Št. 156,
V Ljubljani, petek dne 12. Julija 1918.
Leto H.
Izhaja r ji zen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18za četrt leta K 9’—, za mesec K 3--~. Za Nemčijo celo leto Iv 40 —, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna peiit vrstica BO v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Priprava za novo gospodarsko leto v prehranjevalni službi.
Težišče avstrijske ljudske prehrane je zaenkrat zunaj Avstrije in vse sleda na poročila od zunaj: Kaj bo dala Ogrska, kaj nam pošlje Nemčija, kaj pride iz Ru-munije in iz Ukrajine? Vsa poročila o tekočih odredbah našega prehranjevalnega urada na1; puste hladne. Med teni se je skoro neopaženo izvršilo novo državno gospodarstvo z našim žitom, krompirjem, sočivjem in sadjem, lo so skoro samo odredbe, ki bi zahtevale vsaka zase temeljitega proučevanja. Vojaški dogodki na Piavi in okrog Asiasa, kakor tudi notranjepolitična kriza so nas tako oslepili, da se utegnemo le prepozno zavedati zamud, ki jih nismo sedaj opazili.
Odredba glede žita je prinesla nokoliko izboljšanja. Mlinov, ki delajo za plačilo, ni zatvorila vlada, pač pa
bodo nadzirala namestništva. Strožja kontrola komi-sioiiarjev se prepusti vojno-žitnemu prometnemu uradu. Dne 28. junija se je izdala odredba glede prevzemnih ce'i vojno-žitnega prometnega urada za najvažnejše žitne 111 krmilne vrste kakor tudi za žetev stroeičia v letu 1918. Prevzemne cene so proti lanskim nekoliko višje, kar se utemeljuje z naraščajočimi produkejskimi troski Pri poljedelstvu. Prehranjevalni urad je upošteval mnenje centralne komisije za določevanje žitnih cen in potom določil zvišanja. Da bi bilo to v interesu pridelovanja neizogibno, je nepravilno že zaraditega, ker gre za
posejano, ravno požeto žito. Da bi zvišana cena slušna kot probuda k pridelovanju v času in pod okoliščinami, ko kmet zahteva za kilogram češenj na drevesu po Pet ali še več kron, tedaj za sad, ki razmeroma stane zelo malo dela. 2ito seje kmet v določeni množini v primeri z drugim pridelkom po gospodarskem načrtu svojega posestva, cena žitu tedaj zanj v splošnem ne igra večkrat noudarjane vloge. Priznati se mora vsekakor, da je povodenj pri cenah vsega blaga, katere država žalibog ni mogla brzdati, na koncu morala potegniti sc žitno ceno s seboj. Z zvišanjem pa so prizadeti najbolj delavski razredi in industrija, saj podražujejo življenje delavčevo, izsilijo s tem zvišanje cen in ogrožajo tako industrijski mir in v gotovi meri industrijsko proizvajanje samo. S tem, da nismo brzdali cen najvažnejši^ živil, smo spravili vse naše gospodarstvo na opolzko pot, kjer z divjajočo naglico cenc in mezde prisilno tekmujejo, dokler oboje ne zruši in se gospodarstvo ne pritira do propada. Morda opažajo že danes naši državniki, da tako ne more več iti dalje!
Namesto vabilnih cen za proizvajanje določajo va-bilne cene za hitrejšo pospravitev ali premije za naglico. Da se kolikor mogoče pospeši žetev, so se v odredbi določile, kakor se to dogaja na Ogrskem in v Nemčiji, za krušno žito, to je za pšenico, rž in ječmen, doklade k temeljnim cenam, ki so prikrojene tako, da nastopi pri
oddaji do 15. julija zvišanje prevzemne cene za 25 K, do konca julija za 20 K, v avgustu za 15 K, v septembru za 10 K in od 1. oktobra do 20. decembra za 5 K. Kako naj vojno-žitni prometni urad kalkulira sedaj povprečne cene?
Naredba glede krompirja z dne 22. junija k sreči ni prinesla vseh poslabšanj, saj so združeni naskoki agrar-cev in finančnega časopisja dali dovolj povoda k bojazni. Zaplemba skupnega pridelka krompirja je stopila že dne 4. t. m. v veljavo in je veljavna tudi za zgodnji krompir. Urad za ljudsko prehrano bo določil, kakšne množine krompirja bodo oddali pridelovalci za prehrano prebivalstva v zaledju, za armado in za industrijske namene. Kakor hitro bo ta množina krompirja dosežena, preneha zaplemba od strani države in morebitni preostanek ostane na prosto razpolago pridelovalcem. Pridržki samoprehranjevalcev so zopet zelo bogato odmerjeni. Veliki konsumenti bodo žalibog sklepali pogodbe glede oddaje krompirja, dovoljen bo zopet promet z nahrbtniki, ki je v zadnjem letu skoro desorganiziral državno gospodarstvo v posameznih krajih .
Ne v gospodarstvenem zistemu, temveč v določitvi cen obstoji novost te naredbe. Kot podlaga služi začetna cena za takojšnjo oddajo, ki pada polagoma po dvanajst-100 K za metrski stot in se zniža po preteku dvanajstih dnevnih rokih. Začetna cena; veljavna do 5. julija, znaša dni za 16 K. Dne4. septembra doseže dvajset kron, ki bodo veljale kot najvišja cena za krompir.
Ako je državna prehranjevalna služba vsaj deloma vztrajala pri žitu in krompirju, pa se je globoko priklonila pri preskrbi s sočivjem in sadjem. Zgodnje sočivje in zgodnje sadje je pustila popolnoma prosto. Posledica tega zadeva nas, in sicer tako, da ne dobimo skoro nobenega sadu z drevesa in vrta, po pretiranih cenah.-Poznejši pridelki pa se morajo prihraniti državi, samo družba »Geos« se bo preuredila.
Reforme glede na novo letino niso v rcsnici posebno velike. Diše pi poostrenem agrarnem kurzu .pri prehranjevalnem uradu, ki je začel zvišavati cene ob večjem vplivu parlamentaričnih in agrarnih krogov. Konsumentje vedo sedaj, kam vodi agitacija za prosto trgovino: Glo-bokeje bomo morali seči v žepe, odpovedati se vsakemu vplivu na aprovizacijo in še skromnejše bomo postreženi kakor poprej.
Pot k razjasnitvi
Socialno demokratična »FrSnkische Tagespost« v Norimbergu piše k položaju, podanim z izjavo socialno-demokratičnega poslanca Scheidemanna v nemškem državnem zboru.
Socialno demokratična državnozborska frakcija je sklenila, odkloniti etat (proračun). Kako so se meščanski krogi posmehovali, ko se je pred kratkim sprejela neka resolucija, kjer se je zahtevalo, naj državnozborska
frakcija vendar enkrat preide od same kritike in naj izvaja posledice iz naših skupnih političnih in gospodarskih razmer. Meščanski krogi so sc posmehovali, ker se je zahtevalo od frakcije dejanj. Sedaj imajo dejstvo, katerega politični učinek ne more izostati. Na čelu državne vlade stoje po imenu zastopniki takoimenovane državnozborske večine. V rcsnici se pa danes ne dela-merodajna politika v Berlinu, temveč v glavnem stanu. Tam se izdajajo vse odločbe, ki se tičejo kar najbolj gospodarskega življenja naroda. V glavnem stanu, ne v državnem zboru, se je odločalo o po svojih posledicah tako nsodepolnem vzhodnem miru: v glavnem stanu so padle one odredbe glede .usode ruskih dežel oo Vzhodnem morju, ki so napravile toliko odkritega veselja aneksionistom. Tam se stikajo niti one politike, ki so v največjem nasprotju k izjalovljenemu poizkusu, da bi se s pomočjo sporazumne resolucije od 19. julija 1917 pripravila tla za končanje vse uničujoče vojne. Iz glavnega stanu prihajajo nasprotstva proti odpravi politične cen-! zure in obsednega stanja, kar je državni zbor že ponovno zahteval. Grof Hertling je zaupnik krone, a ne onih krogov, ki redno zahtevajo napredno preustrojitev našega ustavnega življenja. On ni mož, ki bi bil voljan in zmožen, da bi se bojeval proti onim vojaškim nasprotovanjem, in bi preskrbel ljudstvu to, kar mu gre. Približuje se kot desetletni politični voditelj najskrajnejšega desnega krila v centrumu konservativcem tudi sedaj bolj kakor levici v državnem zboru. Politična neumnost je, ako pričakujemo od njega politiko napredka in sporazuma.
Nj čuda, če so se razmere tako poostrile, da se je socialno demokratična državnozborska frakcija morala odločiti, da odpove tej vladi dovolitev sredstev za nadaljevanje njene politike. Frakcija bi bila morala že davno zavzeti odločnejše stališče proti obstoječi prikriti vojaški diktaturi v Nemčiji. Ali bi ne bila mogla že v februarju odreči sredstva za nadaljevanje tako izrazite anek-sijske politike in s tem slediti naraščajoči želji lastnik strankinih pristašev, ne oziraje se na stokanje in zmerjanje meščanskega časopisja.
Važnejše kakor pogled nazaj, kaj bi se bilo moralo zgoditi, je vprašanje, kaj se bo zgodilo v bodočnosti. Dozdeva se, da je ta odklonitev proračuna začetek, kateremu naj sledi nadaljevanje. Nekako olajšanje veje po vrstah prepričanih socialnih demokratov, ko pričenja nemška stranka končno izvajati potrebno politično konsekvenco. Upajmo, da se bodo prihodnji politični dogodki odigrali z isto jasnostjo in odločnostjo.
Izreči, kar je, in iz tega sklepati potrebne politične posledice, je za socialno demokratično državnozborsko frakcijo nujna zapoved trenutka. Nemški narod v svoji pretežni večini bo razumel, da se bodo tej od reakcije na znotraj in na zunaj obdane vlade odrekla vsakatera sredstva.
LISTEK. Iz mojega zapisnika.
—	Verus. —
Moj siHČek piše naloge. So velikonočne počitnice. Pohvalim ca.
—Veš, atej, vsak dan ob počitnicah, je treba napisati eno nalogo! — Pove tni razumni malček.
Pogledam zvezek in njegovo delo.
»Hm — kako pa to, da si napisal danes H., saj vi-
na koledarju, da je 15. Popravi!«
— O, ne, atej, tako je že prav! To nalogo bi inoral x^cr»j napisati, ali včeraj nisem nič pisal, zato moram <■ anes Uve. Včerajšnjo z včerajšnjim »dnem«, današnjo pa
današnjim! — In oči malega bistroglavčka so gledale
v	ame zmagoslavno.
»Mm — nič no de, sinko. Napisati je treba tako kot je- V šoli pa povej gospodični: 14. sem skakal, zato pa sotu 15. napisal dve.«
— O, to pa ne! Saj v šoli tudi pišemo naloge za »nazaj« in jjrn damo za datume (dneve izgotovitve) čisto druge dni, kot pišemo.
»Zakaj pa tako?«
•	Gospodična pravi, da radi gospoda nadzornika!
Zasmejal sem se, a bridko mi je bilo pri srcu. Vz-#*#a k resnici!
*
Mala sosedova Stanka si je na poti snažila svoje blatne čeveljčke pred hišo z lepim belim robčkom.
—• Stankica, kaj pa vendar delaš?
Mal* dekletce me pogleda z lepima jasnima očkama:
»Mama so mi strogo prepovedali priti domov v blatnih čevljih.«
—	Prav! Ali s snažnim lepim žepnim robčkom, ki je vendar za drugo, ne smeš snažiti čevljev.
»Mama tega niso prepovedali...«
In »delala« je dalje.
*
Naš Dudo je sicer pameten dečko. Ko vidi koga, da je večji kot on, vpraša mamico:
»Zakaj pa je ta gospod tako velik?«
Mama mu pove, zato ker je in veliko jč.
Kadar Duda noče jesti in hoče nagajati, pa mu mamica zagrozi, da ne bo velik če ne bo jedel in ne bo priden. Duda koj začene jesti, ker hoče biti velik... Velik pa, velik... Pa priden tudi.
Te dni smo se raztovarjali doma. kako hudo je v velikih mestih, ko ni skoraj nič hrane. Ljudje slabo in malo jedo ...
Duda posluša.
»Mama« — se oglasi — »potem pa ne bodo veliki, ker ne jedo... jedo naj. Pridni naj bo4o ...« In ki«i« s svojo glavico. —
Oj. moj Duda, ljudje so šc prepridni...
Mladi in stari.
Spisal Peter Rosegger.
Italijanska rodbina iz Primorskega je zbežala v Gradec na Štajersko, da se umakne na varno pred »osvoboditeljem«. Radi so hodili v mestni park, in mene je zanimala zlasti njihova štiriletna deklica, ki je vedn« stiskajoč k sebi igračko-punčko tekala po hodniku loveč in metajoč stekleno kroljico. Enega dne sem videl, ko sem jo tako z veseljem opazoval, kako se je deklica približala h klopi, na kateri je sedel poleg stare žene deček, ki je bil videti enake starosti kot mala Italijanka. Igral se je s postavljanjem kock, včasih je tudi zatrobil z malo trobentico. Mala deklica se je bližala h klopici polagoma, ko je prišla k nji, stala je pred njo nekaj časa končno podala dečku z nežnim pogledom svojo stekle-
Birokracija.
V	celi seriji člankov, katere je obelodanil bivši uižjc-avstrijski namestnik grof Kielmansegg o izdatkih za notranjo upravo, je dokazano, za koliko dražja je uprava v Avstriji kakor pa na Nemškem. Kot glavni vzrok vidi grof Kielmansegg preobilico juristov-uradnikov, ki so ne le zaposleni namesto trgovsko naobraženilt uradnikov, temveč celo pri manipulativnem, da celo pri ročnem delu. Tako je bilo leta 1911. pri nas v politični upravi nič manj kakor 64,5 odstotkov uradnikov z akademično izobrazbo, na Pruskem le-33,6, na Bavarskem 37,1 in na Saksonskem 23,8 odstotkov. Kako brezmiselno se ravna v Avstriji, se razvidi iz nekaterih številk, katere navaja Kielmansegg iz knjige ministerialnega svetnika dr. Da-vyja glede upravnih naprav v Nemčiji. Po tem stane v ministrstvih notranje uprave — ministrske plače so povsod vračunjene in le dohodki službenega osebja so izpuščeni — vsaka vložna številka v Avstriji 18:30 K. Ako prištejemo še zavarovalno sekcijo notranjega ministrstva, ki je med tem prišla na naše novo ustanovljeno ministrstvo za socialno oskrbo, celo 19:50 K. Rešitev ministrskega akta stane nasproti temu v Nemčiji, in sicer na Badenskem 5:73, na Bavarskem 7:06, na Pruskem 10:50, na Saksonskem 11:31 in na Virtemberškem, ki nam jo v tem oziru toraj najbižje, le 14:43 K.
Komisija, ustanovljena leta 1911. v pospeševanje upravne reforme in katere naloga se je določila, da sta-
vi	predloge za kolikor mogočo omejitev upravnih izdatkov, se je potrudila, da nekaj doseže. Kako malo pa je učinkovalo, se razvidi iz tega, da so se troski notranje državne uprave v šestih letih izza leta 1911. v vseh resor-tih potrojili — pri čemer pa niti niso vračunjene vojno-dragitijske doklade uradnikov.
Škoda, ki narašča ne le državnim financam, temveč posredno in neposredno tudi celotnemu gospodarstvu z naraščanjem take uradniške armade, se je pripoznala tudi že od druge starni. Spominjamo se na mnogobrojne govore, katere so govorili v parlamentu ravno meščanski poslanci, ki so tožili o tem, da se z vedno ustanovitvijo novih gimnazij meščanska mladina odteguje industriji in trgovini in se sili v takoimenovane učene poklice, predvsem v birokracijo. Buržoazija prav dobro spoznava, da je njena korist, da se skrči število uradnikov, ni pa v stanu, da bi iz tega spoznanja izvajala primerne posledice. Zakaj je ni vstanu, je Karel Marx obširno dokazal, ko je govoril o odpustitvi ministrstva flarrot - Fallou.v, edinega parlamentaričnega ministrstva, katero je v življenje poklical Louis Bonaparte. Marx pravi, da je materialna korist francoske buržoazije najtesnejše združena z ohranitvijo onega širokega in mnogorazdeljivega stroja držav. Tu preživlja svoje preobilno prebivalstvo in dopolnjuje v obliki državnih mezd, kar ne more pospraviti v obliki profitov, obresti, rent in honorarjev.
Tudi še iz drugega vzroka ne more buržoazija, ne more država buržoazije ničesar storiti radi oslabelosti moči pri buržoaziji. Državni ustroj ne nudi buržoaziji samo prilike, da preskrbi svoje sinove, temveč ji je obenem tudi sredstvo, da vzdržuje svojo nadvlado nad proletariatom. Gotovo ima tudi proletariat korist na tem, da okrepi državno oblast nasproti zasebnim nasilnostim kapitalistov, ker s tem tudi samo utrjuje svoj vpliv na privatno gospodarstvo. Cim več pridobi samo na gospodarski in politični moči, tembolj utrjuje. To pa ne ovira, da proletariat ne more storiti ničesar drugega, ako pride do moči v državi, kakor da stre moč birokracije. Buržoazija si namreč napačno predstavlja, da obstoji »država prihodnjosti« v tem, da vse izpremeni v urad-ništvo ali pa izroči celo gospodarstvo birokraciji. Kako oddaljen je tak namen vse psihologije pri proletarcih, se razvidi iz tega, da spozna takoj, kolikorkrat proletariat za krajšo ali daljša dobo dobi krmilo države v roke, da ni mogoče dalje delati s takim državnim strojem. Kakor je ruska revolucija izpremenila ruski carski režim v
no kroljico. Dečko, vsled obiska neprijetno iznenaden -— je vzel premišljuje: ali bi ali ne — krogljico v roke. Kmalu sta se skupaj igrala tako, da sta drug drugemu metala krogljico. Potem je deklica s svojo nežno rokico božala dečkova ramena, on pa je odkritosrčno gledal deklici v obraz. Sedaj je celo dala punčko dečku, ki jo je tudi sprejel. Potem je celo vzel svojo trobentico in se ji je za punčko zahvalil na ta način, da ji je zatrobil z vso silo v uho. Oba sta se smejala in igrala dalje. Stara žena je zadovoljno in molče motrila oba otroka.
Naenkrat je dečko povedal nekaj, deklica ga je pogledala in tudi nekaj odgovorila. Ko sta izgovorila še vsak nekaj besedij, sta se pogledala in gledala nekaj časa začudeno, skoro prestrašeno; deklica je nato iztrgala dečku podarjeno punčko iz rok in je zbežala. Dečko pa je vrgel za njo stekleno krogljico, ki je ostala na klopi in je vlekel svojo staro pestunjo proč od tega kraja. Še iz daljave sta otroka gledala nase nazaj nevoljna, začudena...
Kaj se je pripetilo med njima? To: govorila sta ali razumela sc nista. Tuje besede so bile in zgrozila sta sc vzajemno.
Ni prazna beseda, če pravim: ne le mali, ampak tudi stari in velifu delajo tako. In ljudje bi si preje med sebe! razumeli, če bi sploh r,'e bi znali govoriti.
vlade sovjetov, tako je tudi pariška komuna leta 1871. smatrala kot prvo, če govorimo z P.ngelsom, da razstreli dosedanjo državno moč in jo nadomesti z novo, demokratično, ki je državno oblast iz njenega gospoda izpremenila v njene odgovorne organe.
Politični pregled.
— Načelnik Češkega svaza v Zagrebu. Načelnik Češkega zvaza v državnem zboru, poslanec Stanek je odpotoval v Zagreb, da stopi v stik s hrvatskimi političnimi strankami.
™ Pogajanja s Čehi? Kakor poročajo dunajski listi, sla predsednik krščansko-sociahte stranke prelat Hau-ser in podpredsednik Tink v sredo odpotovala z Dunaja, kar se v parlamentarnih krogih razlaga tako, da krščanski socialci od pogajanj Nemcev s Poljaki ne pričakujejo dosti, da jim niso nič kaj všeč, iu da so bolj za pogajanja s Čehi. Povdarja se nadalje, da je tudi želja krone iii ministrskega predsednika, da med Nemci in Čehi nastopijo boljši odnošaji. Govori se tudi, da je nemški veleposlanik pred par dnevi poklical k sebi zastopnike nemških nacionalcev in jim svetoval, naj bi se sporazumeli s Čehi.
Nemški nacionalci proti Burianu. V parlamentarnih krogih je vzbudila veliko začudenje vest, da nameravajo nemški nacionalci nastopiti proti vnanjemu ministru groiu Burianu. Podali se bodo h grofu Burianu ter zahtevali od njega točne izjave o gotovih stvareh. Pojavila so se nasprotstva glede gospodarskih pogajanj med Avstro-Ogrsko in Nemčijo v Solnogradu, zlasti glede dvozveze. Vzrok nevolje proti grofu Burianu je baje iskati v tem, da bodo avstro-ogrski zastopniki v Solnogradu naglašali, da je za poglobitev dvozveze potrebno junctim-razmerje z avstrofilsko rešitvijo poljskega vprašanja. Nemški nacionalci smatrajo to za nastop proti Nemčiji in na korist Poljakom ter izjavljajo, da tak junctim ne priznavajo.
— Vojaška sodišča in imuniteta poslancev. Na konferenci načelnikov strank je sporočil predsednik dr. Gross, da je v zadnjem času več slučajev, da naj bi bila vojaška sodišča zaslišala poslance. Poslanec dr. Funk je bil poklican zaradi neke interpelacije, ki je obravnavala rezervatno povelje praškega štacijskega poveljni-štva, da bi povedal, kdo mu je dal to povelje na razpolago. Poslanec dr. Funk ni hotel priti pred sodišče in predsednik se je takoj obrnil do domobranskega ministra s pismom, v katerem je opozarjal, da to postopanje ne odgovarja § 16. državnega osnovnega zakona o imuniteti poslancev .Pripetilo se je več podobnih slučajev. Domobranski minister mu je nato sporočil, da povabila poslancev pred kako sodišče nikakor ne more smatrati za kršenje ustave, kateremu naziranju pa se predsednik ne more pridružiti. Ministrski predsednik dr. v. Seidler jc izjavil, da smatra za nemogoče, da bi se kak poslanec prisilno priyedel pred sodišče. Obljubil je, da ber tozadčv-uo posredoval pri vojaških oblastih.
—» Minister za javna deia na Goriškem. Minister za javna dela, vitez Homanu, je prispel v nedeljo zvečer v Trst, da se osebno informira o gospodarski obnovitvi Goriške .Podal se je v ponedeljek v spremstvu namestnika, barona Friesa, v Tržič, kjer si je ogledal tako mesto kakor tudi ladjedelnico in obnovitvena dela. V torek je potoval minister v spremstvu namestnika po deželi in odšel najprej v Gradiško in Gorico, kjer je konferiral z interesiranimi krogi. Iz Gorice sc je podal minister v opustošeue občine soške doline in na Banjško planoto in se vrnil nato preko Gorice in Komna na Opčine, odkoder je odpotoval potem zopet naprej na Dunaj.
— Solnograška pogajanja. Berlinske vesti pravijo, da se bo solnograška konferenca bavila tudi z odpravo carine na žito.
•	Novi državni tajnik za vnanje zadeve Nemčije.
Po soglasnih poročilih nemškega časopisja bo admiial v. Hintze imenovan za državnega tajnika v nemškem vnanjem uradu. Hintze, ki je bil rojen 1. 1864,, je sin malega trgovca v Schvvenatu ob Odri. Kot 18 letni mladenič jc vstopil v nemško mornarico. Slučaj je nanesel, da je postal diplomat. Med špansko-ameriško vojno se je moral v Manili pogajati z ameriškim admiralom Dc-weyern. Takrat je prvič pokazal svoje diplomatične sposobnosti. Postal je leta 1903 mornariški ataše v Petrogradu. Iz Petrograda je poročal zelo natančno. Leta 1914. je postal poslanik v Mehiki, leta 1915, v Pekingu. Od leta 1917. je poslanik v Kristijaniji.
Hintzejeva politika. V glavnem odboru nemškega državnega zbora bo podal nemški državni kancler izjavo
o	bodoči politiki državnega tajnika von Hintzeja. Naglu-šal bo, da državni tajnik ne dela lastne politike, marveč se mora naslanjati na državnega kanclerja.
lialijanska ofenziva ustavljena? Vojaški kritik v pariškem »Tempsu« izvaja, da Italijani ne mislijo na ni-kako načrtno ofenzivo preko Piave, ker vedo, da ima avstro - ogrska armada zadosti rezerv in more odbiti take sistematične ofenzivne akcije sovražnika, ali ne le to, marveč je avstro-ogrska armada tako močna, da more sama začeti napadati na gorski fronti. Italijani so bodo torej najbrže ob Piavi utrdili in bodo skušali z angle-ško-francosko pomočjo potisniti Sovražnika proti severu v Trer.tinu, na asiaški visoki planoti m med Brento in
; Piavo. Francoski vojaški krtki ugotavljajo, da avstro-j ogrska? armada ni nastopila v ofenzivi proti Italiji z vse-1 mi svojimi silami, zato bi bilo nespametno misliti, da jc italijanska fronta stalno izločena iz kombinacij osrednjih držav.
— Dogodki v Rusiji. V Petrogradu je prišlo do novih velevažnih aretacij. Aretirana sta bila bivši ministrski predsednik in bivši vojni minister Vrhovskij. V pe-trogradskih političnih krogih z napetostjo pričakujejo
j razvoj spora med Rusijo in Anglijo. Fntentni poslaniki j imajo neprestano konference. Angleški poslanik se bo bu-! je v par dneh preselil v Arhangelsk. Vlada sovjetov .ie ! prepovedala vsa potovanja na murmansko obal. Ofici-i jalno glasilo sovjetov piše o rusko-angleškem sporu: An-| gleži nastopajo na našem ozemlju, kakor bi bili tu doma. 1 Ne bngajo se za protest ruskih oblasti ter delajo neprc-j stano v taki smeri, da ni mogoče biti v dvomu o njih : namenih. Zato se ni čuditi, da se je razmerje tako poost-| rilo, da se pripravljajo delavci in kmetje v Rusiji pregnati nasilnike iz svojega ozemlja.
— Iz Rusije. »Telegraf Compagnie« poroča iz Rusije, j da se bore veliki oddelki avstroogrskih vojni vjetnikov : proti češko-slovaškim četam. Ta stvar je zelo pomagala j boljševikom, da se niso mogli Ceho-Slovaki posebno raz-j širiti in da so bili večkrat premagani. Govore, da jc 4000 j avstroogrskih vjetnikov pri Irkutsku, in 20.000 mož pn
J Omsku pod poveljstvom generala Tauba. Vsi so za boli-I ševike. — Češki boljševiški list v Rusiji »Prukopnik Svo-j body« poroča, da je dald Francija v podporo Ccho-Slo-i vakov 11,000.000, Anglija 3,600.000 rubljev. Denar so do-| bili v razpuščenem češko-slovaškem narodnem svetu v j Moskvi. — Vladivostok in Irkutsk sta v rokah boljšc-i vikov.
— Finski senat se je, po poročilu »Agence Havas« 'x j Moskve, izrekel za takojšnjo izpuščetije Kamenelova ni j Kuwaukova.
Vse ladje, ki so se nahajale na levem Dnjcstro-vem bregu, so zaplenili Runumi ter jim postavili vojaško stražo.
Mirovno posredovanje Holandske. Iz rlaga poro-
• čajo: Holandska zbornica namerava 31. julija sklicati v j Amsterdamu, Hagu in Roterdamu javne shode, na kate-
• rili bi pozvali holandsko vlado, naj se ponudi vojujočim j se državam za posredovalca miru.
Novi sultan prevzel vrhovno poveljstvi). Novi tur-! ški sultan je izdal manifest, glasom katerega prevzema j vrhovno poveljstvo nad armado in mornarico. 1 rpljenja
i	krvave vojne — pravi manifest — ki jo vojuje Turčija J ramo ob rami z zavezniki, da reši vero in domovino, še j rtiso končana, toda Vsemogočni bo ostal tudi v bodoče na j naši pravični strani.
Stavka v Idriji.
Idrija, 11. julija.
Kakor smo brzojavno obvestili, je javen j shod v sredo zvečer istkllemil, da se stavko za" i časno prekine, dokler trajajo podajanja.
| Shod [je bil, kakor je bilo pričakovati, zelo buren itn obenem impozanten. Shodu je predsedoval sodr. B a j t, o situaciji so poročati trije člani »Delavskega sveta«, in sicer sodr. 1 reven za našo stranko, Rupnik za S. L. S., Grum za J. D. S. Vsii trije so soglasno priporočali, da naj delavstvo gire na delo in maj prepusti »Delavskem« svetu«, da. vodi nadalje pogajanja. Nat:; sta pomolčala bolj obširno sodr. Petejan In Goba! j o situacijti, iki ie nastala vsled vojaškega povelja, i.kalkor tudii, da smio si zagotovili, da se bodo po-| gajanja pričela in da »Delavski svet« ostane la-' luko v permamenoi. Radii tega sta priporočala j sprejem predloga »Delavskega sveta«. Nato se i je vršila burna debata, pa kar je bil predlog, da I delavstvo gre na delo za osem dni, z veliko I večino sprejet.
Kakor so delavci v pomidehieik kourpakto; i stopiti v stavko, tetko so danes kompaktno su ! na delo. Ta kompakten nastop je napravil nemi-i vadimo dober utiisk, za kar gre vsa čast idrijskemu delavstvu.
Danes je »Delavski svet« šel k nadpolkov-i niku, kannor je bil poklican, in ob 10. je bil po-i klican v grad k pogajanjem, pri (katerih so bili i navzoči gg.: nadpotkovniik Soline ide r, za-i stopniik ministrstva rudniški svetnik Polil, ravnatelj B i I e k , zastopnik okrajnega glavarstva in zastopnik rudarskega urada, svetaik Strgar, ter kot delavska zaupnika sodmiga Čobail In Pet elan. Posvetovanje je trajalo do 1. popoldne. Rešilo se ie skoro vse zadeve, ki se tičejo aprioMizacije in drugih lokalnih zadev. Vprašanje plač se ni moglo rešiti, ker zastopnik ministrstva mi imel popolnega mandata, zaradi-tega se je sprejel predlog sodr. Čohala, da naj se pogajanja glede plač vrše naravnost v ministrstvu na Dunaju. K pogajanjem naj sc pritegne tri člane »Delavskega sveta«, zastopnika Umije avstrijskih rudarjev ter par poslancev, ki jih bo delav : ■■■.........'	;i	.
Štev. 156
Popoldne ie imiei »Delavski svet« sejo, na kateri je med drugim imenoval za zastopnike pri pogajanjih na Duna ju sodr. Bajt Ant., Treven ^aivel in Rupnik iod S. L. S.
Omenim naj še, da je v sredo popoldne vojaštvo zastražilo vsa javna poslopja in skladišča, Vojaštvo, kakor tudi politična oiMast so na delavstvo z vsemi sredstvi pritiskali. Prlipirav-Mcmo je hillo vse, kakor da bi se pričenjala revolucija. Delavstvo i>a je s svojimi edino pametnim sklepom vse te račune vojaštva prečrtalo. Sklep Je napravili najbolljšli utisik, in smo gotovi, da sc Hudnik z idrijskiitm delavstvom ne bo več igral. Zto gre idrijskemu delavstvu vsa čast. O podrobnih zadevah, kakor tudi odgovor na poročila »Slovencu« poročamo jutri.
Dnevne beležke.
— Načelnika strank dr. Ivan Tavčar (J. D. S.) in Prelat Andrej Kalan (S. L. S.) sta bija v torek pri deželnem predsedniku kranjskem grofu Attemsu ter sta mu izročila izjavo, v kateri izjavljata v imenu ogromne veči-ne slovenskega prebivalstva, da nima in noče imeti to ; nobene dotike s Trumbičem. Nadalje naglasa izjava vdanost vladarski dvojici in protestira proti govoricam, ki trdijo nasprotno. Tudi majniška deklaracija se opira na avstrijski temelj. Izjava obžaluje, da se v tem času, ko mora ljudstvo toliko trpeti radi pomanjkanja razširjajo
v deželi napačne vesti, ki morajo prebivalstvo le šc bolj razburiti, posebno, če se s temi vestmi skušajo opravičiti kričeče nepostavnosti. Izjava opozarja na razmere v deželnem odboru. Izpodkopava sc veljava občin, zato apelira izjava na vlado, da skliče deželni zbor. Končno fjc'otstirata predsednika, ker so Slovenci v tej slovenski eželi brez pravic, ki jih jamči ustava. Naj prenehajo Pcisc-kucije, ker ni povoda zanje. Kako naj se končno zavrača vmešavanje nemškonacionalne zveze v razmere vežele. — Deželni predsednik ie sprejel izjavo v vednost, cja o njej poroča na pristojnem mestu. Zagovarjal je sta-'išče vlade, ki mora skrbeti za mir iu red v deželi. Po-v®dal je tudi svoje že itak znano mnenje o deklaraciji.
— »Slovenski Narod« in »Slovenec« bi imela pričeti Shajati s 15. t. m. zjutraj. »Slovenski Narod« je pa dobil '°(t policijskega ravnateljstva obvestilo, da se to ne more Vzeti na znanje. — »Domovina«, list J. D. S. (liberalne
-	franke) je na policiji za nedoločen čas ustavila. Nc ti-' e to naše kože, osvetljuje*pa razmere, ki morajo zbu-la*i nezadovoljnost in nosijo pečat političnega preganja-n,a- l'o so predznaki burnih časov. Tako ne bo šlo; ne more iti.
— Ljudsko stelje po končani vojni. Po končani vojni '’Se namerava izvršiti takoj ljudsko štetje ali le v omeje-nem obsegu. Misli sc namreč, da bo vojne konec vsaj do *eta 1920., na kar bi se 31. decembra 1920. izvršilo sploš-n° ljudsko štetje v Avstro- Ogrski.
— Štetje državnih uradnikov, V Avstriji pripravljanj sPlošno štetje državnih uradnikov v vseli kronovinah.
' lr® poleg statistične svrhe tudi za zboljšanje gmotnega s*auja državnih uradnikov.
— Nemški list v laškem Vidmu. Od 1. t. m. izhaja v 'a$kem Vidmu (Udinc) nemški list »Tagblatt tiir Vene-tion und Friaul«. Obsega po večini poročila s fronte, pihana priprosto.
— Nezgoda na železnici. Italijanskega vojnega vjet-"'ka Alfreda Bretozzija je pograbila lokomotiva na kolodvoru v Šiški in ga nevarno poškodovala na nogah.
— Nesreča. Andrej Matvrii, dtValindvaijsetleit-fant lin posestnik v Jesenicah pri Cerknem, se
j° dotaknil vojaške električne naprave ta je bil
t£%>j mrtev.
— Umorjen ruski v jetnik. Dne 29. junija so ^šli v Miagereku pni Celovcu ob potoku truplo ^orjemeigra Rusa. Tiruplio je našla pastirica, ki •]6 v grmovju iskala pobeglo kravo. Izkazalo sc ,e- da ise »ne za roparski'umor. Umsomjeftili je bil l^iidten delavec, eniodindvajisetieitni sin inrtovite 1 'Usflcie družine. Pri sebi je imel nad dvesto kron, ■katere so mu morilci vzelli.
— z vlaka je pade! pri Preštranokii infanterist Silvio ^°rentini. Nevarno poškodovanega so prenesli v bolnico
v	Postojni.
-- V nedeljo so ukradli v Kietzingu velik voz za bistvo 7- dvema konjema in. drug dvouprežni voz rdke 11. Langer v vrednosti 90.000 kron.
^	— Stavka delavcev graških špedicljsklh tvrdk kon-
tna. Po dvadnevni stavki je delavstvo zopet prijelo za Jclo. Dclav'ski zaupniki so dosegli ,da sc jim zviša teden-ska Plača od 1. julija dalje na 70 kron. Dosedanje dra-| 'Vinjske doklade odpadejo.
— Dunajski obrtni vajenci na deželo. 7.o to poletje "“■licrava posebna od vlade ustanovljena akcija poslati -Otovo število vajencev m vajenk dunajskih obratov "a deželo, da se tam odpočijejo in utrdijo v moči in /-dravju. Notranje ministrstvo je že določilo v to svrho Vee krajev, kamor jih bodo odposlali; ne sicer vse na-®nkrat, ampak v oddelkih in sicer: Te počitnice bodo trajale po štiri tedne in bodo segale t(idi v zimo. Poz-llt>!e Pridejo na vrsto tudi drj.::;a večja avstrijska mesta.
___ NAPREJ.__________________________________
— škofova naredba. »Venkov« piše: Praški nadškof Huyn je izdal nedavno za duhovnike in vikarje re-servat, po katerem ne sinejo vzdrževati po svojati krovom trajno nobenega otroka. Ta strašna naredba je imela za posledico, da je moral na pr. neki župnik v Rakovniku izgnati iz hiše svojega nečaka, ki je zahajal tam v srednjo šolo. Nek drugi župnik je bil prisiljen, da je odslovil od hiše svojo lastno sestro z otrokom padlega vojaka. »Venkov« pravi: To je zadnje nekrščansko nečloveško in nesocialno dejanje nadškofa Huyna. A duhovništvo cele nadškofije pričakuje s strahom, kakšna bo naredba, ki ima še iziti.
— Duhovnik obsojen na vešaia radi državnega izdajstva. Pred dunajskim domobranskim divizijskim sodiščem se je vršila obravnava proti iredentičnemu duhovniku Cirilu Perneisu zaradi zločina proti vojni sili države in državnega izdajstva. Obtoženec je pobegnil meseca decembra 1914 v Italijo, kjer se je boril kot italijanski častnik pri Podgori proti avstro-ogrski vojski in sodeloval tudi pri 11. soški bitki. Obsojen je na smrt na vešaia.
— Predsednik ogrske magnaiske zbornice Slovenec. Predsednikom ogrske magnatske zbornice je imenovan pomadžarjeni prekmurski Slovenec dr. baron Julij \Vlassits (Vlašič).
— Plačo zagrebškega delavstva. Po sporočilu splošne delavske zveze v Zagrebu imajo delavci naslednje dnevne plače: stavbeniški delavci 12 do 20 kron, mizarji 8 do 10 kron, krojači 8 do 16 kron, livarji 13 do 20 kron, ključavničarji 5 do 15 kron, brivci 8 do 10 kron, delavci tobačne tovarne 6 kron, tovarne za cikorijo 4 do 20 kron in tovarne za kandite 5 do 6 kron.
— Uspeh narodnega praznika na Hrvatskem. Za siromašno dcco so nabrali na Hrvatskem ob priliki narodnega praznika le v nabiralnikih več kakor 35.000 K.
  Vsenemške »Leipziger Neueste Nachrichten« je
vlada v Avstriji prepovedala. Vzroka za to sicer ne pove, zakaj da je listu odtegnila poštni debit, vendar ga ni težko uganiti.
— Razne drobne vesti. Na kolodvoru v Bischofshofnu si je kupila neka gospa, ki je nesla v roki kovčeg v teži 34 kg, vozni listek I. razreda. Ko je pa dospela v Saatfelden so ji tam pregledali kovček in našli v njem —* prešiča, razdeljenega na četrtine .Prešiča, ki se je peljal v 1. razredu (1), so seveda zaplenili in ga razdelili med mestne uboge. — Vračamo se v dobo naših prednikov
—	skoro v »železno dobo«! V Portmundu na Nemškem je dala neka firma patentirati svoj nov način izdelovanja čevljev, ki bodo popolnoma iz pločevine. Mogoče dočakamo še čas. ko bodo delali tudi obleke iz pločevine. In tako bomo hodili oblečeni kot naši predniki... Mogoče bodemo pa sedaj, čeprav ne v resnici, pa vsaj na pogled — vitezi —. (D. D.). — »Delti. Dennik« piše: Soproga ravnatelja Škodovih tovaren v Plznju ga. Širnim-kova si je dala. napraviti v enem četrtletju 10 novih oblek samoobsebi umevno brez kart.
— Sto strelov na železniški vlak. »Agramer Tagblatt« poroča o naslednjem dogodku na progi Zagreb-Zidani most. Kmalu nato, ko je zapustil vlak mesto, sta padla dva strela na vlak in malo na to zopet dva. Streli so zadeli kolesa, in zdelo se je, kakor bi padla na vlak bomba. Sprevodnik vlaka je dejal, da je odda! nekdo pred nekaj dni na istem niestu okoli sto strelov na vlak. Čudne razmere so na tej progi.
Volna.
Boji v Albaniji.
Italljansko-framcoska ofenziva v Albaniji se je severno od črte Ficiri-Borat ustavila. Sovražnik tipa s siabejšfimi silami proti 'naši novi obrambni črti, vendar pa včeraj še ni prišlo do večjih spopadov.
Vzb.odno Berata, nned .rekama Semeni 'in DetvoM, je zamoigel sovražnik pridobiti ie malo ozemlja. Njegovo vzhodno krilo je vsled tega naipraim središču 'in zapadnemiu krilu, ki je operiralo ctb moirtski obali, (precej zaostalo. Tudi francoska iojačanja -na tern krilu niso mogla iz-siiliitii uspeha. Zavrnili simio jih v dolini Devolii. V ozemiliju mied reko Devolii in imaceidbnskimi jezeri jc do oestc, ki vodi od Eilbasana v Strugo, do 2000 metrov visoko gorovje. To gorovje skoraj v popolnem loči albansko bojišče od ima-cedonskega. Prodiranje Italijanov je vsileid tega zalo citežkočeno. Malo verjetno je torej, da bi prišli Italijani čez reko Skumbi lin da bi zamioigili neposredno ogrožati Elbasam.
*
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 11. julija. Uradno se razglaša: Na italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. V Albaniji so se naše čete ustalile v novih obrambnih pozicij.tli. Sovražne oddelke, ki so v dolini Dovodi sledili našim četam, simo zavrnili.
Stran 3.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 11. julija. Armadna skupina kraljeviča Rupreehta: Po dnevu zmerno bojno delovanje, ki je prati večeru znatno oživelo. Ponoči poizvedovalni spopadi. Močnejši sovražni sunek severovzhodno Bethuna je bil zavrnjen.
—	Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Aisno 'in Marno živahno bojno delovanje. Ponovne napade sovražnika iz 'gozda ViMetrs Cottierets simo krvavo odbili. Šest amerikanskiih letal je napadlo mesto Kobleimz. V zračnem boju je pet sovražnih letal prišlo v naše roke. Posadko simo vjeli.
Pred novimi boji na zapadu.
Ženeva, 11. julija. »SeooJo« poroča, da je neposredno pričakovati nemške ofenzive na zapadu. Prvi glavni sunek bo najbrže naperjen proti severnemu delu angleške fronte. Obenem pa je tudi računati z mogočnim sunkom proti AoilLensu in Reimsu.
Zadele vesti.
Iz parlamenta.
Dunaj, 11. julija. Kakor poroča časopisje, so se pogajanja za sestavo državnozborske večine včeraj in danes nadaljevala. Ncimški raaeio-nalci iščejo stik:tudi is socialnimi demokrati, ki naj bi označili svoje pogoje. Tudi s Poljaki .se pogajanja nadaljujejo. V nemškouaciiomalniih krogih upajo, da se bo našla mafina večina za proračunski provizorij. Zasedanje zbornice bo trajalo najdalje do 1. avgusta. Če pa se pogajanja razbijejo, se najbrže zibornica razpusti.
Izjavo državnega kanclerja v glavnem odseku rajhstaga.
Berlin, 11. julija. Glavni odsek rajhstaga je imel danes sejo, da posluša izjave državnega kanclerja o političnem položaju. Poslanci so se te seje polnoštevilno u-deležiii. Navzoči so bili tudi vsi državni tajniki in udeležilo se je seje nenavg^lno veliko število občinstva. Govora je vse napeto pričakovalo. Državni kancler je otvo-ril posvetovanje z govorom, v katerem je naglasa!, da sprememba v vodstvu zunanjega ministrstva ne bo niti najmanj spremenila dosedanjega kursa celokupne držav-| ne politike. Notranja, kakor tudi zunanja politika bosta ! zavzemale iste smeri, kakor jima jih je določil državni j kancler v prejšnjih dosedanjih izjavah. Vlada se bo zavzemala z vso energijo za izvedbo reform ,ki jih je postavila za svoj namen in jih tudi izvedla. Na zunaj je označena državna politika programatično v odgovoru na papeževo mirovno noto. Vsemu svetu je znano, da je nemška vlada vedno pripravljena skleniti časten mir. Na tem se doslej ni ničesar spremenilo, in se tudi vbodoče ne bo. Nasprotno pa je dejstvo, da jc uničevalna politika sovražnikov vedno hujša in jačja, in posebno krepko sta jo izrekla v svojih govorih VVilson in Baliour. Dokler tu cn-tenta ne spremeni svojega mnenja, se moramo bojevati dalje do zadnjega, da ohranimo svojo prostost in blagostanje. Nemška vlada je- z najvišjim armadnim vodstvom edina v tem, da je nemška država voljna, začeti s sovražnimi državami resnično resna pogajanja. Državni kancler je omenil nato tudi še politični problem na vzhodu ■in je prišel do zaključka, da se strinja vladni program z izjavami, ki jih je izrekla vlada že v decembru 1917 in ki jih je pretežna večina rajhstaga tudi odobrila. Vzroka, d» spremeni zunanje ministrstvo svojega državnega tajnika, ni iskati morda v stvarnih nasprotjih, temveč je’čisto o-sebnega značaja, kar je državni tajnik zaupno sporočil. Njegov naslednik v. Hintze se je obvezal, da bo zastopal v vsakem oziru dosedanjo politiko državnega kanclerja. Po govoru državnega kanclerja je otvoril odsek debato o političnem položaju.
V	debati, ki se je razvila, so zavzele vse nemške stranke, razen neodvisnih socialnih demokratov več ali manj pritrjevalno stališče z ozirom na izvajanja državnega kanclerja. Gosposka zbornica je sprejela proračun in je izročila volilne predloge brez debate posebni komisiji. Jutri bo razpravljala zbornica v tajni >scji o zadevi Lichnowskega.
Položaj v Berlinu.
Berlin, 11. julija. V parlamentarnih krogih' sc zatrjuje, da se je po izjavi državnega kanclerja in po izjavah voditeljev strank položaj popolnem razbistril. Pričakovati je, da bo rajlistag brez'velikih težav dovolil vojne
kredite in da bodo za nje glasovali tudi socialni demokrat'.
Mir sned Rusijo in Bolgarijo.
Berlin, 11. julija. Med ruskim poslanikom v Berlinu in med zastopnikom Bolgarije so se izmenjale danes ratifikacijske listine glede miru sklenjenega v Brestu Litovskem.
Dogodki v Rusiji.
B e r 1 in, 11. julija. Brantmogovo glasilo objavlja brzojavko iz Petrograda o seji moško v-
skiega kongresa sovjetov, ki se je vršila dva dni pred uimonam grofa Miirbaclia. Razpoloženo e je bilo že takrat tako razburjeno, da se je bito bati najhujšejra. Ko je ruski delegat za pogajanja z Ukrajino označil grofa Mirbaclia kot vodjo nemških imperialistov, se mu je živahno pritrjevalo. V klopeh socialnih revolucionarjev so se slišali klici: Proč s pogodbo brest-litovsko! Proč z Miirbacliom! Novii nemiri so buikniili, ko so socialni revolucionarji zahtevali odpravo smrtne kazni. Ko so boijševiiikii temu nasprotovali, so socialni revaluCiionairji klicali: Rablji! Mirbachovi sluge! Proč z Mirbaichom !
Moskv a, 11. julija. Aretolvana socialna revolucionarka Spiridionova je izpovedala, da je bil atentat na grofa Mirbacha sklenjen na seji soci alnor ev oiu oi on a r ne stiranke. ,
sti in 10 dkg jedilnega loja. Druga uradniška skupina plača kilogram vsake zabele po 10 kron, tretja in četrta uradniška skupina po 15 kron.
Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto, dne 13. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do
2 štev. 201 do 400, od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol
3 do 3 štev. 601 do SIK), od 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600, od 5 do pol 6 štev. 1601 do 1800 od po! 6 do 6 štev. 1801 do 2000, od 6 do pol 7 štev. 2001 do 2200, od pol 7 do 7 štev. 2201 do konca.
Vseslovenski delavski shod.
Podpisani sklicujemo v zmislu sklepov X. rednega j zbora jugoslovanske soc. dem. stranke
na dan 28, julija t. L
vseslovenski delavski dan v Ljubljano.
DNEVNI RED:
1.	Vprašanja prehrane, obleke in obutve iu delavsl'« ljudstvo. Poroča sodrug Anton Kristan.
Ententa in Rusija.
Ženeva, 11. julija. Iz Pariza se poroča: Na konferenci v parlamentarnem odboru za akcijo v inozemstvu jc Kerjenskij opozarjal na nevarnost, ki grozi Rusiji vsled mirovne pogodbe brest-litovske in vsled neprestnega o-r.vojevanja ruske zemlje po Nemčiji. Zagovarjal je takojšnje bratsko nastopanje zaveznikov za nadaljevanje skupnega boja proti centralnim državam na ruskih tleli. Predsednik Franclin Bouillon je povdarjal soglasno voljo vseh strank, da smatrajo Rusijo slej ko prej za svojo zaveznico, ter je pri tem omenil, da vsi, ki hočejo v Rusiji začeti zopet boj, lahko računi jo na brezpogojno pomoč Francije.
Angleži prodirajo preti Petrogradu.
S t o c k h o lm ,11. julija. Riusika brzojavna agentura javlja:	Angleške	čete,	ki	sio zasedle
mu rman siko obrežje, prodirajo v južni smeri na Petrograd. Zasedle so mesto Kem, kjer so Angleži več članov sovjeta postrelili, ostale pa a reto vali
Proti špicnaži na Španskem.
Madrid, 11. julija. (Agence Havas.) Poslužujoč se novega zakona proti špionaži je ministrski svet prepovedal vsako poročanje o gibanju španske trgovske mornarice.
Razno*
Aprovizacifa.
Prodajalci moke se vabijo, da se zglase zanesljivo v ponedeljek dne 15. t. m. ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila blaga, ki se bode oddajal na močne izkaznice.
Zabela za 11., III. in IV. uradniško skupine. Stranke z izkaznicami II., III. in IV. uradniške skupine prejmejo zabelo v soboto, dne 13. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc tale red: II. uradniška skupina: oj pol 2 do 2 štev. 1 do 60, od 2 do pol 3 štev. 61 do 120, od pol 3 do 3 štev. 121 do konca. III. uradniška skupina: od 3 tl o pol 4 štev. 1 do 70, od pol 4 do 4 štev. 71 do konca. IV. uradniška skupina: od 4 do pol 5 štev. 1 do 60, od pol 5 do 5 štev. 61 do 120, od 5 do pol 6 štev. 121 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste ma-
* Življenje za premog. Pri Pferovu sta pobirali na kolodvoru dve ženi premog. Vojaška straža jc na nje ustrelila in obe težko ranila. Obe so prepeljali v prerov-sko bolnišnico, kjer je ena, mati otroka, kmalu nato umrla. Njen mož je pa v — vojski.
.* Velike tatvine na Dunaju. Trgovcu J. L. Bersonu iz Odese so ukradli v neki dunajski kavarni 30.000 rubljev.
—	V eni zadnjih noči so vdrli neznani zločinci v delavnico »pomožne akcije za žene v vojski« in odnesli za 40.000 kron perila.
* Aprovizačna situacija Anglije. Po poročilih iz Londona, sc jc izrazil namestnik kontrolorja za prehrano, Clyncs, da rabi Angleška tedensko 18.000 ton žita. 8000 ton producirajo v deželi, 10.000 ton pa privažajo vsak teden iz Anglije. Krompirja so pa pridelali letos za 68.000 ton več ko lani...
* Izvoz riža je, po poročilu nizozemskih listov, zopet dovoljen. Izvažali ga bodo iz Rangoonea, pa škoda da ne k nam, ki ga že skoro ne poznamo.
* Iz Kaire v Jeruzalem z železnico. Do pred kratkim še ni bilo mogoče voziti sc z železnico iz Afrike v Azijo. Sedaj pa so dogradili preko sueškega prekopa velikanski viseč most, ki veže oba kontingenta, in speljali preko njega železniško progo, tako, da vozi sedaj vlak iz Kaire v Egiptu direktno v Jeruzalem. Načrt za tako zvezo je že star, že pred vojno so se pečali z njim, do uresničitve pa je prišlo šele sedaj.
*01jke v Dalmaciji obetajo povprečno srednje-slabo. Boljše so obrodile po dobro obdelanih vingradih. Oljki-no olje jc sedaj na ti vara po 70 K liter, v Šibeniku, na Korčuli in ponekod drugod po 40 do 50 K liter.
* Volkovi v Dalmaciji. Ob zadnjem viharnem in mrzlem vremenu so se v Dalmaciji z gora priklatili volko-
vi	in poklali 40 ovac in eno kravo.
torraara _______
RIM aii
gsr
MATI
dloihš v clar
vsak zaupnik, ki pridobi „N’apreju deset novih naročnikov.
2.	Organizacija delavskega ljudstva in sedanja doba. Poroča sodrug Josip Petejan.
Pristop imajo vsi delavski zastopniki v krajevnih-okrajnih in deželnih gospodarskh svetih, vsi odoborn>k» j rudarskih zadrug, bratovskih skladnic, bolniških blaga.111 konzumnih društev in sploh vseh delavskih strokovni!1’ gospodarskih in političnih organizacij.
Priglaso je nasloviti »ta: Josip Petejan, uprava »N*r preja« v Ljubljani.
V	Ljubljani, 24. junija 1918.
Mihael Čobal, Anton Kristan, Josip Kopač, Josip Petei?l>r Marcelj Žorga, Viktor Zore.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Staje
Garje
Lišaj
Hraste
liajzanesljivejše srsdstvo proti temu i&
PARATOL
domač© mazISo*
Ne maže, je brez duha, torej tudi tez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRATOL-PRflŠEK varuje obfutljvo kožo. Skatlja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer* BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21.
tMaetonraestaB© mala
doslej
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj, t. j. 5 kdog ■ K 12, 1 zavoj za 10 kg 23 K. Preprodajalci dobe popllsl pri naročbi celega zabva z 250 kosi. Belo mineram^ milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kos°
K 14. Nadomestek za toajetno milo v raznih barvah, )eP. dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Roza barve, 1 zavoj J-kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročm naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. — Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/111* tel. 23-27.
Vsa pohištvena in stavbena
miiarska dela
prevzame
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
reg. zadruga z om. poroštvom
Vli-GIInce pri Ljubljani
L	,	.	,._	*e	doslej	najboljše	reference.
po izredno solidnih cenah in jam« za dobro izvršbo.	,ma	ze
delniška glavnlt« — K 70,000.00C.
Sprejema vlope na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim
■	•	.»'Vi-T.■ 'T- ;'3*1*2
Rezervo fondi ©kroglo
K 2,O9O.CQ0.
v LlybSlani.
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Dorici (t. f. v Ljubljani) in Celju
Kupuje in prodaja v»« vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovizacijske kredite ——
iPfe''