Poštnina plačana v gotovini *. Abb. postale I gruppo VU 1L1* Leto XXVin. Št. 1 (8094) TRST, nedelja, 2. januarja 1972 ***+ VK fc jft t - PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskaj • .... ..............iskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi* ; , ‘ • «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani ČEZ DVA TEDNA SE BO VERJETNO ZAČELA VLADNA KRIZA Stranke levega centra se pripravljajo na skorajšnje razčiščevanje odnosov Intervju tajnika PRI La Malfe - Nota levičarske struje KD «forze nuove» Manca (PSI) o pogojih za nadaljevanje stiristranskega sodelovanja RIM, 1. — Kljub novoletnemu ki se bo odprla čez kaka dva lahko tudi na današnji praznični jav in not, ki na bolj globalen katero se bodo morale spoprijeti lamenta. Glede na to, da prihaja pobuda za odprtje vladne krize iz republikanskih vrst, velja posvetiti pozornosi intervjuju, ki ga je tajnik PRI La Malta dal nekemu tedniku o predsedniških volitvah ter o političnih perspektivah v začetku leta 1972. La Malta najprej pojasnjuje, da je PRI nasprotovala Fanfaniju, ker bi njegova izvolitev privedla do nekakšne predsedniške republike, prav tako pa tudi Aldu Moru, ker bi to bil začetek «koncilske republike*. Republikanski tajnik je tudi zanikal, da bi se PRI pridružila misovcem ob predsedniških volitvah ter ponovil tezo, da neo-fašisti niso imeli nobenega interesa, da bi glasovali za Leoneja. Glede izstopa stranke iz vladne večine je La Malfa poudaril, da je bil ta sklep sprejet že pred čaisom, odločno pa je zanikal; da bi republikanci mislili na vlado z liberalci. PRI ne bo sprožila vladan, ...IlUlllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllilllllllNIIIIIIMmilllllllllHIIHIIIII.MUH.III.... KRVAVO PRAZNOVANJE NOVEGA LETA zatišju je vprašanje vladne krize, tedna, še vedno v ospredju. Tako dan zabeležimo nekaj zanimivih iz-način uokvirijo problematiko, s stranke ob ponovnem odprtju parne krize zato, da bi spreminjala zavezništva ali povzročila pre-okret na desno, pač pa zaradi tega, da bi še enkrat proučili politične in programske cilje leve sredine. Če bo ta razprava imela pozitiven izid — je dejal La Malfa — bomo z zadovoljstvom ostali v večini. Tajnik PRI je tudi naštel pogoje, da bo razči-ščenje med vladnimi strankami uspešno: potrebna je proučitev ekonomske politike, treba je uvesti nov tip dialoga s sindikati in z podjetniki, ustaviti je treba razkroj javnih. struktur ter ponovno proučiti programe državne udeležbe. La Malfa je dopustil možnost, da bi v primeru neuspeha pogovorov med štirimi strankami prišlo do razpustitve parla -menta ter do sklicanja predčasnih volitev. O političnem položaju je danes objavila polemično noto levičarska struja KD »forze nuove», ki ugo- tavlja, da italijanska politična vprašanja no predsedniških volitvah ostajajo odprta, oziroma so se še bolj zaostrila. Nota priznava, da je demokristjanska levica na predsedniških volitvah doživela poraz, čeprav dodaja, da je dosegla vsaj prvi cilj, in sicer, da je preprečila imtegralistično rešitev. Republikanska in socialdemokratska podpora dorotejske-mu bloku je dala izvolitvi predsednika desničarsko obeležje, ki bo imelo nedvomne posledice. Nota dodaja, da je levica KD prepričana, da so vsi fašistični glasovi še bolj obtežili operacijo. Na to nevarnost je demokristjanska levica že 22. decembra opozorila strankino tajništvo. Struja «forze nuove* ugotavlja tudi, da žal ni prišlo do izvolitve človeka, ki bi dajal popolno liberalno in demokratično jamstvo, istočasno pa bi lahko navezal odnos med silami vladne večine ter levičarsko opozicijo in torej nakazal perspektivo demokratičnega razvoja dežele. Nota polemizira z »neverjetnim obnašanjem poslanca La Malfe* ter trdi, da ima republikanski izstop iz večino jasno politično barvo: namenjena je predvsem proti dvema nasprotnikoma, socialistični stranki in levici KD. V razpravo o političnih perspektivah so socialisti danes posegli z izjavo člana vodstva Manca, ki je mnenja, da današnji politični problem ni toliko vprašanje vladne krize, ki jo je odprla z desne in z nejasnimi cilji republikanska skupinica, niti ne tradicionalna ter nepotrebna preverjanja in razčiščevanja. Potrebna je jasna politična izbira, ki pritiče predvsem KD, čeprav ne samo njej. Ta izbira je toliko bolj potrebna po »pustolovskem zavezništvu*, ki se je ustvarilo ob izvolitvi predsednika z odkrito fašistično podporo in brez sodelovanja velikih ljudskih političnih sil. KD mora z dejanji pokazati — je dejal Manca — če misli nadaljevati po poti, na katero je nevarno stopila po predsedniških volitvah, ali če misli to pot zapustiti ter dati bistven poudarek odnosu s socialisti. Samo tako bi se lahko uresničil politični cilj sodelovanja velikih ljudskih množic pri politiki družbenega napredka in demokratičnega razvoja, ne da bi to pomenilo- Taka izbira zahteva določene jasne in točne obveze o sedanjih problemih: glede referenduma proti razporoki, glede izvajanja reform ter izbir gospodarske politike, ki naj omogočijo izhod iz sedanje krize. ne da bi morali, kot se je venomer dogajalo, plačati ceno delavci. Potrebne so tudi jasne izbire glede politike javnega reda, ki naj na eni strani stre prevratniške organizacije skrajne desnice, po drugi pa naj zavre represivne težnje, ki se na vedno bolj zaskrbljujoč način kažejo v državnem aparatu. Tudi zunanja politika mora ustrezati novemu položaju na tem področju ter čimbolj razviti pozitivne aspekte, ki so se v italijanski zunanji politiki pokazali v teh zadnjih letih. Samo organski skupek jasnih in obvezujočih političnih izbir — je še dejal član socialističnega vodstva — lahko privede do odprte zamenjave smeri v primerjavi s predsedniškimi volitvami in samo v takih pogojih bo možno nadaljevanje sodelovanja v vladi. Končno je Manca napovedal, da PSI ne bo podprla vlade, ki bi ne bila zmožna, da se loti resničnih in hudih problemov gospodarskega in političnega razvoja dežele. Za socialdemokrate je v politično razpravo posegel namestnik tajnika Cariglia, ki se je sicer dalj časa zadržal ob pomenu Saragatovega povratka v politični boj na čelu PSDI. Glede vladne krize je Cariglia mnenja, da je razčlščenje nujno potrebno. KD in PSI bosta morali objasniti svoje cilje ter ugotoviti, če so v skladu s politiko koalicije levega centra. NOVO IZZIVALNO DEJANJE FAŠISTIČNIH »NOČNIH SOVr yf/. Oskrunjen spomenik padlim v Nabrežini Kaj pa sploh delajo policijske oblasti? Zlikovci so se pred spomenikom podpisali - Gre za organizacijo «Avanguardia Nazionale» - Odločen nastop občinske uprave - Poziv protifašističnega odbora: Sami bomo našli sredstva, da se ohrani red - Vprašanje poslanca Albina Skerka m \ ' u ** * % * • te * - i i ■ *•- u v Rimu ter perspektive in naloge komunistov, ki izhajajo iz diskusije v najbolj angažiranih partijskih organizacijah na tem sektorju. ^Srečanje predstavništva vseh komponent slovenske manjšine s predsednikom ministrskega sveta — Pravi tiskovno sporočilo —- je sad široke enotne akcije, ki je zahtevala trdo delo skozi eno celo leto in ki so se v njej aktivno udejstvovali tudi komunisti na podlagi občutenih zahtev in popolne uresničitve republiške ustave. Deželni izvršni odbor odobrava delo komunistov v enotni delegaciji in v vseh dosedanjih fazah te akcije. Visoka stopnja enotnosti, ki jo je slovenska manjšina uspela dose-®» je priveda do tega, da je od rojstva nove republiške države nastale v odporniškem gibanju, prvič prišlo do pogovora na takšni ravni in s tem do neposrednega pre-yerjanja stališč vlade, da bi preu-«li položaj ter pot, ki jo je potrebno prehoditi. S tem v zvezi je potrebno poudariti, da je predsednik ministrskega sveta podal nekaj načelnih sicer dobrih izjav, vendar se je izognil sleherni stvarni obvezi, izmikajoč se navajanju točnih in potrebnih ukrepov kakor tudi rokov njihovega uresničevanja. Tem omejitvam ki so toliko bolj hude, ker bi vlada imela dovolj časa, da bi skupno s prizadetimi ministri pripravila ukrepe za reševanje zahtev predloženih v spomenici delegacije Pred letom dni — se pridružujejo stališča, ki jih je treba odločno zavrniti. Izjave predsednika Colomba namreč vsebujejo potrditev volje, da ohranijo razdelitev Slovencev na tri kategorije z različnim ravnanjem po posameznih pokrajinah in dejansko zanikajo obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini. Izjave se neprestano nanašajo na potrebo po »poglobitvah*, «pazljivih preučitvah*, »postopnih* rešitvah, na »previdnost*, kar pomeni po več kot dveh desetletjih nova odlaganja. To je nov dokaz podrejanja šovinističnim krogom, ki delujejo v Trstu in v deželi kakor tudi v Rimu*. Posebno ostro KPI ocenjuje vladno stališče do Nadiških dolin, kjer nacionalistične provokacije in nazadnjaška politika povzročajo izseljevanje na škodo obstoja slovenske manjšine. V nasprotju s Colombovimi trditvami dežela ni pomagala rešiti odprtih slovenskih vprašanj zaradi o-mejiteg, ki izhajajo tudi iz razsodbe ustavnega sodišča. Iz teh stališč ponovno izhaja odgovornost leve sredine na vseh ravneh, in zlasti KD, ki je bila hote odsotna v enotni akciji. «Deželni izvršni odbor KPI — nadaljuje tiskovno sporočilo — poudarja potrebo po nadaljnjem razvijanju enotnih pobud in množične akcije za temeljito spremembo vladnih stališč in zajamčenje vseh tistih specifičnih pristojnosti, ki avtonomni deželi pripadajo*. Ob koncu KPI ugotavlja, da predstavlja ta manjšinska akcija sestavni del splošnega gibanja za demokracijo in obnovo italijanske družbe, ter obvezuje svoje predstavnike na vseh ravneh, da uresničujejo zgoraj navedene usmeritve. Da bi se rešila slovenska vprašanja, je stranka zadolžena za obravnavo zakonskih osnutkov v parlamentu in še posebno zakonskega osnutka KPI, da bi se na tistem mestu soočila stališča in se preverjala volja različnih političnih sil okoli temeljnih vprašanj demokracije. Slovenska levica Izvršni odbor Slovenske levice nam je posial drugo dolgo odprto pismo, v katerem najprej na eni strani in pol obravnava pogovor delegacije enajstih s predsednikom vlade Colomoom in »z obžalovanjem jemlje na znanje, da v delegaciji, ki jo je sprejel gospod mi rus trs ki predsednik Colombo, ni bilo predstavnika SL*. Nato je v pismu rečeno meo drugim: »Prav tako SL obžaluje, da se delegaciji ni pridružil noben pred stavnik duhovništva iz Beneške Slo venije, kajti ta bi prav gotovo imel važno vlogo v pogovoru z ministr skim predsednikom in dal delegaciji posebno težo. Prav nič čudno pa ni, da so se beneški duhovniki raje vzdržali, ko so bili priča nesoglasju in nedelikatnim metodam mož, katere ni vodila volja po čimprejšnjem in enotnejšem predstavništvu. — Izvršni odbor SL bi rad upal, da bo srečanje z ministrskim predsednikom obrodilo tudi kaj koristnega, vsekakor pa ugotavlja, da živimo na osnovi lepih obljub že od leta 1918, Beneška Slovenija pa kar od leta 1866 . . .» V nadaljevanju je rečeno: »Izvršni odbor SL se ne more kaj, da ne bi ocenil kot docela negativen sprejem pri ministrskem predsedniku glede na zahtevo spomenice, naj se vprašanje naše narodne skupnosti reši globalno. To je bil smisel tudi enotnega nastopa. In prav hotenju teke globalne obravnave se je gospod ministrski predsednik očitno in razločno odpovedal*. Potem ko pismo polemizira s Primorskim dnevnikom in ljubljansko TV v zvezi s poročanjem o obisku pri Colombu, pravi: ♦Ker ji ni bilo dano (Slov. levici namreč, op.ur) da bi imela svojega predstavnika v delegaciji. SL tedi ni podpisala poročila, objavlje-nega po obisku, zato ni točna formulacija »Podpisniki spomenice*, kakor se je glasil podpis pod poročilom.* V svojem drugem delu pa odprto pismo takole na dolgo polemizira z našo kratko pripombo k prvemu odprtemu pismu SL: »V svojem odprtem pismu z dne 22. 11. 1971 je izvršni odbor SL poudaril, da bi zahteve slovenskih predstavnikov imele drugačen odmev, ko bi vsi slovenski svetovalci, ki sodelujejo s sredinsko-levičarsko koalicijo, odrekli sodelovanje vsakikrat, ko je oblast gluha za naše pravične zahteve... Ko je objavil del prvega našega odprtega pisma je Primorski dnevnik dodal, da bi SL morala dati zgled z odpovedjo sodelovanja. K temu naj povemo, da je izvršni odbor SL 5. 7. 1971 poslal vsem podpisnikom spomenice predlog o odstopu slovenskih predstavnikov, ki sodelujejo s sredinsko-levičarsko koalicijo. Na njegovo pismo je odgovorila SDZ iz Gorice, da bo stvar preučila. In to dela še sedaj. Prav tako je odgovoril za PSI Livio Pesan-te, da čaka na vrnitev Branka Pahorja. Mogoče se je ta od takrat že vrnil; vsekakor se ni oglasil, medtem ko moramo priznati, da je bil Livio Pe-sante olikan. Ob takem odzivu na svoj predlog je SL imela kaj malo izbire. — Druga priložnost, ko bi odpoved sodelovanja o sredinsko-levičarski koaliciji razčistila ozračje, je bila za časa ljudskega štetja. Nesmiselno bi bilo, da bi naš predstavnik v občini Devin-Nabrežina odpovedal sodelovanje prav v eni izmed slovenskih občin, v katerih je ljudsko štetje potekalo brez ponižujočih dejanj. — Zato je pripomba »Primorskega dnevnika* odvečno duhovičenje, ko pa gre za resne stvari. Kajti če bi slovenski svetovalci na občini, na pokrajini, na deželi in v drugih občinskih odborih masovno odrekli sodelovanje s sredinsko-levičarsko koalicijo, bi uspeh ne izostal, šlo nam je in nam gre za učinek*. «Ne za prestižno dejanje. Kakor pa so doslej dokazali ukrepi naših političnih predstavnikov, so nekatere odločitve pretežavne*. Ker pa ima naša javnost dober posluh, se njena zavest polagoma prilagaja takemu Slovenska skupnost je naslovila na novega predsednika republike Giovannija Leoneja pozdravno pismo, v katerem pa ga seznanja tudi z vsemi nerešenimi vprašanji slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pismo bomo v daljšem izvlečku objavili v prihodnji številki. razpoloženju svojih predstavnikov. In prilagaja se mu tudi oblast, saj je odgovor gospoda ministrskega predsednika tak, da je v njem razločno čutiti lagodnost, ki računa z desetletji.* Končno pravi odprto pismo, da je »izvršni odbor SL nadalje počastil spomin tistih, ki so se pred tridesetimi leti ponosno uprli ponižanju in dali življenje, da rešijo čast slovenskega človeka. Pri tem je izvršni odbor poudaril, da so se uporni možje, kateremu koli svetovnemu nazoru so pripadali, žrtvovali za narodni obstanek naše skupnosti, kar dokazuje da je bil zanje narodni princip prvotnega pomena.* Sklenili smo objaviti v celoti tiste dele pisma SL, kjer žolčno polemizira predvsem z našim dnevnikom, tudi za to, da bi se naši bralci prepričali, kakšen je način dela (oz. pisanja) Slovenske levice. Naš dnevnik prejema izjave, tiskovna sporočila in komentarje strank, sindikatov in drugih skupin, tudi takih, ki se ne sklicujejo na vsakem koraku na Slovence ali na osvobodilni boj. Neka politična praksa, pa tudi zahteva pa učinkovitosti, narekujeta vsaj umerjenost v tonu in jasnost brez zaletavosti. Te trezne umerjenosti edino «Slovenska levica» ne pozna, istočasno pa celo meni, da je dolžnost «Primorskega dnevnika*, da objavi vsak njen histeričen izpad, ki se le s težavo lahko enači s političnimi stališči. Ta ostajajo velikokrat, in v tem pismu še posebej, protislovna in nejasna. Zakaj neki SL ne posveča toliko energij, ostrine svoji polemiki z levim centrom, katerega kritizira, s katerim pa sodeluje, namesto da se zaganja v naš dnevnik? Saj ne more biti naš dnevnik edina tarča neke skupine, ki trdi, da *dela politiko*! Sicer pa je pri nas navada, da stranke ali skupine izkoriščajo za žolčno obračunavanje z drugimi lastna tiskana glasila. Tokrat smo jim v ta namen poslednjič odstopili prostor. Za resno pisanje pa smo vedno na razpolago. SKLEPI TRGOVINSKE ZBORNICE V okvir« ESPOMEGO bodo priredili mednarodno eno-gastronomsko razstavo Svojo udeležbo so napovedali tudi jugoslovanski vinski strokovnjaki Več sredstev za gospodarske pobude v proračun zbornice za 1972. Upravni odbor trgovinske zborni ce je na svoji zadnji seji pretekli teden odobril celo vrsto važnih u-pravnih in ukrepov posebnega zna čaja. Sejo je vodil predsednik Lu-pieri. Med drugim so proučili novo eno-gastronomsko pobudo v okviru gospodarske manifestacije Espomego 1972. Gre za mednarodno razstavo belih vin, za katero so že prijavila svoje sodelovanje ugledna vinogradniška podjetja iz Jugoslavije, Francije, Nemčije in Madžarske, poleg naših domačih vin seveda. Kar se priprave jedi tiče pa so si tu di zagotovili sodelovanje uglednih kuharskih mojstrov. Napovedana je tudi udeležba uglednih vinskih strokovnjakov in novinarjev tako pri debati za okroglo mizo kot v ocenjevalni komisiji. Podrobnosti o tej prireditvi bodo v kratkem izdelali in objavili. Z njo nameravajo pritegniti še več pozor «iti našemu vinogradništvu ter ga postaviti v primemo luč. Pri nadaljnjem delu odbora so proučili in odobrili proračun za leto 1972. V njem so povečali postavko za pomoč pri razvoju pokrajinskega gospodarstva od prejšnjih 20 na 30 odstotkov celokupnih stroškov. Upravne stroške so celo nekoliko znižali od 65 na 62 odst. Med stroški za razvoj gospodarstva so posvetili največ pozornosti sejmom in razstavam, zlasti za Espomego, dalje prometnim strukturam med drugim pristanišču v Tržiču v okviru urbanističnega sistema ki bo zajel celoten zaliv Panzano. Proučili so nadalje probleme, ki jih bodo obravnavali na konferenci Deželne zveze trgovinskih zbornic v zvezi z drugim petletnim načrtom za razvoj naše dežele. Pri tem bodo dali svoje pripombe glede o- ■■■■■........................................................................................................................................................................................ TIK PRED ZAKLJUČKOM LETA Upravne zadeve na zadnji seji občinskega sveta v Steverjanu Župan Klanjšček želel uspešno novo leto vsem občanom • V Steverjanu so brez občinskega tajnika ■ Potrebno je, da to mesto zasede slovenski človek Na zadnji lanski seji občinskega sveta v Steverjanu so občinski možje razpravljali le o nekaterih točkah, ki niso kdovekaj važne, morajo pa biti odobrene pred zaključkom vsakega koledarskega leta. Naštejmo jih. Svetovalci so za prvo polletje 1972 odobrili trošarin-sko lestvico. Ta je podobna lanski, podaljšali so jo za šest mesecev, ker bo 1. julija stopil v veljavo nov davčni zakon. Tudi za tekoče leto 1972 so županu odobrili mesečno nagrado 20.000 lir za njegovo delo v prid občine. Prav tako so občinske uslužbence pooblastili, da bodo lahko v tem letu, če bo nanesla potreba, delali nadure. Na dnevnem redu so svetovalci imeli tudi potrditev višjega stroška za asfaltiranje ceste Bukovje - Groj-na. Denar so dobili od dežele, na podlaigi zakona št. 23, in sicer 9 milijonov 30.000 lir. Po zaključku del pa so ugotoviti, da je bilo potrebnih še 1.660.000 tir. Zaradi tega so svetovalci ta višji strošek odobrili. Župan Klanjšček je poročal tudi o ureditvi zasebnih, medposestnih cest, ki jih bodo modernizirali s precejšnjo finančno pomočjo dežele. Župan je apeliral na lastnike zemljišč, da bi ta odstopili zato, da bi bile ceste čirpprej urejene. Občinski možje so nato potrdili še nekaj sklepov, ki jah je odbor sprejel v prejšnjih mesecih. Tako so odobriti nakup raznega materiala za vodovod v višini 850.000 tir, sklepe o razdelitvi denarja za nakup knjig in potovanja otroškega vrtca ter srednjih šol. Občina je za prevoz otrok v vrtec porabila 550.OOP lir, za prevoz ndžješolcev TVRDKA NARDIN ŠTANDREŽ ZASTOPNIK ZA GORIŠKO: VOJKO 1)1. del Carao 87, tol. 81-310 RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST Tu, coujvliciiti 9*! bati pr0