako modro." pritiskal meh. l'ri gloriji pa kar naenkrat preneha. Organist /avpiie '' božjo voljo, pritisnile na meh. ne ('1" lajte mi sramote." Starec pa jez1'" "Ho tak- smrkav organist komandi1"* Dvajset let pritiskam meh. bom me" da vedel, koliko sape je treba za "" vadno glorijo." Človek -svetiiče božje. Župnik je pridigal v cerkvi: ČloV _ ie lempelj božji, svetišče, v kali'r' ^ biva Hog. In jc primerno razloži' ''' men tega stavka. Kaj se mu K /tIl).1 dihi, ko je prišel iz cerkve. Dva sta ga čakala z grbeem. Pravi t .f fantov: "Temu-le grbcu je pa l'"" zakristijo pristvaril k templju." ^ misijoni in naši misijonarji. Veliko slavlje v Bošontiju. P. Mesaric D. J., misijonar v Indiji. praznik sv. Fr. Ksavcrija sem svojim dragim Bošon. čanom oglasil, da bo na praznik Brezmadežnega Spočetja blagoslovitev temeljnega kamna naše misijonske Postaje. Vse sem pozval, naj polnoštevilno pridejo k slav-lu- Moji spreobrnjenci take blagoslovitve še iliso videli, Pa so me naprosili: "Oče, povej nam, kako to bo!" Na dolgo in široko sem jim moral vse razložiti. Potem sem I'll še enkrat prosil, naj vsak po svojih močeh prispevajo * Proslavi, da bodo pogani videli, kako lepo je pri nas. Se isti dan zvečer je peljal glavni katehist cel trop domačinov skoz vas. Vsak je nosil gorečo plamenico v roki 1Jebelušasti Bašob je tolkel na svoj veliki boben, drugi so Pe'i. Njih vpitje se je slišalo celo tja daleč v tretjo vas V-so okolico je vznemirilo. Brat France Drobnič, ki je v bošontiju moja desna roka, je ta nenavadni šum prvi opa-in je brez sape pritekel v kolibo: "Brž, oče, vas gori, 'Judje jokajo, brž, brž!" Stečem ven. — "Katera vas pa, ''ranče. . .? Pogani uganjajo svoje neumnosti kot vedno, bo še konec Bošontija!" Pol ure kasneje je prišla vsa truma pred misijonsko Postajo. Prišli so me klicat, naj predsedujem njihovemu zborovanju, Posedli so v polkrogu na golo zemljo, meni Pa so ponudili častno mesto v sredini. Nato katehist UV|gne roko in spregovori: "Vaščani! Bratje! Že drugič •nio se danes na dan sv. Fr. Ksaverija tukaj zbrali. Zju-^r,'j smo slišali iz ust našega očeta misijonarja o veliki Iju-•"' sv. Frančiška, ki je samo duše reševal. Spomnimo da so hili pred dobrima dvema letoma mnogi ixmcd nas pogani, daleč od Zveličarja, a zdaj so srečni. V tej J'uši skupni sreči pa ne smemo pozabiti naših poganskih ''tov. ki jih je okrog nas še toliko. Molčati nikakor ne |"!®mo- Zato smo se, evo, zbrali k posvetovanju, da od-^ u'»o, kaj naj v bodoče storimo. Na praznik Brezmadežna Spočetja bo naše veliko slavje, blagoslovljen bo te-."''jni kamen te naše postaje, ki je pod zavetjem Male sv. i ^^ije. Kaj bomo torej storili za ta dan? Kdor ima Ksen pameten predlog, naj ga tu pred vsemi izreče." — ' '.'stala je tišina. V daljavi so valovi kalnega Gangesa "JUskali ob blatne obale. p. . *>ryi se je oglasil Bismol. Ilil je že večkrat v Kalkuti, Jl' videl, kako se slovesnosti prirejajo. Predložil je, naj ' ORn,i december nakupijo bomb, raket in bengaličnega t'ili,U ''""edlogu se je najbolj protivil Džiriš, češ, da so ^ stroški nepotrebni, ker ima zdaj po žetvi vsak vaščan Pa r'tzP°'ago dosti slanic za kresove: "Prihranimo denar „' »»"". '"> oče misijonar kupil 10 parov volov in bomo Posl»?vili prevozno družbo, ki se je bodo tudi pogani radi kali 'fCVa''' ' Kekel sem jim, da bodo na to še dolgo ča-y0rj'j ('r nimam denarja niti za deset koz. — Vsak je go-0 svoji obrti: čolnarji o čolnih, ribiči o mrežah kmetje o oranju, katehisti o slikah in zastavah. . . Skoraj vsi zborovalci so že govorili in mislil sem, da bo vse govorjenje zastonj, ko naenkrat skoči na noge trebušnati Bašob in trikrat močno udari ob boben. Vsi so prasnili \ smeh, ker veseljaka dobro poznajo in vedo, da le redko prodre s svojimi predlogi. Te noči pa je bil posebno brili-ten. Predložil je, naj za slovesnost kupimo najmanj deset bobnov. "Oče, če to storiš, bo na dan slavlja vsa vas plesala" mi je prigovarjal in da me prepriča o moči bobnov, je začel mojstrsko biti po največjem. Vsa skupščina je z veselo pesmijo pop.rijela in zarajala. "Ali ti nisem rekel, oče, da bodo vsi plesali, ko bodo slišali bobne?" se je zmagoslavno hvalil Bašob ii> je s predlogom prodrl. Kasno ponoči se je skupščina razšla. Na predvečer Brezmadežnega Spočetja je Bošonti plaval v morju kresov, bobni pa so grmeli, da se je zemlja tresla. Povsod so na visokih bambusovih drogovih plapolale pisane zastavice, od vseh strani so se zbirali kristjani. Drugi dan ob šestih je bila sv. maša. Cerkvica je bila seveda za vse te množice premajhna in so morali mnogi ostati kar zunaj, drugi so splezali pod streho in so posedli po bambusovih prečkah, kjer so ves čas svetega opravila čepeli. Po službi božji se je zvrstila procesija. Naprej so iw sli križ in sveče, za njimi je šla mjiožica mož in žena. Ob spremstvu bobnov, cimbal in gong so dečki našega internata prepevali najlepše Marijine pesmi. Sprevodu so se pridružili tudi mnogi pogani, drugi bolj plašni pa so nas obstopili in opazovali, liilo je res lepo! Blagoslavljal sem sam, ker očeta Antona ni bilo. Ležal le bolan v kalkutski bolnišnici. Ni ga bilo, da bi mi potna, gal nositi vse tiste neštete molitve, žrtvice in devetdnevni ce. ki ste jih naši dragi Mali misijonarji in misijonarke. naši predragi prijatelji in dobrotniki v domovini opravili Mali sv. Tereziji v čast za spreobrnjenje nesrečnih duš v Bengaliji in za ustanovitev naše prve misijonske postaje v Bošonti. K sreči imam pri sebi dobrega brata Franceta On je vse liste z molitvami povil v čisto belo platno in j> ogromni sveženj v procesiji zadel na rame. Vse skupaj smo spravili v velik kamen iz cementa, ki smo ga zapečatili, položili pa smo ga na posebno mesto kot podstavek ■ a tisto ploščo, ki bo kasneje nosila kip Male sv. Terezije. I ako nam bo v veden spomin na naše drage dobrotnike in ljubitelje bengalskega misijona, ki so nam s svojimi žrtva-cami, molitvami in darovi zgradili prvo misijonsko postajo. Vsem od srca hvala, od Boga pa obilno plačilo! Odkar sem v Bošontiju, še nisem bil nikoli tako vesel kakor tisti dan. Vse je bilo tako preprosto in prisrčno, kot more biti samo v misijonih. A da je slavje tako lepo uspelo, se motam spet najprej zahvaliti Vašim molitvam in mojemu dobremu Bašobu, ki mi je svetoval, naj kupim deset bobnov. 1*10 Thakur in Ma. i. Vizjak D. J. Ure daleč od Kalkute sem na samotni misijonski Ka c^"\lil'i Raghabpur srečal pobožnega brahmana. V«' HiC(|. "'I0 m spoštujejo, ne samo hindi, ampak tudi moha. t. j ' in kristjani. Pravega imena mu ne vem. Thakur. ^t ir '"'' 111 mu pravijo. tlo8u'. J'" okrog 40 let. Postave je srednje. Po pravilnem 11 visokem čelu se takoj vidi, da je arijskega plemena. Suhi obraz spominja na indijske spokornike. Pa je Thakiu tudi res nekak puščavnik. Živi v svoji napol podrti kolibi ob majhnem ribniku, v katerem se koljejo sence visokih palm, ki kot prijeten gaj obdajajo samotno prebivališče Kristjani, ki stanujejo tam blizu, so mi povedali, da Thakut že tri leta nikamor ne gre, tudi v hinduistični tempelj ne. kamor bi kot svečenik moral. Kdina izjema so sprehodi ki jih dela dvakrat vsak dan, pa vedno v isto smer: prot. naši misijonski postaji. Tu se v cerkvici klanja Jezusu in Mariji. Mater božjo zelo spoštuje in neprestano o njej govori. Kliče je 'mila Ma' (mati). Pred njenim oltarjem najrajši kleči in dolgo moli k njej. Ko pa zvečer zahaja solnce in v misijonski cerkvici postaja temno, Thakur od svoje mile Ma jemlje slovo tako prisrčno, kot da se poslavlja za vedno. Pisano cvetje, ki ga je bil še na poti v cerkvico nabral ob poti, vselej pusti pred Marijino sliko. Ob slovesu pa izloči iz šopka rdeč cvet, poklekne sredi cerkve pri obhajilni mizi pred Jezusa in mu izroči skromno darilce. Nato se poda domov. Če na poti sreča misijonarja, ga ustavi in se z njim pogovarja o veri. Nekoč mi je ob taki priliki dejal: "Oče, vem, da si prišel sem radi Boga. Drugače bi pač ne mogel kar tako zapustiti svoje domovine, da se v tujini trudiš za siromake. Bog ti bo vse poplačal." Te besede iz ust brahmana so mi ugajale in začel sem se z njim prijateljsko pogovarjati. Vprašal sem ga čisto odkrito, kako to, da on kot hinduistični svečenik prihaja v našo cerkev in se klanja Jezusu in Mariji, boginji Kali v svojem templju pa ne žrtvuje? Bolestno se je na smehnil: "Kaj Kali? Saj ona sploh ni boginja, Ma, ki je prišla iz Evrope, ona je vse. Ko nje ne bi bilo, bi tudi Jezusa ne bilo. O mila Ma! Rekla mi je, da ne bom nikoli imel opraviti s sodiščem." Thakur je namreč v vasi ne samo svečenik, temveč tudi starešina in bankir, samo da on ne zahteva nepravičnih obresti kot to delajo indijski oderuhi. Na praznik Vncbohoda Marijinega je čakal pred cerkvenimi vrati tri ure, da bi se lahko poklonil mili Ma. V cerkev ni hotel, da ne hi kristjanov motil pri molitvi. — Me vem, zakaj je župnik-misijonar odstranil s pročelja sliko Male sv. Terezije in jo postavil v neki kot blizu vhoda. Thakur je to prvi opazil in je takoj potožil: "Oče, zakaj -i odnesel tisto lepo sliko 'mile Ma'? (Imel jo je za Marijino!) Kaj ui škoda, ko se je pa tam spredaj tako lepo podala." Slika je ostala na novem mestu in še oh mojem odhodu iz Raghabpnrja mi je Thakur potožil in me prosil, naj opozorim župnika. — Nekoč sem šel v cerkev, da v tišini izmolim brevir. Viti opazil nisem, da Thakur kleči za menoj in me opazuje. Ko sva se potem zunaj srečala, me ogovori: "Oče, kako lepo je gledati ljudi pri molitvi. Mnogi tega ne razumejo, pa jim je težko dalj časa ostati v cerkvi, na zabavah pa po več ur skupaj ostajajo in ne tožijo, da so trydni." Sam ne gre na nobeno zabavo v vasi, tudi kadar ga kličejo kot vaškega predstojnika ne, temveč vselej pošlje namestnika. Pravi, da ne gre, ker se boji, da bi grešil. Nihče ne ve, kje in kako se je naučil našega katekizma in molitev, ker nima pri sebi nobene krščanske knjige, misijonar ga ni učil, katehist pa tudi ne, ker mu je bilo prepovedano. To uganko sem hotel rešiti in sem šel večkrat ob raznem času po vasi in v bližino Thakurjeve kolibe. Našel sem, da se je molitev naučil s poslušanjem kristjanov, ki jih je tam okrog dosti, pa se uče katehiznia in molijo doma vselej naglas. Ko sva govorila o desetero božjih zapovedi, mi je dejal: "Oče, prepričan sem, da bi vsak postal velik thakur, če bi natančno izpolnjeval te zapovedi." Rad sem ga gledal, ko je hodil po vasi in zbiral otroke. Pošiljal jih je k lurški Materi božji in jih spodbujal, naj mili Ma pojejo lepe pesmice in naj k njej molijo. Dobri otroci ga imajo zelo radi, hudobni pa se ga boje in kakor hitro ga od daleč opazijo, začno vpiti: "Bežimo, bežimo! riiakur gre!" Ko pa ga vsi zapuste, gre zamišljen sam v cerkvico, da pozdravi milo Ma. Koliko lepih zgodbic bi Vam še lahko povedal o njem! Ze samo radi njega mi je bil(j težko pri srcu, ko sem moral zapustiti Raghabpur. Ob slovesu mi je dobri mož rekel, da bo čez leto pustil vse denarne opravke, ker ga ovirajo, da ne more razmišljati o Bogu, kakor bi želel. "Oče, ti odhajaš! Spominjaj se me pri mili Ma! Tudi jaz ne pozabim nate." , Parkrat sem nagovarjal župnika, naj vendar krsti Tha-kurja, a on se boji, da hi se potem spuntali vaški pogani i" bi se misijonarja še bolj izogibali. V Vas, svoje drage prijatelje doma, zaupam, da boste s svojimi žrtvicami in molitvami izprosili mojemu dragemu Thakurju milost skorajšnjega spreobrnjenja. Toliko ceni Mater božjo, zato g« bo Marija pripeljala k Jezusu, ker se še ni slišalo, da bi bila ona koga zapustila, ki je k Njej pribežal. Jezušček je prišel ponj. St. Poderžaj D. J. T'. l oma/, jc misijonar \ kraju, kjer se stekata indijski reki Pravara in Nula. Lanski božič je moral na dan sv. Janeza Ev. že zgodaj zjutraj za ves dan iz vasi ven na pot \ džunglo, /e je hotel zakleniti vrata misijonske postaje, ko se na pragu prikaže vaški starešina. Z eno roko sv je opiral na palico, v drugi je vodil drobnega otročiča. Prišla sta brez. dvoma v prav nerodnem času. A misijonar mora bili potrpežljiv. — Starešina zamrmra nekaj v pozdrav, se počasi približa, nadušljivo zakašlja in se nazadnje skoraj sesede na tla. Nato poteRpe otroka k sebi in mu ivče: "Dragec, vidiš, to je sahib (gospod), to je njegovo stanovanje, tam zadaj pa cerkev. Zdaj veš vse!" "Ha? Si zdaj zadovoljen?" "Kaj hi rada?" mu misijonar poseže v besedo. "Mudi se mi. Ravnokar sem hotel iti zdoma!" — "Hal Takoj 1 Takoj! Veš, oče, jaz pravzaprav ničesar ne potrebujem," odgovori starec, "tale moj vnuk pa je na vsak način želel videti sahiba in cerkev. Na vaš veliki praznik ga je stara mati prinesla sem, da vidi podobe, kipe in cer. kev. Danes zjutraj pa se je že navsezgodaj zbudil in je najprej hotel sem. Ni se dal potolažiti. Ker so vse žene pri delu, sem ga sam pripeljal. Kaj pa naj sicer storim z otrokom?" — "Malo šibe včasih mu ne bi škodilo!" omeni šaljivo misijonar. "Ne. . ., ne. . . Edini moj vnuk je" od-vrpe starec resno. "Dobro, poglejta si cerkev. Samo govoriti in ropotati ne smeta. Jaz moram na pot." Misijonar se obrne, zaklene sobo in jo udari na pot. \'i bil še daleč, ko se naenkrat naravnost iz cerkve razlezejo čudni glasovi: otrok kriči kot za stavo, starec renči. Ne kaže drugega, treba bo zapoditi neljuba gosta! Koittai misijonar prestopi cerkveni prag, mu že stari pogan zavpij'' naproti: "Vnuk bi Dete rad vzel v roke. Dopovedoval sem mu, da ne sme, pa ne mara poslušati. Kaj praviš na to? aj, pusti mu Ra za nekaj časa!" — "O ne! To je kip božjega Deteta. Tegale pa lahko vzame" ponudi misijonar otroku pastirja, ki ga je dolgoletna služba v jasolca'' stala ze c. l nos iu eno roko. Vnuček pastirje prezirljiv odrine. Ni hotel pogledati ne ovčic, ne vola, niti osliča Hotel je le Dete iz jaselc. "Pridi, dal ti bom lepo piščalko- "Ne maram piščalke." — "Veš, mali," odvrne misijonar, "to j, Jezus, ki je Bog; ni igračkal" — "Jezusa, ki je Hog, hočem," je zaihtel. Oče Tomaž si ni več vedel pomagati. Časa ni ime' že predolgo so motili ostale vernike v cerkvi. Kratkoina'0 zgrabi otročica in ga postavi pred cerkvena vrata. Otrok se je branil in vpil, pa ni nič pomagalo. Preplašen je sta rec prisopihal za njima. . . Istega dne zvečer se je oče Tomaž vrnil domov. Utr"' jen sklene, da bo drugo jutro vstal pol ure kasneje. — B'10 pa je se čisto temno, ko ga zbudi močno trkanje na vrata "Kdo neki jc tako zgoden?" Ze je hotel k vratom, ko s«; nekdo oglasi pod oknom. O. Tomaž odpre okno, spodaj Je stal Stari pogan s sitnim vnučkom v naročju. "Kaj pa b! rada tako zgodaj?" vpraša misijonar začuden. vnuk. . ." — "Pojta domov, pa malo kasneje pridite!" -T Oce, zadeva je resna. Ožgal se je. Pridi ven in pofflO1 Misijonar prižge petrolejko in pokliče starca noter Otro* Je bil strašno opečen po vsem telesu. "Kako pa se je tc vendar moglo zgoditi?" vpraša misijonar in nemudoma začne mešati vazelin z oljemi da namaže revčka. "Z žve-Plenkami se je igral, pa se mu je ena vnela in mu obleko zažgala." — "Zakaj pa ste mu jo dali?" -— "Moj edini vnuk je! Kako bi mu vendar mogel kaj odreči." — "Nesi ga takoj k zdravniku, je zelo nevarno" reče misijonar, vedoč. ''a stari tega ne bo storil. Kmalu je videl, da tudi ni potrebno. Tudi zdravnik bi nič več ne opravil: otrok je bil v zadnjih zdihljejih. Brž si orosi prste z vodo in otročiča krsti. Starec najbrž ni nič opazil, rekel pa je: "Če bo še živel, ga bom dal k vam: lahko napravite iz njega spokorni-ka kot si ti." Nato ga je pritisnil k sebi in je spet spregovoril: "Če bo umrl, naj umrje tukaj. Vedno je hotel hiti 1,1 " — V tem hipu otroček odpre oči in zaprosi: ''Kje je le' Jaz bi rad Dete!" — "Oče, daj mu Detece v roke," je prosil tudi starec, "poglej ga, umira. . ." V trenutku je bil misijonar v cerkvi in nazaj s kipom Jezuščkovim iz jaselc Sočutno ga stisne otroku med opečeni rokci in reče: "To Detece je Jezus, Sin božji. Poljubi mu noge in mi ga daj nazaj, ker ga moram spet nesti v cerkev, kjer je vedno." A otročiček se ga je trdno oklenil; odkimal je in je komaj slišno šepnil: "Jaz hočem Detece za vedno!" Misijonar je popustil; kako bi tudi mogel odreči umirajočemu. Otrok je zatisnil očke in zadremal. Ko so ga čez ne kaj časa skušali zbuditi, ni več šlo: Jezušček je prišel ponj. Bilo je ravno na praznik Nedolžnih otročičev. Ti so novega tovariša veličastno sprejeli ter ga s cvetjem in palmami ovenčali. Vsi skupaj so zdaj z Jezuščkom za vedno! Zlata pisma. Spoštovani gospod: Čital sem v Ave Mariji, da nabirate darove za slovenske misijonarje. To je pač hvalevredno delo, da Slovenci Podpiramo svoje rojake misijonarje, kateri se toliko žrtvujejo za vero Kristusovo. Naša dolžnost je, da tako truda-Polno delo po svoji moči podpiramo. Zato Vam priloženo Pošiljam šest dolarjev za isti namen. S pozdravom, Frank Perovšek, Willard, Wis. Pošiljam dolar za misijone! Misijonska misel je najlepša stvar, za katero bi se moral sleherni kristjan zelo, zelo ogrevati. Upam, da bo šel Vaš glas v deseto mesto in deseto vas in bo priklical vsa požrtvovavna srca slovenska na plan. Živijo slovenski misijonarji! Pozdrav! J. Šimec, Chicago, 111. Apostol ljubezni. Jan. Oblak. QSMEGA septembra letošnjega leta poteče osemdeset let, odkar je umrl apostol ljubezni Friderik Ozanain.*) Kot dijak je ustanovil društvo sv. Vincencija, ki se je razkrilo po vsem svetu in odgaja kristjane k dejavni ljubezni. Ozanamov oče Janez je bil najprej vojak, kesneje trgovec v Lyonu. Tudi kot trgovce je ostal cel kristjan, Posten, pravičen in vedno pripravljen pomagati vsem, ki so Pomoči potrebovali; pripravljen tudi tedaj, ko so njegovo dobroto zlorabljali. Nekoč je bil za poroka svojemu so-'odniku in po njegovi krivdi je izgubil vse svoje imetje. Mala rodbina se je preselila v Milan. Z njo je šla 'vesta služabnica Marija Cruziatova, ki je služila v Ozana-'novi družini sedemdesetdve leti in je umrla v hiši svojega gospoda, ko ji je bilo osemdesetsedem let. V Milanu se je '"oral oče Ozanani pobrigati za ekzistenco. Privatno je Poučeval tuje jezike, hkrati pa tudi študiral zdravilstvo — P° šestnajst ur na dan. Decembra leta 1810 je napravil "•pite in začel zdravniško prakso. Bil je zdravnik z vso I "s°- Noč in dan je bil v službi bolnikov, zlasti ob Napo-"novih vojskah, ko so bile bolnice polne ranjencev in °'"ih vojakov. p . V Milanu se mu je rodil 2.i. aprila 181.? peti otrok, naš r|derik. Leta 1815 je Lombardija zopet pripadla k Av-"j 'J1- zato je Ozanani zapustil Milan ter se vrnil v svojo '""vino. V Lyonu je dobil službo v mestni bolnišnici; ! Je ostal do konca svojega življenja. Z veliko Ijubezni-Je skrbel za revne bolnike, a vedno zastonj, lo °Je "otroke je ljubil, uči! se je z njimi, ponavljal na-Ke z nimi. Njegovo največje veselje so bili večeri v do-' Om družinskem krogu pri godbi in petju ter sprehodi z in otroci. Pobože,n je bil od svoje mladosti. Že kot vojak je rad čital sv. Pismo. Vsak večer je vsa družina skupno molila, pogosto tudi čitala. "Njegova ljubezen do ubogih, do siromakov ni poznala mej," pravi njegov sin. Podporo, miloščino je dajal na skrivaj, da često niti njegova žena ni vedela za njegova dobra dela. Friderikova mati je izhajala iz bogate trgovske rodbine. V svoji mladosti je videla* inalo veselja, doživela je strahote francoske revolucije. Videla je, kako so ji starše vrgli v ječo in brata umorili. Ti dogodki so vrgli senco na vse njeno življenje; zato je bila skoraj prestroga in boječe skrbna. Vendar pa so prevladovale v njej dobre lastnosti. Dasi ie bila plemenitega rodu — ali prav raditega — je bila vajena preprostega življenja: vse delo v kuhinji je opravljala sama. Modistke in šivilje ni potrebovala, ker si je vse šivala sama. Vsak dan je hodila k sv. maši. V nedeljo je sama vodila otroke v cerkev, 7. besedo in zgledom jim je vsajala v srce ljubezen in spoštovanje do hiše božje. Otroci so imeli vanjo tako zaupanje, da niso ničesar skrivali pred njo. V dejavni ljubezni do ubogih je bila enaka svojemu možu. Obiskovala je najbednejše siromake, snažila, prala iu kuhala jim je s pravo materinsko dobroto. Ganljivo sliko požrtvovalne ljubezni obeh roditeljev nam je zapustil sin. Ko sta bila že oba starejša in oslabela, sta drug drugemu prepovedala hoditi više nego do tretjega nadstropja obiskat in prinašat miloščino ubogim bolnikom. Toda ljubezen je bila močnejša nego prepoved, in tako sta jo skrivaj oba prestopala, dokler se nista nekega dne sre čala v sobici na smrt bolnega reveža v petem nadstropju. 41 Letošnje leto stavi karitativno delovanje Vincen cijev konferenc stoletnico početka. MLADOST. Kot otrok je bil Friderik telesno slaboten, tem bistrejši pa je bil njegov duh. Veliko rahločutnost za trpljenje drugih je podedoval po starših. V osnovni šoli in na gimnaziji se je odlikoval nad vsemi. Kot štirinajstletni dečko je že zlagal latinske pesmi in komponiral napeve. Ni čuda, da je njegova rahločutna duša doživela tudi viharje notranjih bojev. PREIZKUŠNJA. Sam je o tem pisal pozneje: "V dobi, ki je bila vsa prešinjena z dvomi, mi je Bog dal milost, da sem bil rojen v veri; na naročju svoje matere in krščanskega očeta me je Bog ljubil kot svojega otroka. Za prvo učiteljico mi je dal modro sestro; pobožna je bila kot angel in je že pridružena angeljskim zborom." Kesneje je prodrlo tudi do mene gibanje nevernega sveta; preživel sem strašne dvome, ki so mi podnevu stiskali srce, ponoči pa mi polnili oči z obilnimi solzami. Neprestano me je mučila negotovost o mojem poklicu k večnemu življenju. Obupno sem se opiral na verske resnice, in zdelo se mi je, kakor bi se rušile pod mojimi rokami. Rešili so me nauki dobrega duhovnega voditelja, ki je uvedel v moje misli red in svetlobo. Od tega časa jc bila moja vera trdna. Premagan po toliki dobroti, sem Bogu obljubil, da hočem vse svoje življenje posvetiti službi resnice, ki mi je podelila mir. Ta notranji boj je imel za Ozanama velik pomen. V i-har je utrdil njegovo vero, hkrati je vzrastlo v njem razumevanje za dušno stanje drugih. Rekel je: "Kdor je izkusil dušne muke dvomov, ne bo neusmiljeno napadal njih, katerim Bog še ni dal milosti vere." NA UNIVERZI V PARIZU. Jeseni leta 1831 je šel devetnajstletni Ozanam študirat v Pariz. Ločitev od doma je bila čustvenemu mladeniču težka. Njegovo prvo pismo izraža bolest, obenem pa tudi njegovo pobožnost in sinovsko ljubezen. Materi piše: "Moja možatost in pogumnost se je popolnoma razbila. O, kako sem zapuščen, tako žalosten in brez kakršnekoli tolažbe! ---— Mladi ljudje, ki z njimi občujem, bivajo tako neskončno daleč od mene, zato jih ne morem češče obiskovati. V tolažbo sta mi edino Ti in ljubi Bog. A vidva mi nadomeščata vse." Mladi študent je našel sicer stanovanje, a kakšna družba je bila tam! Njegovi tovariši so bili ljudje razuzdanega vedenja, njih medsebojni pogovori so bili — milo povedano — silno posvetnjaški. O kakem oziru na sosede ni bilo govora, skozi tenke zidove se je slišal glasen smeh Ob večerih so igrali karte in Ozanama so skušali pridobiti za svojo nevarno zabavo. "Veš, mama, da nisem šel. — Ti ljudje jtiso kristjani, ne izpolnjujejo niti tega, kar Turki; jaz se edini tukaj di'z.im postne zapovedi, zato pa moram prenašati mnogo zasmehovanja. Neizrekljivo mučno mi je bivati v taki družbi." Friderik pa je imel srečo. Obiskal je prijatelja svojega očeta slavnega fizika Ampera. Ampere mu je iz srca rad ponudi! za isto ceno sobico svojega sina, ki je študiral drugod. Rekel mu jc: "Vaša korist je moja korist. Imela bova lepo priložnost, d:j s,- skupaj razgovarjava. Sezna- niti se morate z mojim sinom. On študira zgodovino nemške književnosti. Lahko'se poslužujete njegove knjižnice. Vi izpolnjujete postno zapoved, mi tudi. Moja sestra, hči in moj sin obedujejo z menoj; torej prijetna družba. Kaj pravite k temu?" Ozanam ni rekel nič. Kar žarel je od veselja. Ostal je pri Amperu dve leti, dokler se ni vrnil njegov sin. — Amperovo pobožnost dovolj označuje tole: Ko je ležal bolan v Lyonu in mu je redovna sestra, ki nui je stregla, hotela čitati iz "Hoje za Kristusom", ji je prijazno rekel: "Ne trudite se, častita sestra, to knjigo znam na pamet." Ampere je mnogo delal z Ozanamom. V zapuščini obeh mož so se našli rokopisi, pisani deloma od enega deloma od drugega. Večkrat sta se v prijateljskem pogovoru razgovarjala o verskih stvareh. Ampere je bil časih tako prevzet vzvišenih, plemenitih misli, da je vzklikal: "Kako velik je Bog, Ozanam, kako velijc jc!"-- Ozanam je moral često bojevati boje zoper matoduš-nost. Ko je nekoč zopet malodušno obupaval, je šel v cerkev, da bi v tihem razgovoru z Bogom našel mir. Tam v kotičku med starimi ženicami je videl klečati moža. Spoznal je v njem Ampera, ki je vso slavo smatral za ničevtio in je ponižno padel na kolena pred svojim Bogom! Ozanama je postalo sram pred svojo malodušnostjo, zgled Amperov mu je vlil novega poguma in zaupanja. CHATEAUBRIAND. Ozanam je bil boječe narave, zato mu ni bilo lahko seznaniti se s slavnimi možmi. In vendar je tako hrepenel, da hi spoznal pisatelja Chateaubrianda. Ob novem letu 1832 ga je obiskal, sprejet je bil zelo vljudno. Naenkrat ga Chateaubriand radi v gledališče?" Ozanam ni vedel, vpraša: "Hodite kaj hi odgovoril. Ali naj pove resnico, ali naj prizna, da ne? Ali ne bo raditega trpel njegov ugled? Gostitelj je mirno čakal-Končno je Ozanam priznal: "Mati ne želi, da bi hodil v gledališče." Chateaubriand ga je objel in rekel: "Le ostanite ubogljiv sin svoje matere I Duševno v gledališču ničesar ne pridobite, izgubite pa tam lahko silno veliko." KOLERA. Leta 1832 je v Parizu razsajala kolera. Zbolelo je tudi nekaj Ozanamovih tovarišev. Ozanam jih je obiskoval tako zvesto, kakor znajo to le velike duše. Prinašal jim je knjige, dopisoval jim je ter ostal na bojišču tedaj, ko so mnogi drugi iz previdnosti pobegnili iz mesta. V nekem pismu iz te dobe citira psahn 90. "Tisoč jih pade na tvoji strani in deset tisoč na tvoji desni, tebi pa se ne bo bližal. Ker si rekel: Ti, Gospod, si nada moja, postavil si Najvišjega za uteho svojo." Njegovo zaupanje in ljubezen, sta ga očuvali, ostal je zdrav, dokler ni kuga prešla. ABBE LACORDAIRE. I.eta 1833 je vzbudil mladi Abbe Lacordaire pozornost s svojimi predavanji v College Stanislas. Ozanamu je prišlo na misel: Zakaj bi Lacordaire ne mogel imeti predavanj za vso izobraženo pariško javnost? Zakaj bi ne mogel govoriti v največji cerkvi Notre Dame? Ozanam se ie za to obrnil s pismeno prošnjo na nadškofa Guelema. Zadel jc največje ovire, vse jc bilo polno predsodkov proti novotarijam. Ozanam si je preskrbe! podpise, šel nekajkrat osebno k nadškofu in ni dal miru, dokler ni mogel drugega maja 1835 zapisati: "Konference so imele samo eno napako, namreč, da jih je bilo malo. Bilo jih jc osem, poslušalcev pa je bilo kakih šest tisoč, ne vštveši žensk. —- To ie bil balzam za nas." NAROČAJTE KATOLIŠKE ČASOPISE IN LISTE. Rev. J. Oblak. Mnogi se pritožujejo, da katoliški tisk ni na Primerni višini sedanje dobe, da ne more tekmovati z nekatoliškim tiskom. Eden izmed vzrokov je malomarnost katoličanov, ki ne naročajo in ne podpirajo svojega katoliškega tiska. CESA BI SE MORAL ZAVEDATI VSAK NAROČNIK časopisov ali periodično izhajajočih publikacij? Nek časopis piše: "Naročnina je denar, ki se Plača naprej. Naročnina je nujen pogoj, da list more uspevati. Zakaj? Prvič, ker se mora vse uredniško in upravno delo, tisk in ekspedicijsko delo plačati naprej. Drugič, ker je mogoče nagniti le določeno vnaprej ugotovljeno naklado, ki se ravna po številu naročnikov. Tiskati na negotovo ni mogoče niti v najbolj ustaljenih razmerah. Tretjič pa je potrebno poudariti, da je le vsled vnaprej plačane naročnine možno doseči to, da se za neznatni denar more nuditi mnogo-kratne vrednote. To je kakor pri setvi: neznatno zrno se izroči zemlji vnaprej, da prinaša stoterno žetev. Ako hočemo žeti, moramo najprej, torej vnaprej sejati." — To mora vsakdo razumeti. KOŠČEK STAREGA ČASOPISA. V Angliji je imel duhovnik pridigo. Izvleček pridige je izšel v časopisu. Časopis je bil Poslan v Ameriko in bil tu kot star papir zavržen. Kot zavoj zabojčka je prišel pozneje v Avstralijo. Tam je bil v drugič zavržen in zopet je nekdo Vanj zavil pošiljko na Angleško. Tako je napravi star časopis pot okoli sveta. V Angliji ga je (i°bila v roke stara gospa, ki že 20 let ni bila pri spovedi. Radovedna je čitala zmečkani list, in glej, tiskana beseda jo je ganila, da je šla v cerkev in tam opravila sv. spoved. — Sejmo seme dobrega tiska! Ne vemo, kdaj in kje bo vzklilo in prineslo sad. "Ako bi izčrpal že vsa sredstva, prodal bi tudi svoj naprsni križ, da podprem katoliški tisk." (Pij X.) ALI MOLIŠ ZA KATOLIŠKE PISATELJE? Ti veš, da je od milosti božje vse odvisno, bi zmotno misliti, da najboljša knjiga kaj Premore brez sv. Duha. In milost sv. Duha si Moramo izprositi: "Prosite in se vam bo dalo", risvoji si to zveličavno navado, da boš redno mo-11 za prospeh katoliškega tiska, na primer takole: "O Bog, čigar volja je, da vsi Tebi služijo, aJ> da bo tudi tiskana beseda pomagala širiti v°je kraljestvo na zemlji. Blagoslovi katoliške P'satelje, da bodo pisali, kar je Tebi v čast in sla-in o zveličanju duš. Pomagaj jim pisati to, ar ljudje radi in s pridom čitajo. Daj jim moč, da bodo tudi živeli po tem, kar pišejo. Podeli svoje milosti tistim apostolom, ki širijo dober tisk, da ne opešajo v svoji gorečnosti, marveč da neutrudno sejejo seme dobre besede, ki naj vzklije in sad prinese v pravem času. Blagoslovi tudi bravce; odpri njihova srca za svete resnice in pomagaj jim, da bodo v dejanju izvrševali, kar so čitali. Sv. Ignacij, blagoslovi katoliško knjigo in prosi za nas! Sv. Frančišek Šaleški, prosi za katoliške pisatelje !" KAKO TREBA CITATI? ,, Ne čitaj preveč! Pesnik Goethe je rekel: dnevnih novic, marveč to, kar ima trajno vred- dloži časopise za en mesec, potem pa jih pre- nost. eJ naenkrat. Videl boš, koliko nepotrebnega se Ne čitaj prenaglo! Kdor čita naglo, čita lska." Zato prebiraj, toda ne senzacij, ne površno in postane tako polizobraženec. KARDINAL MINORETTI v Qastopil lani ob dnevu dobrega tiska v Italiji I adškofiji v Genovi. Govoril je besede, ki naj teknile ne le v srcih vseh italijanskih, mar- več svetovnih katoličanov. Zaklical je vsej veliki množici, naj podpira katoliški tisk. "Zakaj biti katolik in hkrati član katoliških društev — na drugi strani pa se ne meniti za usodo katoliškega tiska, je strahoten absurd. Zadeva Boga samega, zadeva cerkve, krščanske družine, krščanske vzgoje mladine in narodovega blagra je, da se katoliški ljudje zganejo in zgrnejo okrog svojega tiska." Navidezno ne igra časopis za mnoge katoličane nikake vloge za praktično versko življenje, Phone Canal 7172-3 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL. JOSEPH PERKO 2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino. Baragova knjiga v resnici pa je to eden glavnih činiteljev za izpolnitev teh le funkcij: Katoliški časopis brani in širi katoliški nauk, na kar dopolnjuje službo duhovnikov. Danes segajo cerkvene leče samo do sten in vrat, zatorej ne morejo braniti resnice pred celokupnim človeštvom. Časopis pa zakriti v poslednjo vas in poslednji salon. Za pohištvo in pogrebe Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja. Glavno prodajalno imamo na 6019 St. Clair Avenue, podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD„ CLEVELAND, OHIO Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo, postrežbo. A. GRD1NA & SONS Za vsa podjetja velja glavni telefon Henderson 2088 Eden naših rojakov-izseljencev, navdušen delavec za Barago, ki že dve leti navdušuje mlade naše za Baragovo stvar, je spisal živi jen jepisno knjigo o našem vrlem apostolu in predhodniku. ~ Od prve strani do zadnje je knjiga polna lepih besed in lepih dokazov o Baragovi svetosti in neumornem delovanju za zveličanje duš. Tako zanimiva knjiga ne sme mimo nas neopažena. Kdorkoli jo je bral, jo je pohvalil, ocenjevavci, ki so pregledali knjigo med natisom, so vračali rokopise z najlepšim priporočilom. Jos. Gregorich, pisatelj knjige.