Poštnina plačana v gotovini
Leto LXV., št 23S
Ljubljana, sobota IS* oktobra loja
Cena Din 1.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — InseratJ do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica »t. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3121, 3125 m 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št, 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — i--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
NEMČIJA POKAZALA PRAVI OBRAZ
Z odklonitvijo sodelovanja na konferenci velesil je Nemčija razgalila svoje namene in odprla oči tudi angleški« dosedal Nemčip naklonjeni javnosti
Ljubljana pred veliko manifestacijo
Kako bomo proslavili 20-tetnico balkanske vojne
Pariz, 15. oktobra. SnoČi ob 11. se je ministrski predsednik Herriot vrnil iz Londona. Na kolodvoru so ga pričakovali višji uradniki zunanjega ministrstva in angleški poslanik Tvrell. Herriot bo danes popoldne na seji ministrskega sveta poročal o poteku in uspehu svojih razgovorov z Macdonaldom v Londonu.
Pariški  tisk objavlja danes obširna poročila    in komentarje    o londonskih razgovorih in izraža zadovoljstvo nad doseženim spoi-azumom poudarjajoč, da so sedaj odstranjene vse glavne ovire za uspešno   nadaljevanje razorožitvene konference in da je odvisno le od Nemčije, ali hoče   lojalno sodelovati ali pa vztrajati   nadalje  pri  svojem nepomir-Ijivem stališču. Odklonitev sodelovanja na nameravani konferenci štirih velesil s strani Nemčije je izzvala v pariških krogih veliko presenečenje, dasi jim je bilo stališče    in politika nemške vlade dobro znana. Herriot pa je kljub temu upal, da bo Nemčija, videč dobro voljo na strani Francije in Anglije, vendarle uvidela pogrešnost svoje politike in prišla na neobvezne razgovore, ki se bodo vršili ob priliki nameravane konference velesil v Ženevi.    Herriot je bil sprva proti tej konferenci, ker je vedel, da se Nemčija izogiba    vsakemu poskusu za dosego sporazuma.    vendar    pa    se je uklonil želii BfacđonaJđa in pristal rudi na ta, bržk one poslednji poskus sprave z Nemčijo. Nemčiia pa je ponovno odbila ponujeno roko    »n    bo morala po mnenju narišV^ca tiska v bodeče računati  s  t*»m.   d?   bo »m^la   proti svoiim oboro7°\ n lr>;m in izzivalnim ak^»am ne samo Franci in, rna»i*v«»r v«o ono Fvropo, Id ii ie res do razorožitve in do ohranitve miru.
Herriot fe  rj^ne«;   donoldne «-.p«;|ol
c češkoslovaškim zunaniim mini^trm-^ dr. R^nesem. s k^t^irn ip ob«i*~no riz-pravljal o razoroži t venem problemu.
Odmev nemškega izzivanja
London, 15. okt. Londonski tisk raz-motriva o razgovorih med Herriotom in Macdonaldom pod vtisom nemške odklonitve. Vsi listi brez izjeme priznavajo, da je imel Herriot prav. ko je opozarjal na nevarnost, ki se skriva za nemško zahtevo po »enakopravnosti«, ker je Nemčija sedaj ponovno dokazala, da ji ni do stvarne razorožitve, marveč, da hoče doseči mimo vseh mednarodnih pogodb mililaristnno nadmoč v Evropi, da bi mogla zopet podjarmiti zlasti Srednjo Evropo in graditi svoj most proti Jadranu in proti vzhodu. Postopanje Nemčije smatrajo ne samo za nespametno, marveč za izzivalno in pozivajo vlado, naj to upošteva.
»Morningpost« misli, da je pod takimi okoliščinami konferenca velesil v Ženevi docela nepotrebna, ker so si velesile razen Nemčije itpk edine v tem. kar je treba sedaj storiti, Nemčija s svojim postopanjem sili. da se vrne Evropa k starim diplomatskim metodam, dn se na ta način zavaruje pred vsakim še tako rafinirano pripravljenim presenečenjem s strani Nemčije.
»Daily Mail« označuje francosko stališče za edino pravilno in podčrtava dobro voijo. ki jo je znova pokazala Francija s tem. da je pristala na konferenco velesil v Ženevi, hoteč na ta način nuditi Nemčiji novo priliko, da se sporazume z ostalimi velesilami v vseh spornih vprašanjih in tako omogoči enodu-šen in uspešen zaključek razorožitvene konference. Bilo bi docela napačno, podarja list. če bi se dale velesile zaradi stališča, ki ga zavzema Nemčija, ovirati v nadaljnji razorožitveni akciji in naj se zgodi karkoli, velesile imajo še vedno dovolj moči, da bodo rudi Nemčijo prisilile k spoštovanju mednarodnih pogodb.
»Dailv Herald« misli, da je bila največja pogreška storjena takrat, ko je bila razorožit*ena konferenca prekinjena. Ako bi se bila konferenca nadaljevala, bi si Nemčija najbrž premislila zapustiti konferenco in situacija bi bila danes precej drugačna. Ne glede na to pa je treba računati z dejanskim položajem in pospešiti delo razorožitvene konference, da se na ta način še bolj razgali zahrbtnost Nemčije pred vsem svetom.
Nemčija hoče uresničiti svoje načrte
Berlin, 15. oktobra. Nemška vlada je imela snoči dolgo sejo, na kateri je razpravljala o aktualnih zunanjepolitičnih problemih, v prvi vrsti seveda o razorožitvi. Zunanji minister Neurath je pri tej priliki poročal o povabilu na konferenco velesil v Ženevo. Mada je odobrila njegovo stališče, da odkloni Nemčija vsako sodelovanje na tej konferenci, pa naj si se vrši v Ženevi ali Lausanni. Sklenjeno je bilo, da bo nemška vlada slej ko prej vztrajala na tem, da zahteva popolno priznanje enakopravnosti v cilju, da se more docela neovirano in nekontrolirano oboroževati. V vladnih krogih sedaj prav nič več ne prikrivajo, da pri vsej stvari ne gre samo za načelo »enakopravnosti«, marveč da hočejo z obnovo nemškega militarizma dati večjega poudarka svoji zunanji politiki, ki stremi za obnovo monarhije s povratkom Hohenzollerncev in za obnovo nemške n2dmoči v Evropi.
Nacijonalistični krogi navdušeno odobravajo to politiko Papenove vlade in hujskajo proti Franciji, toda v zmernejših, zlasti pa gospodarskih krogih, sc pojavljajo   vedno   večji pomisleki
proti oportunosti take politike, ker se boje, da bo Nemčija še bolj izolirana, kakor je že sedaj. Tudi v socialno-demokratskih krogih opozarjajo na katastrofalne posledice, ki jih mora neizogibno roditi jujikersko-militaristično usmerjena zunanja politika Papenove vlade, ki se prav nič več ne razlikuje od politike leta 1913/14, ki je dovedla do svetovne vojne.
Tuđi Avstrija pristavila svoj lonček
Dunaj, 15. oktobra. Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da hoče tudi Avstrija posnemati Nemčijo, Avstrijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Ženevi dr. Pfliiglu, naj sondira teren pri vseh državah, ki so podpisale saintgermain-sko mirovno pogodbo v svrho nove oborožitve Avstrije. V skladu z nemško zahtevo je postavila tudi avstrijska vlada zahtevo po priznanju »enakopravnosti«. Vsa politika avstrijske vlade je sedaj usmerjena na to, da podpre nemško stališče in da obenem doseže enake pravice za Avstrijo. V vojnem ministrstvu ž-° izdelujejo podrobne načrte za zopetno uvedbo obvezne reL-mtacije in obnove militarizma v Avstriji.
Dokazi o tajnem oboroževanju Nemčije
Francoski delegat Massigli opozarja na vojaški značaj nemške policije, ki predstavlja stalni vojaški kader
Ženeva, 15. oktobra. A A. V odboru za vojaške efektive razorožitvene konference je včeraj govoril francoski delegat Massigli o tajnem oboroževanju Nemčije, zlasti o vojaškem značaju nemške policije.
Govornik je v uvodu naglasik da je njegovo poročilo samo pregled v okviru splošnega proučevanja policijskih ustanov vseh držav in da nikakor nima namena obtoževati Nemčije za njene odsotnosti iz Ženeve. Razen tega temelje njegova izvajanja izključno samo na nemških podatkih.
Massigli je podčrtal, da ima nemška policija bolj kakor katerakoli druga značaj vojaške organizacije, in to bo treba upoštevati pri določevanju višine vojaških efektiv. Policija v Nemčiji je
leta 1920 zaradi notranjih nemirov narasla od 80.000 mož na 150.000, kar je v nasprotju z določili versajske mirovne pogodbe. Od takrat se je nemška policija temeljito izpremenila: službujoče moštvo je nastanjeno v vojašnicah, razdeljeno je v čete in opremljeno z vsem tistim orožjem in drugo opremo, kakor jo ima sicer le vojaštvo. Zato predstavlja danes nemška policija pravo vojaštvo. Manevri policijskih oddelkov, taktične vaje podeželske policije, bojna pripravljenost policije sploh, oboroženje s strojnicami in oprema s plinskimi maskami — vse to zadostno dokazuje vojaški značaj nemške policije, ki se zato ne sme šteti med ne-znižljive postavke vojaških efektiv.
Podaljšanje zakona o zaščiti kmetov
Na današnji seji Narodne skupšči zakon o podaljšanj
Beograd. 15. oktobra. Po daljšam odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupšf.-na. da nadaljuje svoje delo. Na dnevnem redu so aktualni problemi. ki nujno zahtevajo rešitve. Zaradit tega vlada za zasedanje Narodne skupščine in senata v vseh krogih veliko zanimanje, ka.r se je videlo tudi na današnj: seji Narodne skupščine. Vse galeniue so bile nabito polne, a tudi narodni poslanci so se udeležili seje skoro polnoštevilmo.
Sej*i je predsedoval dr. Kosta K uman u-di, ki je ob 10.30 otvoril sejo in uvodoma naznani!, da sta v dobi parlamentarnih počitnic umrla narodna poslanca dr. M ića Andrić in dr. Todor Jeremić. V daljšem govoru je p<redsednik orisal njuno zaslužno delo. Narodna ssupščina j»e poslušala njegov ETovoT stoje in zaklicala v počastitev umrlih poslancev tiriterat-mi slava.
Predsedmk je v svojem nadaljnjem poročilu omenil, da je senat brez izpremembe odobril zakon o obmejnih četah, zakon o kovanju srebrnega denarja, zakon o davku na poslovni promet in zakon o državni trošarini. Nadalje je predsednik poročal, da so posamezni ministri predložili več zakonskih načrtov, ki se nanašajo na razne mednarodne konvencije in gospodarske dogovore. Med predloženimi zakoni je najvažnejši zakon o podaljšanju zakona n za*?iti kmetov z dne
19. aprila 1932, katerega  veljavnost poteče
20. oktobra- Za ta zakon zahteva vlada nujnost.
Narodni poslanec Todor Lazarevič je v zvezi s tem zakonom, predložil načrt zakona o zaščiti podeželskih trgovcev in obrtnikov, ki imajo v pretežni večini posla s kmečkimi strankami.
V daljšem govoru je kmetijski minister g. Juraj Demetrovia obrazložil nujnost zakona o podaljšanju zaščite kmetov. Poudaril je, da poteče sedaj veljavni zakon o zaščiti kmetov 20. oktobra- Do takrat ni mogoče izdelati novega zakona« ker m z 30.
ne je kmetijski minister predložil u zaščite kmetov
oktobrom prične novo zasedanje Narodne skupščine. Vlada nikakor ne misdi, da bi s»e !>edanji zakon o zaščiti kmetov definitivno uveljavil, marveč e podaljša samo dotlej, da bosta Narodna skupščina in senat sprejela novi zakon. Minister priznava, da ima sedanji zakon o zaščiti kmetov mnoge nedostatke in da ga bo treba znatno izpremeniti. Toda gospodarske prilike so take, da je za>čita kmetov absolutno potrebna. (Dolgotrajno pritrjevanje). Vlada bo v novem zasedanju predložila novi zakon o zaščiti kmetov in upa, da bosta skupščina in senat pripomogla, da se ta problem reši tako, kakor je v interesu vse države in rsega naroda.
Narodna skupščina je izvajanja mini stra Demetroviča vzela z odobravanjem na znanje in odobrila nujnost tega zakonskega načrta.
Sledilo je čitanje raznih interpelacij. Med drugimi je narodni pcslanec dr. Milan M e t i k o š vložil interpelacijo, v kateri zahteva od finančnega ministra, naj «e otroci državnih uradnikov. k| nimajo nobenih dragih dohodkov razen svoje plače, oproste plačevanja š°lnine.
Po raznih drugih rbvestilih predsedstva je kmetijski minister g. Demetrovič odgovarjal na vprašanje narednega poslanca Branka Avramoviča o tem, ali mu je znano, da zahtevajo nekatere banke kljub zakonu o zaščiti kmetov še vedno po 14 do 20 odstotke v obresti za posojila, dočim plačujejo za hranilne vloge samo 4 do 5 odstotkov, ali pa sploh nič ali pa ponujajo vlagatelju 50 odstotno poravnavo. Minister je v svojem govoru naglasil, da mu je to znano iz raznih pritožb, glede katerih se že vrše preiskave. Poudaril je, da je to očitno izigravanje zakona, da pa sedaj veljavni zakon o zaščiti kmetrv za to nima nikakih sankcij. Ta izkušnja pa bo dobro služila pri sestavi novega
Ljubljana, 15. olctobra.
Stopamo v teden, ki bo poln mogočnih spominov na balkansko vojno, nad dogodke pred dvajsetimi leti, ko smo z vsem navdušenjem spremljali zmagoviti pohod bratov Grkov, Črnogorcev in Bolgarov. Nezadržno n«predovanje srbske armade, ki liki plaz ruši sovražnika, j^ bilo kronano z veličastno zmago na visokih poljanah pri Kumanovem. Kumaciovo! Po vsem svetu je odjeknilo to ime, za vse večne čase se je vpisalo v srca jug oslove nskJh pokolenj. Ku-manovska zmaga je bila n<de ena najlepših v balkanski zgodovini, temveč po svojem moralnem učinku rudi ena najznamenitejših, kar jih pozna svetovna vojna. Z njo je teko rekoč bila že odločena balkanska vojna. z njo so se odprla vrata v takrat komaj še prav sluteno in vendar tako željno pričakovano bodočnost.
Ljubljana bo proslavila dvajsetletnico kirmanovske bitke in s tem vse balkanske vojne prihodnjo soboto zvečer. Prireditveni odbor se je sinoči posl^dnjič sestal k posvetu: poleg predstavnikov vseh naciona!-nih  združenj  se  je povabilu odzval tudi
komandant mesta in predsednik oblastnega odbora strelskih družin g. general Dragom i r Popovič. Predsednik odbora g. narodni poslanec Rasto Pustoslemšek je opisal priprave za proslavo, nakar je g. general Popovič podčrtal pomen takih spominskih proslav za nacionalno vzgojo naroda. Odbor se je odločil. da priredi prihodnjo soboto rvečer grandiozno povorko po vsoh glavnih ljubljanskih ulicah. Zbirališče bo ob pol 18. pred Mestnim domom, nakar bo sprevod trenil po Kopitarjevi ulici in Ke$-Ijevi cesti, mimo glavnega kolodvora, nato dalje v širokem loku, da bo preko Zoisove ceste in Starega trga prispel na Mestni trg. V sprevodu bodo korakale najmanj tri godbe Pred magistratom bodo izprogovonli odlični predstavniki, zapeli bodo združeni pevski zbori. Prvotni umen, da bi se l.ito v nedeljo vršila akademija na Taboru, je odbor opustil. Saj bo Ljubljana ob veličastnem sprevodu dala dušika svojemu nacionalnemu čuvstvovanju in se bodo spomini na h«-!krnsko vojno strnili kakor plamen.
živahna gradbena sezona
Na periferiji grade več vil, v mestu pa pravoslavno cerkev m delavski
dom
Ljubljana, 14. oktobra.
Gradbena sezona je v Ljubljani prav živahna. Zlasti mnogo se gradi na periferiji, kjer bo polagoma zraslo novo moderno mesto iz samih vil sredi zelenih vrtov. V bežigrajskem okraju rasto vile ko gobe po dežju. Samo ob Pleteršnikovi ulici grade tri nove vile, ena bo kmalu gotova, dočim se pri dveh že približujejo strehi. Tudi ob Celovški cesti grade pridno, cena parcelam je tam poskočila, kar je vpliv tramvajske proge.
V mestu bi bilo omeniti dve večji gradnji. Delo na pravoslavni cerkvi v Trubarjevem parku dobro napreduje in se že vidijo posamezni obrisi. Stalno dela 60 zidarjev in delavcev. Cerkev stoji na podstavku iz grobo obdelanega podpeškega marmorja, zidanega v divjih vrstah. Cerkev sama bo iz opeke, zaradi precejšnje višine se pri tem uporablja cementna malta. Stranske, šestvogalne apside bodo okrašene z ličnimi stebrički, dočim bodo v notranjosti lepi rizoliti. Kupola apsid bo kmalu pod streho. Cerkev bo imela eno glavno in štiri male kupole. Glavna, ki bo na sredi, bo slonela na štirih stebrih in
bo visoka 32 m Kupole bodo najbrž pokrite z bakrom ali svincem. Zdaj se je pričelo delati na vhodu. V cerkev bo vodilo stopnišče, ker bodo tla dvignjena za 1.50 m.
Na vogalu Bleiweisove in Gosposvefc-ske ceste grade Delavski dom. Delo je ta precej težavno, ker ga ovira povsem svojevrstna struktura sveta. Delavski dom bo stal namreč na terenu, kjer se je barje prelivalo s staro savsko strugo. Sava je naplavila semkaj polno gramoza, ki se je pomešal z blatom barja. Pri kopanju temelja so naleteli na štiri glavne plasti, se-stoječe iz rjave, sive lončarske, temno zelene in grobe ilovice. Delo je tudi o-tež-kočala železnica, kadarkoli je mimo vozil vlak, se je začelo posipati in se je odko-pavanje zaradi tega silno zavleklo. Cesto so morali podpreti in zabetonirati, ker bi se sicer usedla. Sploh je svet zelo razno-ličen, vendar bo temelj že konec drugega tedna gotov. Zaposlenih je dnevno 70 delavcev. Delavski dom, kakor tudi pravoslavno cerkev, gradi podjetje inž. Josip Dedek.
Seja celjskega
Celjski občinski svet je razpravljal
Celje, 15. oktobra.
Celjski občinski svet je imel snoči redno sejo pod predsedstvom župana g. dr. Goričana. Občina je prejela vabilo k slovesni otvoritvi nove porodnišnice v Celju, ki bo v nedeljo 16. t. m. cb 9. dopoldne, župan je pozval občinske odbornike, da se po možnosti udeleže svečanosti.
Sledila je volitev rednega upravnega odbora Mestne hranilnice. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Joško Bizjak, Štefan Borlak, notar Fran Bur-ger, Franc Dobovičnik, župan dr. Alojzij Goričan, dr. Ernest Kalan, Franc Koschier, Josip Kramar, Anton Lečnik, Franc Le-skovšek, Kari Loibner, direktor Fran Mravljak, mag. pharm. Andro Posavec, narodni poslanec Ivan Prekoršek, Franc Rebenschegg, prtmarij dr. Fran Steinfel. ser, Fran Voglar in Josip žumer.
V tajni seji sta bila nameščena kot in-kasanta Mestne elektrarne in plinarne uslužbenec elektrarne Josip Gorjanc in reducirani železniški uradnik Maks Goleš. Služba tržnega nadzornika je zopet poverjena Jakobu Pozniču. Mestna občina bo
na. ki bo vse take primere upošteval.
Nato je bil izvoljen odbor, da prouči predloženi zakonski predlog. Iz dravske banovine je v odboru narodni poslanec g. Ivan Urek, kot namestnika pa narodna poslanca gg. Lovro Petovar in Karel Gajšek. Odbor mora še danes dokončati svoje delo in predložiti poročilo na jutrišnji seji Narodne skupščine.
Naposled je bilo odobreno poročilo ve-rifikacijskega odbora, ki je verificiral mandata naslednikov obeh umrlih poslancev, Petra Lulica, banskega svetnika rz Pazari šta in Martina Tesiča, seljaka iz Lipovca. Ob koncu je bil sprejet predlog predsednika skupščine, da se vrsi prihodnja seja v ponedeljek dopoldne ob 10. z dnevnim redom: 1. Zakon o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov m 2. odobritev zakona o ratifikaciji raznih mednarodnih konvencij.
sveta
snoči o tekočih občinskih zadevah
takoj razpisala mesto strojnika v klavnici. O teh personalnih zadevah je poročal referent obč. odb. direktor Mravljak.
Pravni odsek (referent obč. odb. dr. Kalan). V domovinsko zvezo so bili sprejeti: dr. Rudolf Sadnik, Josip Daneu, Marija Hermanova, Anton Kocuvan, Ana Stau-dingerjeva, Marija Marševa, Alojz Zerov-nik, Marija Leskovškova, Ivan Gobec, Je-ra Pilkova, Alojz špur, Franc Berger, Ka-rol Florjančič, Neža Kosova, Anton Mir-nik, Štefan Paj, Ivan Lednik m Anton Ro_ bek. Neki prosilki je bil zagotovljen sprejem v domovinsko zvezo, čim bo dobila naše državljanstvo, 7 prošenj za sprejem pa je bilo odklonjenih. Cinkarna bo plačala za porabo vode iz mestnega vodovoda od 1. 1927 do konca 1. 1931 skupni pavšalni znesek 24.000 Din, za 1. 1932 in 1933 pa letno 16.000 Din ob dnevni porabi do 30 ms vode.
Finančni odsek (referent obč. odb. dr. Vrečko). Občinski svet je odobril obračun sreskega cestnega odbora, ki izkazuje presežek v znesku 10.000 Din. Gradnja dveh vodnjakov za gašenje pri javni bolnici in bivšem otroškem vrtcu ob Dečkovi cesti je bila odložena do 1. 1934. Javno stranišče v Samostanski ulici bodo podrli.
Gospodarski odsek (referent obč odb. direktor Mravljak). Občina bo preuredila sedanjo etažno kurjavo v novem traktu na magistratnem dvorišču v enotno centralno kurjavo, ki bo bolj ekonomična. Stroški bodo znašali okroglo 25.000 Din. Delo bodo takoj razpisali. Na Jožefovem hribu je bilo prodanih več stavbnih parcel. Občina bo dobavila Mestnemu gledališču in Glasbeni Matici tudi letos brezplačno drva za kurjavo.
Prijava JRKD
Beograd, 15. oktobra. M. Generalni tajnik JRKD minister g. dr. Albert Kramer je danes v smislu zakonskih predpisov prijavil ustanovitev stranke notranjemu ministru. S tem je ustanovitev stranke (definitivna.
Tujski promet v Sloveniji
Lani |e poselilo
Ljubljana, 15. oktobra. Kakor druga leta, je tudi letos Zveza ia tujski promet sestavila pregledno statistiko našega tujskega prometa za sezono maj -oktober. V primeri z lanskoletno statistiko je razvidno, da je tujski promet tudi letos nekoliko nazadoval, kar je spričo splošne gospodarske krize, raznih deviznih omejitev in drugih nevšečnosti razumljivo- Dcjiui je lani posetilo Slovenijo u^cev, je le los
njih število nazadovalo na 90.633. Pri tem pa moramo celo vpoHevati. da je bila lanska statistika sestavljena za 30, letošnja je pa razširjena na 50 občin- Na prvem mestu so Jugoslovani, ki jih je bilo pri nas 66.663. iz drugih balkanskih držav pa 346. Znatno je nazadoval poset Avstrijcev. Lani jih ie bilo v naših krajih 10.117, letos samo 7707. Na tretjem mestu so Cehoslovaki, ki so nam ostali zvesti gostje. Sicer jih je bilo tudi nekaj manj, kljub temu pa 5e vedno nad 4000. Lani jih je bilo 4976, letos 4066. Tudi število Nemcev iz Reicha je nazadovalo, bilo jih je pri nas 3942. lani 5633. Italijanov je bilo 2806 (3434). Francozov 357, Angležev 276. Pojakov 3344, Madžarov 1302, iz nordijskih držav 199, iz Severne Amerike 507, iz Južne Amerike 48, iz Azije 8, Afrike 17 in Avstralije 2. Oglejmo si zdaj se statistiko nekaterih naših leto vi Sc.
BLED.
Nase najbolj priljubljeno in frekventirano letovišče je še vedno Bled. V Začetku sezone je bilo na Bledu prav kritično in vse je kazalo, da se bo sezona zaključila s popolnim fiaskom. V drugi polovici junija in v avgustu se je pa položaj popolnoma izpremenil, na Bled je bil pravcati navnl. Zanimivo je. da število gostov v primeri z lansko sezono ni skoraj prav nič nazadovalo. Statistika navaja, da je bilo na Bledu letos 15.296. lani pa 15-423 gostov. Največ gostov je bilo iz Jugoslavije, in sicer 8147, potem 1882 Avstrijcev, 1S79 Nemcev, 1625 Cehoslovakov, 433 Madžarov. 274 Italijanov, 121 Angležev, 147 Francozov, 102 Poljaka. 81 iz drugih balkanskih držav, 82 iz norveških držav. 385 iz drugih krajev Evrope in 11 Severoameri-fanov.
BOHINJSKA BISTRICA — BOHINJ.
število gostov v Bohinjski Bistrici je nekoliko padlo. Lani je posetilo to idilično gorsko letovišče 1567. letos pa samo 1314 gostov. Jugoslovanov je bilo 1088, Avstrijcev 52, Cehov 33. Italijanov 66, Nemcev 26. Francozov 14 itd.
ROGAŠKA SLATINA
je po frekvenci drugo naše največje letovišče. Tudi Rogaška Slatina je nekoliko občutila krizo. V zadnjih 6 letih je imela letos najmanjši obisk. Posetilo so jo 6003 gosti (68*21). Razlika v primeri z lanskim letom znaša torej nad 800. Največ je bilo Jugoslovanov in sicer 5185. dalje 382 Madžarov (S25). 256 Avstrijcev. 36 Cehov. 53 Italijanov itd.
KRANJSKA GORA
Število posetnikov Kranjske gore je ostalo skoraj na isti višini ko lani. Krauj*
Sestanek gorenjskih županov
Kranj. 14. oktobra. Pretekli ponedeljek je sklicaJ sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin sestanek županov in občinskih odbornikov. Vršil se je dopoldne v hotelu Jelen. Udeležila sta se ga oba banovinska svetovalca g. Oton De-tela in g. Ciril Pire. Vabljeni sta bili tudi kranjska, in tržiska gostiLničarska zadruga. G. sreski načemik je navzočim predaval naj-pre; o občinskem delokrogu in občinskih poslih. Nadalje se je razpravljalo o ustanovitvi okrajne ubožnice in hiralnice ter bolnice za Gorenjsko. Glede prve je stavil predlog g. sreski načelnik, glede ustanovitve bolnice pa je poročal župan g. Ciril Pire. Ustanovile se bodo ubožnice in bi-rainice za več občin skuipaj. Zjl ustaoovd-tev bolnice pa bodo vstavile občine v svoje proračune za 1. 1933 3 odstotno doklado na neposredne davke za zbiranje potrebnega sklada. Naprosena bo ruda ban.ska uprava, da posveti ustanovitvi bolnice vso pozornost in omogoči z izdatnimi prispevki njeno ustanovitev. Potem ko je g. dr. Ogrin podal glavne misli za sestavo občinskih proračunov za 1. 1933., je pojasnil starešina tukajšnje finančne kontrole g. Torkar vse potrebno o trošarini na alkoholne pijače. Kranjska občina je že izdala tozadevni pravilnik, ki bo predložen banski upravi.
Popoldne se je vnšrHa v hotelu Stara pošta plenarna seja pripravljalnih odsekov za kmetijsko razstavo, ki sta se je udeležila tudi sreski načemik g. dr. Franc Ogrm m sreski kmetijski referent g. Josip Sasric.
Novi ljublfanski domačini
Ljubljana, 15. oktobra.
V zadnji seji občinskega sveta so bili na podlagi prostovoljnega, stalnega in nepretr. Ranega lOletnegs bivanja v Ljubljani sprejeti v ljubljansko domovinsko zvezo:
Arhar Alojzij, konc enektrotemvk in posestnik: Arnež Helena, kuharica: Balon Franc, krojači mojster; Capuder Josipi na, roj. Per, sejroarica: Derende Franc, trgovec; Dežrnan Ivan. kletar pivovarne »Uni* on«: Dhnic Franc, krojaški pomočnik: Dov-žan Marije, tovarniška delavk*; Dernov-
šek Marija, roj. Benda. delavki t ob a 5. tovarne v p.: Fabn jen M erg«, rita. bivša po-strežnica: Ferenz Ferdinand, bivši vodo" vodno*instatetCTski pomočnik, seda t trgovski potnik: Figar Ivan,   pilarski mojster;
Gainze Franc. vodo-vodno-inst^Jaterski po-mo&iiV;  Center Josip, orožni 9ki s travmo j*
ster v ook.: Hočevar Alojzij, rjostrešfok: Jančar Franc, kovaški pomočil flc: Jcrtna Arrgelik Rudorf. krojaSki pomočnik in hfSr Jootes TgDttdj. kncrja-Sfci pošlo-
od maja d« oktobra 05^05 P« 90.633
sko goro. Gozd in Podkoren je obiskalo 4177 gostov (4271), torej za 100 manj kot lam. Največ je bilo Jugoslovanov, ia sicer 2730. potem 172 Avstrijcev, 57 Italijanov. 49 Angležev, 71 Cehov. 38 AUdUrov. 32 Nemcev, 8 Norvežanov itd.
MANJŠA LETOVIŠČA.
Na Jezerskem je biko 678 gostov, od teh 5oo vz Jugoslavije. 51 iz Avstrije, 22 Čehov itd. Lani je bilo na Jezerskem 765 gostov. Velik porast gostov   pa zaznamuje letos
Do v je-Mojstra na. Tam je bilo 2991 gostov, lani pa samo 1074. Od teh yc bilo 2322 Jugoslovanov. 230 Avstrijcev, 112 Cehov, 73 Madžarov. 23 Italijanov itd. Zanimivo pa je. de je bilo število prenočnin samo neznatno večje v primeri z lanskim letom. Lani je bilo 9291. letos pa 9597 prenočnin. — V Kamniku so imeli 404 goste (513). Od teh 347 iz Jugoslavije, 18 Avstrijcev. 15 Cehov. 12 Italijanov, 8 Madžarov. 2 Francoza itd. — Tudi La^o :e številčno v pogledu gostov nazadovalo. Letovišče *e posetilo 966 tujcev, od teh 964 iz Jugoslavije. — Zelo je padci tujski promet v Ratečah-Planici, kjer je bilo letos 640. lani pa 1620 gostov. Seveda to ne velja za zimsko sezono, ko je v Ratečah vsako leto večji obisk. Od gostov je bilo 590 Jugo-slovenov. 25 Avstrijcev. 6 Cehov itd. — V Slatini Radenci so imeli 652 gostov (6°6), od teh 594 Jugoslovenov. 51 Avstrijcev itd. — Tudi v Rimskih Toplicah je tujski pro* met močno na za d oval. Letos je bilo 570 gostov, leni 1050. Največ je bilo Jugoslovenov, in sicer 514. potem 41 Avstrijcev itd,
CELJE IN  MANJŠI KRAJI.
Tudi v Celju je tujski promet občutno nazadoval Letos je posetilo Celje 6751, lani 8958 tujcev. V Čatežu so imeli 936 gostov, v Begunjah 58 Poljcah 54. Breznici 133. Brežicah 370 na Jesenicah 443. v Gornji Radgoni 147 v Kamni gorici 162, v Kočevju 1127 v Konjicah 171. v Kostanjevici 117. v Kranju 1138. v Krškem 171. na Lescah 149. v Litiji 14. v Mošnjah 47. v Novem mestu 2604. v Radovljici 218. v Raj-benburgoi 135. v Sevnici 357 v Srednji vasi v Bohinju 1430. Sv. Križ nsd Jesenicami 237. Skofia Loka 59. Tržič 331. Velenje 183 Višnja gora 80 Vitanje 73 itd. Manjkata statistiki za Dobrno in Medijo Izlake.
LJUBLJANA.
Tudi tujsko prometna statistika Ljubljane je prav zanimiva razveseljivo je zlasti dejstvo, da je naše mesto posetilo več tujcev kakor lani. V sezoni maj—oktober je bilo v Ljubljani 39 002 tujcev, lani pa 37.742. Največ je bilo Jugoslovenov. in flicer 27.359. 3428 Avstrijcev. 2001 Italijanov. 1631 Cehov. 1605 Nemcev. 357 Madžarov. 183 Francozov. 99 Angležev 156 Poljakov. 103 rz nordijskih držav. 167 iz raznih balkanskih držav. 1636 iz dru*rh evropskih držav. 265 severo-flmeričanov, 2 Azijata 8 Afričanov in 2 Avstralca.
vodja: Judež Josip, posestnik; Juvan Gvi-don. tovarniški čevljarski preddelavec;; Klemenčič Ivan. mestni delavec; Ključev-šek Frančiška, trgovska sotrudnica; Koder-man Uršula, bivša kuharica, sedaj hiralka; Kramar Frančiška, roj. Lenčina umobolna oskrbovanka; Lekan Josip uradnik »Za» družne gospodarske banke« v Ljubljani: Lesnik Boštijan. delavec; Loboda Agata, rojena Vovk. zasebniica; Mahne Jaaez. zidarski pomočnik; Mavec Franc, delavec tobačne tovarne v Ljubljani in posestnik: Menard Luka, trgovec: Miiller Anton, mesarski mojster in posestnik: Ogorevc Martin, delavec mest cest. nadzorstva: Omrzu I pekovski pomočnik: Piškur Josip krojaški pomočnik: Prebil Frančiška, roj. Satler. posestni ca.; Perme Josip, delavec tobačne tovarne: Ravnikar Marija, kuharica; Saiovi-ca Valentina zak. sin Sajovic Fedor Zdrav-ko. /obotehniški nraktikant: Pelan Josip uradnik OUZD: Smole Franc, bančni uradnik »Ljubljanske kreditne banke«: Ste*k Alojzij, komisijonar št 4: Suknaič Božo. uradnik »Vzajemne za varova1 niče« in posestnik: Sušnik Ana. delavka tobačne tovarne v pok., sedaj hiralka: Šeg« Frane, ti» pograf v pok.; Stehij Frančiška. Šivilja po hišah: Tekavc Fran, krojaški mojster: Valentin čič Ivan prov. mestni sluga: Vidmar Ana, kuharica: Vovk Franc, zlatarski pomočnik; Vrtačnik Frančiška, roj. Delost. delavka mestnega cestnega nadzorstva: Zrimsek Ivan prov. predkurjač drž, železnic: Zupancri? Anton, prov. ključavničar drž. železnic in posestnik: Žontar Josip, bivši krojaški pomočnik Oženjeni so bili sprejeti seveda z ženami in otroki.
Sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo je pa bil odklonjen 23 prosilcem.
Živilski trg
Ljubljana, 15. oktobra. Danes Je bfl živilski trg neobičajno dobro založen. Zlasti mnogo je bilo Jajc, plačancev, gosi in zajcev. Kmetice vedo, da ai Ljubljančani ob nedeljah radi privoščijo kak priboljšek in so pripeljale obilo tega blaga na trg. Cene so pa bile razmeroma prav visoke. Le malo je bilo piščancev, ki so jih ponujali za 24 do 26 Din za par. Večinoma je bila cena višja in je stal en piščanec do 20 Din. Kupčija je bila dobra in debelejših piščancev kmalu ni bilo več dobiti. Gosi in race so bile Izredno drage. 40 Din za komad je bilr jge prav nizka cena, vecnioma so se predajali po 50 do 60 Din. Dovolj je bilo mladih, domačih kuncev, najnižja cena je bila 10 Din, nekatere ženske so pa trdovratno vztrajale pri 15 do 18 Din, čeprav »o bili zajčki razmeroma drobčkanl. Naprodaj so bili tudi mladi gMobčki po 6 Din m so Jih naglo prodali. Jajca so ponujali od O.T5 do 1.25 rMn za komad.
Prav mnogo je bilo tudi sadja, zlasti jabolk. Cena se je gibala od 1.50 do 2.50 Din za kg, debelejša štajerska so ae pa 1
dobila za 3 Dfe kg. Izmed hrušk so prevladovale tepke in maalenke, prve po 3, druge po 3 do 4 Din za kg. Grozdja sicer ni več toliko, vendar ga je razmeroma ie vedno dovolj, prodajajo ga po 3 do 4 Din kg. Sadni trg je bfl tako dobro založen, da so se prodajalci komaj razvrstili in za-vseh tudi ves prostor med stolnico in u men iščem. Ljudje imajo prav radi »tafelj-čkec, ki pa jih je bilo prav malo, kar se jih je dobilo, so jih hitro pokupili. Tudi koemačev je bilo mak), teb pa še ne kupujejo, so t« pretrdi, čeprav so zelo slastni.
V primeri s preteklo sredo gob ni bilo toliko. Dočrm so se dobile res lepe gobe v sredo še na preteg po 4 do 5 Din kg, jih je bilo danes po tej ceni prav malo. Večinoma so jih ponujali po 6 Din, vendar niso bile povsem prvovrstne. Lepše eksenapi ar je za vlaganje se Je moglo kupiti le po 7 do 8 Din in je bila tozadevna kupčija le majhna.
Tudi ostalega blaga je bilo na izbiro. Cene sočivju so padle, poljski pridelki pa so trdno obdržali svoje cene. Jako malo je krompirja, kar ga je, se hitro razproda. Tudi paradižnikov ni preveč, danes so skoro vse pokupili za oficirsko kuhinjo. Zelja so pripeljali 30 vozov, povpraševanje je bilo veliko, kupčija pa spričo cene 3 Din za kg ni bila preveč velika. Zelja je dovolj in je prav čudno, da je še vedno tako drago.
Cena mesu se ni izpremenila. le salo se je p; dražilo za 2 Din pri kg in stane zdaj 15 Din kg.
Konj pod avtomobilom
Trebnje, 13. oktobra.
V četrtek zjutraj se je v vasi Zidani most pri Trebnjem pripetila težja avtomobilska nesreča, avto je zavozil v enovpreženi ^oz in konja tako poškodoval, da so ga morali pokončati. Posestnik Kužnik Franc iz Gorenje Nemške vasi si je pri svojem sosedu Francu Novaku izposodil konja, da bi si pripeljal z gore sodček grozdja. Na Zidanem mostu pri km 569 državne ceste se mu je pa pripetila tako težka nesreča, da je izgubil izposojenega konja za vedno. Luksuzni avtomobil Anžiča Franca iz Stepanje vasi pri Ljubljani je ta hip privozil po cesti v smeri Ljubljana - Novo mesto po strmem klancu izpod Pluske- Čim se je z avtomobilom približal naloženemu vozu je dal znamenje s hupo in pravilno vozil ob desni strani ceste. Ravno tako pravilno je vozil voznik. Iz neznanega vzroka, je sicer neplašijivi konj naglo zavil v stran ter skočil pred avtomobil. Pri tem je zavozil avto tako nesrečno v konja, da mu je zlomil levo zadnjo nogo in priti je moral konjač, ki je konja pokončal.
Po izvedbah in pripovedovanju očividcev je nesreče krivo le nesrečno naključje. Kljub temu je bila zadeva prijavljena orožništvu. nesrečnež, ki si je izposodil konja, je pa vložil tožbo glede odškodnine. Zadnjo besedo o nesreči bo imelo najbrž sodišče, ki bo odločilo, kdo bo lastniku plačal povoženega konja.
Iz Škofje Loke
— Srčna kap pobira ljudi. V Škof j i Loki smo doživeli ta teden nenavaden slučaj, da je vse umrle pobrala srčna kap. Prvi je omahnil v naročje bele žene izredno popularni muzikant v škofjeloškem okolišu, vdovec Janez Vilfan, doma iz Stare Loke. Vilfan je bil preteklo nedeljo popoldne v gostilni pri Novem svetu v Škof j i Loki in se je prav dobro počuti L Nenadoma mu je postalo slabo. Komaj je imel še toliko moči, da je od srede sobe prišel do stola in že se je mrtev zgrudil po tleh. Zdravnik dr. Ivan Hu-bad je mogel ugotoviti samo nastop smrti. Pokojni Vilfan Je bil vnet gasilec v Stari Loki in odlikovan ob 25-letnici članstva z zlato kolajno. — Čisto nepričakovano je preminil v torek opoldne v Zmincu ugledni posestnik Andrej Perko, star 57 let Omenjenega dne je Perko vse dopoldne prav pridno delal, dokler se pri skladanju ajde v kozolec ni počutil silno slabega. Šel je domov, legel na posteljo in v dobri uri — umrl, zadet od srčne kapi. Njegov pogreb na škofjeloško pokopališče je bil zelo lep. — V petek dopoldne je šla perica Ana Lavtarjeva, stara 59 let k Sori, da opere nekaj perila. Napadla jo je naenkrat huda slabost Komaj je prispela Lavtarjeva na dom, že je bilo po njej. Pobrala jo je srčna kap. Pokopali jo bodo v nedeljo.
Drzen vlom v cerkev
Sera, 15. oktobra. V noči od Četrtka na petek je bil izvršen v župno cerkev v Sori skrajno predrzen vlom, ki je vse domačine tem bolj presenetil, ker slične ga dogodka prijazna vasica na Sorskem polju že dolga leta ne pomni. Kakor običajno, je v četrtek zvečer zaklenil cerkovnik vsa vrat* cerkve, ki stoji bolj na samem, na lahni višini ob vznožju PoJhograjskih Dolomitov. Mož seveda niti malo ni s hrti 1, da bodo zagospodarili ponoči v svetišču predrzni vlomilci, ki jim nobena stvar ni sveta. Vlomilci so se vtihotapili v cerkev pri stranskih vratih. Iz ključavnic« so izrinili najpreje ključ, ki so Mla vrata z njim od znotraj zaprta. S ponarejenim ključem, morda tudi z vitrihi, so si priborili vstop v notranjost cerkve. Sla so temeljito na delo. Začeli so najpreje pri glavnem oltarju, kjer so s silo odprli tabernakelj in ai prisvojili več kosov cerkvene posode, ki je bila vsa iz Čistega zia* ta. Vlomilci so odnesli obhajilnj kelih (ci-borij). vreden 3000 Din. z njimi je šla božja skledi ca (patena) vredna 1000 Din. Spravili so se nadalje nad monstranco. Iztrgali so iz nje ves srednji del, tako zvano lunioo, ki 9luži kot držalce hostije. Tudi to je bilo vse iz zlata. Slednjič so odnesli rokomavbi od drugoga ciborija zlato pokrivajo s križcem na v rim, vredno 2000 Din. Bržkone so imeli topovi namen odnesti sploh vse. kar je bilo zlatega v tabernaklju, a so se bali. d« bi jih utegnila zlatnina izdati ker to veliki kosi nerodni za nošnjo. Vlomilci
so se po uspešnem deki pri tabernaklju spravili nad cerkvene nabiralnike in jih vse po vrsti s silo odprli. Sodijo, da so #i nabrali za več sto dinarjev drobiža. Nočni gostje so se morali počutiti v cerkvi zelo vame, ker so na kraju vloma našli več vžigalic in ogorkov od »Sava» cigaret.
Čim je bila naslednje jutro tatvina opažena, so uvedli škofjeloški orožnika vsestransko zasledovanje. Sumi se. da sta Izvršila vlom dva tuja moška ki sta prispela od ljubljanske smeri in sta se potikala v četrtek popoldne do pozne noči v Sori in Rakovniku. Oba sta biki visoke postave, stara okoli 30 let, eden zagorelega obraza, drugi bled in svetlih las. Prvi je nosil čevlje drap barve, drugi črne na zadrgo. Oba sta govorila tuje narečje. Eden je nosil tudi nahrbtnik. Omenjena moška so videli ljudje še okoli polnoči, ko sta ubirala pot proti Skofji Loki.
Cerkveno predstojništvo trpi 7800 Din škode, ki pa se bo še povečala s popravljanjem cerkvenih nabiralnikov in monstrance, ki so jo vlomilci tudi precej poškodovali.
I* CeHa
—c Družabni večer moške in ženske po-^mžnčce OMD, ki se je vršil 8. t. m. v Narodnem domu v prid Šolski deoi v ob-mejntfh krajih ter brezposelnim v Celju In okoliei, je daj 900 Din čistega dobička, četudi je bi J le skromno obiskan.
—c Zdravniška vest, G. dr. Janko Lovšin >e imenovan za z-diravnika - pripravnika v javnii bomici v Celju.
_c Prireditve naših  Korošcev. Drevi
ob 20. bo v hotelu Evropo v Celju >Koro-ški večer« celjskega pododbora kluba koroških Slovencev. Jutri ob 8 zjutraj bo bnal koroški rojak župnik g. dr. Jinko Amejc v oeljskj župni cerkva mašo za umrle koroške vodiitelje in za junake, ki so padli v koroških bojih Ob 9. dopoldne se bo pričela v vrtni dvorani hoteda Evrope 4. rodna leitna skupščina Kluba koroških Slovencev. Udeleženci bodo priredbi] popoldne izlet v celjsko okolico.
—c, Znanj mladinski pevski zbor >Trbo. veljski slavčekt iz Trbovelj bo pod vodstvom g. Avgusta šuligoja koncertiral v nedeljo 23. t. m. ob 17. v veliki dvorani Celjskega doma Za koncert tega izvrstnega mdad.inskega zbora, ki je Češljanom še od lanu v naj.lepšem spominu, vlada že sedaj veliko zanimanje.
_c Starejšim  Sokolom!   Telovadba za
starejše člane se bo pričela v ponedeljek 17. t. m. ob 16.30 v telovadnici v gimna-ziji} in se bo vršila ob ponedeljkih in pot-kAh od 16.30 do 17.30.
—c Nočno lekarniško službo Ima do vštetega petka 21. t. m. lekarna Pri križu na Krailja Petra cesti.
_c Tedensko službo pri eetj«kem gasilnem društvu ima od nedelje 16. t. m. do vštete sobote 22. t m K. vod pod poveljstvom g. Josipa Pristoška.
—e Koncert malega virtuoza. V soboto 12. novembra bo priredil 12-letni vijolinski virtuoz Miran Viher koncert v Celju. Na sporedu so skladbe Cassadoja, Dvoraka, Mozarta, Paganinija, Scarlattija. Szimanovskega, Štolcerja - Slavenskega in Vieuxtempsa.
Dirkališčne kolesarske dirke
Zopet je med našimi kolesarji završalo, ko so zrvedoR za med klubske dirke, ki bodo 25. t. m na Hermesovam dirkališču. NI dneva, da bi ti fantje, čeprav le za mak) časa, ne pridrveli na krog in se tam pripravljali k novim med klubski m borbam. Ob priliki lepega predvčerajšnjega večera, ko je s veti a luna tako lepo sijala in razsvetli je vala ves športni prostor, je še ob 10. zvečer nekaj dirkačev navijalo In krožilo po krožni progi, kot b! šlo za kakšno stavo. Že po tem se da sklepati, da so konkurenti za novo borbo zelo navdušeni •Izgleda, da Bg bodo stali nasproti naši najboljši kolesarjd, ki so se že pri otvoritvi dirkališča imeti priliko spoznati. Kot nova opasna tekmeca se bosta med drugima! kosala znani Mariborčan Panlnger m pa pravkar na vojiaškem dopustu se mudeči Grabeč, ki je te dni na dirkaMšču kuhan in pečen ter kaže že v treningih vedno boljšo formo. Pa tudi drugI vozači, k« so se za tovrstno športno panogo savzeH z vso vnemo, so se med tem časom popravjli tako v tehniki, kakor tudi v brzini.
Glede na kratke dneve se dirke začno ob pol 14. url, da se s programom lahko do mraka konča. Tekmovalci se opozarjajo, da bodo najkasneje ob pol 13. na športnem prostoru. Prijave, ki bodo dospejo po 20. oktobru, se bodo sprejemale le proti dvojni prrjavnini.
Iz Trebniega
— Zgradarina. Vsi hišni posestniki, ki so zavezani prijavi zgradarine, naj nemudoma prijavijo pri županstvu napoved ^agra-darine za leto 1933, ker rok že poteka dočim je bilo vloženih dosedaj še prav malo prijav.
— Občina razglaša. V smislu zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v IV. četrtletju 1932 v plačilo dne 1- X. t. 1. četrtletni okroki zgradarine, rentnine, druž-benskega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; dne 15. novembra polletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno sicer tudi občina ne prejme svojih do-klad v redu. Davčni zavezanci davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za Četrto cetrt-etje najkasneje do 31.. oktobra 1932.
— Omejitev pijančevanja. Kljub težkim časom  se je pijančevanje ravno v zadnjem
času takO raširilo, da odgovorni činitelji ne morejo iti molče preko tega. Posledice pijančevanja »o porazne ne samo v srospodarskem, culturnem in zdravstvenem pogledu, temveč posebno v moralnem propadanju našega ljud-
stva, ki se nazorno zrcali v vedno bolj mno-žečih se primerih najsurovejših zločinov. Pijančevanje se je tako razpaslo, da po svojih posledieah resno ogroža gospodarsko- moč, zdravje in nravnost našega ljudstva. Zato je politično oblastvo objavilo, da je temu obžalovanja vrednemu stanju treba energično napraviti konec z vsemi zakonitimi sredstvi. Organom javne varnosti je strogo naročeno, naj vsako kršitev tozadevnih predpisov brezpogojno prijavijo, a pristojne oblasti naj takoj in brezobzirno postopajo proti vsakemu kršitelju ter ga najstrožje kaznujejo. Zato se opozarja vse občinstvo na tozadevne predpise, da ne bo neljubih posledic.
— Ukinitev kontu mara. Strogi pasji kon-tumac, ki je trajal nad 5 mesecev, je popolnoma ukinjen. Psi so lahko prosti in brez nagobčnika, vendar pa morajo nositi predpisano občinsko znamko ter morajo biti prijavljeni pri pristojnem županstvu.
— Nogo si je zlomila. Marija Jamnik iz Račjega sela pri Trebnjem je tako nerodno stopila, da si je zlomila nogo. Ker je mislila, da si je samo zvila, ni iskala zdravniške pomoči. Šele čez nekaj dni najhujših bolečin *=o jo prepeljali k zdravniku, ki je pa ugotovil, da je noga v členkih zlomljena in je odredil prevoz v bolnico.
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 15. oktobra, katoličan*: Terezija, Radislav;   pravoslavni:  2. okt.
Jutri: Nedelja, 16. oktobra, katoličani: Gal, Ve lena;  pravoslavni:  3. oktobra, DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica:  >Lepa pnstolovščfena«.
Kino Ideal: >On ln njegov sluga<.
Kino Dvor: >Tempo! Tempo!<
ZKD: >Pttanine v piamenihc. Ob 14. v kinu Matici
Ljubljanski šahovski kton. Izredni občni zbor ob 20. pri Skxnu_
PRIREDITVE   V NEDELJO.
Kino Matica:  >Lepa pnstokyvčcina<.
Kino Ideal: >On m njegov adnga.<
Kino Dvor: >Tempo! Tempo!<
ZKD: >Planine v pteunen.fch.< Ob H. dopoldne v kinu Matici.
Prvi ljudski simfonJČTH koncert ob 10.30 v TJniionu.
Delavski oder >$vooodac: >Dobrl vojak švejk« ob 20. v Delavski sbornieL
SK Svoboda : SK železničar: Ob 15.30 na igrišču ITtnrJe,
TKD Atena : SK tftHJa: Ob 10.46 na l^anišču IHr^e.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in Jutri: Rahovec. Kongresni trg št. 12; Uistar, Sv. Petna cesta 78, in Hočevar, L.lu»W3ana VH^ Celovška 34.
i^zpod sita
in rešeta
Da ne bo r Društva narodov zamere, moramo našo včerajšnjo matematiko malo popraviti. Tisti tajniki pod generalntm so štirje, nemški, angleški, japonski m pa ie priložnostni tajnik, ki bo zastopal južnoameriške zamorce, če jih je ie kaj pustita civilizacija pri življenju. Naš končni račun 7,700.000 dinarčkov na leto samo za tajnike je bil pa točen, A koliko bodo v Ženevi prihranili še pri tajnicah! Krizi bt-jejo zadnje ure.
Zgledi vlečejo aH vsaj morali bi vleči, posebno če so dobri in lepi. A med najboljšimi je kar gotovo ženevski. Ne samo da je bil dosežen v interesu štednje kompromis zatiran zaokroženja tajniških plač na poldrugi in na en milijonček dinarčkov na leto, temveč znajo tam ob sinjem Ženevskem jezeru še vse drugače štedHL Poleg tajnikov in tajnic trna jo tudi podtajnike in podtajntce. Pa so sklenili znižati višjemu uradništvu plače za 20%, Bogme, če tega najnovejšega načina štednje še rdso patentirali, naj to brž store m nam prvim odstopijo to reč, kajti je nam jako potrebna. Le vprašajte tiste, ki so jih reducirati ali jim kaj reducirali, pa vam bodo na ves glas pritrdili.
Torej Društvo narodov naj živil
Narodna Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 15. oktobra: Roksl. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 16. oktobra: Celjski grofje, it-ven. Znižane cene.
Ponedeljek, 17. oktobra: Strast pod bresti. Red A.
*
Drevi ob 20. ari se ponovi v ljubljanski drami izvrstna veseloigra >Roksi« po znižanih dramskih cenah. Kdor se želi v resnici prisrčno zabavati in nasmejati, ta naj poseti nocojšnjo dramsko predstavo.
Prva repriza O* Netllove drame »■Strast pod bresti« bo v ponedeljek, dne 17. L m. za red A.
OPERA Začetek ob 20. Sobota, 15. oktobra: Trije mušketirji. Izv.
Znižane cene. Nedelja, 16. oktobra:   Ob 11. tiri ljudski simfonični koncert v imionski dvorani. Ob 20. uri   Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto.
Opereta »Trije mušketirji« se poje drevi ob 20. uri v operi pod taktirko dr. Svare in v režiji g. Krefta. Opereta je prav dobra. V prvi vrsti se naslanja na razne zelo znane melodije starejših in najnovejših avtorjev. Dejanje je zelo zabavno. Za uprizoritev veljajo znižane operne cene.
»Viktorija hi njen huz*r«, poleg »Grofice Marice«    najbolj uspela opereta
na našem odru. Tako po vsebini kakor tudi po melodijah je vselej izredno ugajala in krog njenin uoslušalcev je bil zelo velik. Upamo, da bo tudi predstava v nedeljo Imela    polno  zadovoljnih poslušalcev.
Zasedba ista kakor v lanski sezoni. — V glavnih vlogah gospe Poličeva. Ribičeva in Španova ter gg. GostiC. Zupan, Janko in PeČek. Opereto dirigira kapelnik dr. Svara, režijo vodi letos g. Zupan.
Petdeset let petja kamniške „Lire"
Kratka zgodovina našega najstarejšega pevskega društva, kamniške
„Lire"
Ljubljana, 15. ofctobra.
Danes slavi prvo slovensko pevsko društvo »Lira* v Kamniku zlati jubilej, odkar je pričela širiti slovensko pesem po naši lep; ožji domovini. Petdeset let dela. petdeset let petja . . . Kaj hočemo še več? Le srečna in vesela duša poje in razveseljuje vso ckolict.-
In tako so veseli rudi »Lraš*«c Zavedajo se praznika, jubileja, zato so vsi na delu. da bo lepa prosiava. ki b j vsa posvečena zopet pesm;, kar najboij uspe'a. l'o™c*sn* in veseli so »Liraši«. da je praznik pesmi našel odmev tudi na kralzevskem dvoru, da je blagovolila prevz-eti pokrovreljsrvo nad proslavo naša kraljica MarVja.
Obiskal sem predsednika *Lrre« g. Ft. F a j d i g o, ki mi del z veseljem na razpolago zgodovino, sestavljeno po ustum izročilih starejših članov »Lire*.
Ustanovitev
Pred 30 leti so imeli Nemci in nem-žkurarji v Kamniku svoj »Leseverein*. ki je rudi nemško prepeval,   kar narod-iirn
meščanom ni bilo po godu. Ustanovili so
1°.   novembra   1^S2  »Liro«,  ki  je s petjem
AJvOJZIJ VREMsAK, pokojni prvi predsednik »Lire«, oče sedanjega pevovodje
prohujala in dramile slovensko ljudstvo k samozavesti. Pri ustanovitvi »Lire« so ;m«-1 največ zaslug njen pokojni prvi pred* sedaik g. Alojzij Vremšak, pokojni kamniški notar g. Karol Vršeč in še živeči dvorni svetnik g. JnJij Polec, ki je prav takrat nastopil svojo službo pri okrajnem takrat nastopil svojo službo pri okrajnem sodišču v Kamniku. Pod pritiskom župana g. dr. Maksa Samca je po par letih »Lese-verein« likvidiral. Dr. Samec, ki je bil sam vnet pevec, je v vsakem pogledu gmotno in moralno podpiral stremljenje mladega pevskega zbora.
Simon Gregorčič, ki je po ustanovitvi »Lire* prihajal vsako leto v Kamnik. ;e cul petje »Liraševa, videl njihovo strem-'jenie in plemenito hotenje ter je poslal 17. m3"ji 1885. let« »Liri* pismo s temle posvetilom:
T»Yzhuiajte. dramite. vnemajte narod! . Vi imate v svojih čistih grlih veliko
orožje:
pevdje lahko ljudi  tujstvu izvijete in
Slovenstvu pridobite. — Bodite v Kamniki narodni dramnikiN
Delovanje in razvoj „Lire"
Ob prvi obletnici obstoja 1. 1883. je dobila »Lira« svoj prapor, pod katerim &e je zbiral narod in prepeval. »Lira« pa n: delovala samo doma. pela je vsepovsod, na ra:ri'h prireditvah po bivšem Kranjskem. Primorskem, Koroškem in Štajerskem. Leta 1SS4. je bila v Mozirju, kjer so razvili so* I kolsko zastavo. Leta 1900. je pohitela j »Lira« na Vransko, kjer je »Vranska Vila* praznovala lOletnico dela. »Lirina« zastava je tedaj prejela spominski trak.
Pri proslavi pev. dr. »Slavec« na Kosler-jevem vrtu, v Sp. Šiški pri .Ljubljani, je »Lira« poleg nastopov raznih pevskih društev, dasi maloštevilna (16 pevcev). odnesla prvenstvo. Navdušenje je bilo tako veliko, da je morala »Lira« dodati s sprem-1 jeva njem vojaške godbe še Zajcevo pesem: -»t" boi. u boj«, ki je rako razvnela poslušalce, da odobravanje ni hotelo ponehati.
Ob priliki lOletnice pevskega društva »Hajdrih« v Prošeku ie "Lira« nastopila s svojimi pevskimi točkami Pri tej svečanosti so zbrani zbori s 600 pevci zapeli pod vodstom pokoi. Frana Steleta, ki je bil uradnik Delavskega podpornega društva v Trstu, velepomembno pesem: Morje Adri-jansko.
Zanimiv je zapisnik o udeležbi »Lire« pri Slomškovi in Einspielerjevi proslavi v Celovcu le*a 1894. Zapisniku je priložen izrezek iz »Slovenskega Naroda« z dne 29. oWHra 1*94 št. 24S, ki ima sledečo vse* bvio:
»Ko godba odigra drugi komad svoiega vsporeda. pora zvrsti se na odru zbor pevskega društva »Lira« iz Kamnika, katerega ie občinstvo pozdravilo z burnim ploska" njem. Vrli naši »Liraši« so na Koroškem dobro znani in jako priljubljeni: oni so peli že v različnih slavnostih tostran Karavank in 6e odzivljejo radovoljno vsakemu vabilu. Ta večer jih je nastopilo 12 izbranih pevcev, kateri so pod spretnim, uprav strokovnjašk:m vodstvom g. Frana Stehta prepevali dolgo vrsto slovanskih pesmi skladnoglasno in umetniško dovršeno, da za vsako pesmijo ploskanja in odobravanja ni bolo ne konca ne kraja, tako da so mo-
rali malone sleherno točko ponavljati, ari pa dodati kakšno drugo pes^rn. In sestavili so si za ta večer jako obširen spored. Najpreje so zapeli Volaričev zbor »Novinci«, kateremu so dodali naš vseslovanski »Naprej«. Potem so peli J. Hudovernika: »Naša zvezda«, moški zbor z baritonovim samospevom in pa Dr. Gust. Ipavčev če'vero spev »Oblačku«. Za to pesmijo jih je po= zdravil društveni podpredsednik g. V. Legat, dočim sta jim njegova gospa soproga in hčerka izročili srebrno čašo z napisoma: »Koroški Slovenci« in »Liri« v spomiii na Celovec dne 24. oktobra 1894, za katero darilo se je ginljivo zahvalil gospod pevo-vod ja.
Ko je pričujoči tamburaški zbor končal J. BaTtla »Venec naTodnih vojaških pesmi«, potem pa dr. Beni. Tpavca »Domovina*. S tem so si »Liraši« naklonili srca vseh godbo-ijobivfh Korošcev.
Ve Irko navdušenje vzbudil je po*em mešani zbor naših »Lirašev«. v katerem je dva Medvedova samospeva: »Ljubici« :n »Pogled v nedolžno oko« pela gospa Li'id-mila Londovškova ob rzvrstrrrn spremi je-van jem na klavirju po gospi c i Rožici Lega tovi m to tako ljubko in milo, da je morala ponavljati. V znak občega priznanja umetniškemu petju prejela ie rodolju-bna gospa lep šopek svežih cvetlic.
Občno veselost je povspeš"! potem šaljivi prizor: »Trije nosovi«, v katerem je brat gosp. pevovodje igral nlogo ženske tori neprisiljeno in povsem naravno, da je vsa kdor mislil: to je rzvežbana pevka. Ta prizor se je moral ponavljati dvakrat. Na vrhunec vse radosti pa je dvignil zavzeto naše ončinstvo komični pevski prizor: »2abja kanta ta«, katerega so vrli »Liraši« ob spremi jeva nju na glasoviru prej omenjene gospice, v jako naravnih maskah rz-vTŠfri toli spretno, da so ga morali ponavljati na burno zahtevanje.«
Kupo, ki so jo »Liri« poklonili vrli rodni Korošci danes prav tako visoko cenijo in ob nji obujajo spomine na prošle čase___
V enaki meri zadovoljnosti publike se je udeležila »Lira« na vabilo župnika g. Ga" brona v Skočidolu narodne proslave "ia zborovanje slovenskega »Tabora«.
Tudi pri odkritju Vifharjevega spominka v Postojni L 1906. se je Lira udeležila slavja.
Novi uspehi
Nastop »Lire« ob 25lernici obstoja »Slavca« v LViionu v Ljubljani 1. 1909. je bil veličasten, kljub temu, da je »Lira« na" stopila ob koncu programa, zapela je Adamičevo: »Junakovo svatbo« tako dovršeno, da je bil uspeh kronan z mogočnim aplavzom, dasi so bili poslušalci ob pol 12 uri ponoči že popolnoma utrujeni.
Ob lOletnici Čitalnice v Gornjem gradu je »Lira« sodelovala v splošno zadovotj-nost in pohvalo, dalje se je »Lira« udeleževala vsakega narodnega pokreta tako doma. kakor tudi po kamniški okolici: v Domžal.ih. Moravčah, Komendi. nešte*o-krat v Lukovroi, Radomljah m v Skaručni.
Leta 1924. in 1925. so bile pevske tekme »Zveze s'oven. pevskih društev« v Ljubljani, tedaj je Lira zmagoslavno dvakrat dosegla prva mesta v oceni podeželskih pevskih zborov.
Voditelji in prvi odbor
Ustanovitelj in prvi predsednik »Lire« je bil pokojni velezaslužnj gospod Alojzij Vremšak, oče sedanjega pevovodje g. Ci-
FKANC FAJDIGA, sedanji predsednik »Ure«, ki vodi društvo že več let
Srebrna oa&i z napisom »Koroški Slovenci »Liri«, ki jo je dobilo društvo L 1894. v Celovcu.
Nacijonalno udejstvovanje „Lire"
Zanimivo je tudi naslednje poročilo: »Kakor so javili naši, nemški in avstrijski listi, se je ustanovitve »Sokola« v Domžalah udeležila tudi »Lira«. Nastali so pa takrat izgredi v Domžalah in ne baš brez žrtev Peščica tirolskih Nemcev je takrat hotela v Domžalah razviti frankfurtars«co zastavo. Tja je bil povabljen, kot protektor nemškega slavlja, tudi kamniški okrajni glavar, kljub temu pa je z odločnim nastopom preprečil razvitje frankfurtarske zastave »Liraš« in načelnik Sokola, gosp. Ivan Polak iz Kamnika, ki je 6 silo razgnal vojaško godbo 27 peš polka, ker naši odi oči i narodnjaki niso dopustili na svoji rodni grudi narodne sramote, da bi maloštevilni tirolski Nemci uprizarjali žaljive izpade napram slovenskemu življu. Zato so »Liraši« z domoljubnim in navdušenim petjem soli* darno nastopili z domžalskimi možmi, ženami, dekleti in fanti, da so kljub pomnoženemu orožništvu. ki je prišlo, 20 po številu iz Ljubljane, v beg in rja večerni vlak zapodili vse nemške goste ki so se bojazljivo skrivali v restavraciji na kolodvoru, kjer so bila zaprta vsa okna in vrata. Orožništvo je delalo šparir na cesti do kolodvora v varnost neljubih nam gostov. Domžalski Nemci si niso nikdar več upah* pozneje javno nastopiti in izzivati domačega ljudstva.«
Leta 1908. je v septembru sodelovala »Lira« pri pogrebu nedolžnih žrtev Adamiča in Limdra. ki sta padla povodom na» rodnih demonstracij, ustreljena po avstrijski soldateski.
rila Vrernšaka. V prvem odboru so bili: podpredsednik Tone T robe j, solicitator; blagajnik Josip Fajdiga (oče sedanj, predsednika): pevovodja Franjo Štele; tajnik Gustav KTonafeethvogel, arhivar Adolf Vo* iovšek.
Predsedniki od ustanovitve do daneS:
Alojzij Vremšak, od 13. o krt 1&K£ m od 1890—1903; Martin Novak, poštar, od 23. \ jan. 1887; Janko PobJtn, od 18. jan. 1903: j Rudolf Binter, od 21. jan. 1913; Anton Ved-lin, od 31. jan. 1919; Mirko Gorišek, od 19. sept. 1920; Josip Ančik. od 5. febr. 1921; dr. Fran Trampuž, odvetnik od 26. jan. 1922; Josip Grum, sodnik, od 31. jan. 1924; Ludovik Cimperman, profesor, od 3. febr. 1925; Fran Fajdige od 22. XI. 1926.
Pevovodje: Prvi ve Le zaslužni in popularni pevovodja je bH pokojni gosp. Fran Štele, ki je ob rojstvu »Lire« z n«jvečk> ambicijo, veseljem in požrtvovan jem držal m ustvarjal pevsko družino »Lire« skoro do svoje smrti z malimi presledki, med katerimi so sodelovali učitelj g. Pavel Gorju?, oba brata, Josip in Julij Cenčič, župan g. Franjo Kratnar itd.
Od 19. sept. 1920 pa deluje kot pevovodja sin prvega predsednika g. Ciril Vremšak.
Kako zelo je bil pokojni Vremšak Alojzij vnet »Liraš« dokazuje dejstvo, da je vodil društvo polnih 22 let od zmage do zmage lepe slovenske pesmi.
Nepozaben pa je »Liri« tudi Fran Štele, •ki je vse svoje življenje posvetil »Liri«, ki bo njima in vsemu pokojnemu Članstvu zapela v nedeljo na Žalah.
Kamnik bo posetilo v teh dveh slavnostnih dneh več pevskih zborov, ki na-stopijo v Kamniku. Naj bi vsi ti ljubi gostje odnesli s seboj najlepše spomine.
V nedeljo se zbero v Kamniku tudi številni nekdanji pevci »Lire«, ki so sedaj raztreseni širom naše države, da zopet enkrat — ob zlatem jubileju — zapojo in pokažejo, da so še vedno »Liraši«.
Pevcem in »Lrri« vse priznanje!
Rajko Kos.
Kavarna »Viadukt«
KONCERT     Odprto do 4*
Pljučnica premagana?
Na slavnem Rockefellerjevcm zavodu v New Yorku se je posrečilo ameriškima učenjakoma Avervju in Dubosu senzacijonalno odkritje. Več let sta učenjaka eksperimentirala in končno sta našla novo sredstvo proti pljučnici, ki učinkuje tako dobro, da postanejo povzročitelji te nevarne bolezni v kratkem neškodljivi.
Znana je teorija o nosilcih bacilov. V izvestnem stanju na bacilu v človeškem telesu počivajo. Avery in Dubos sta ugotovila razliko med spečimi in delujočimi bacili, ki povzročajo pljučnico. Bacili so skriti v nekakšnem mešičku in ameriškima učenjakoma se je posrečilo najti bacil, ki uniči mešiček, povzročitelja pljučnice in tako postane slednji neškodljiv. Vsi poskusi na živalih so se sijajno obneslL
Naša najmodernejša tovarna
Včeraj so si naši inženjerji in arhitekti ogledali krastso urejeno Bonačevo tovarno na Količevem
Ljubljana, 15. oktobra.
Nad 30 članov Udruženja inženerjev in arhitektov se je včeraj pod vodstvom predsednika inž. Mačkovška in podpredsednika univ. profesorja inž. Pehanija peljalo ua Količevo pogledat papirnico g. Ivana Bonaca, ki je v desetih letih zrasla iz nič in se razširila v najmodernejšo tovarno, ki smo upravičeno ponosni na njo. Cisto naše je to impozantno podjetje, saj so v njem zaposleni le domači delavci in jo vodijo le domači strokovnjaki. Ze pri hidrocentrali na Duplici so pa gostje opazili še nekaj, kar pri drugih industrijskih podjetjih le redko vidimo. Pobočje kanala, ki je drugod zaraščeno s koprivami, je tu izpremenjenj v pisan vrtič. poln skrbno negovanih cvetlic. Resnobnost dela je v vsej tovarni omiljena z modernimi nasadi in tratami, d.^ber okus gospodarja in zmisel za lepoto se pa kažeta tudi v cedoti kakor v detajlih zgradb ob vsakem koraku, da človek mora strme občudovati tudi estetsko stran teh strogo gospodarskih tehniških naprav. Portali so estetsko učinkovita arhitektonska dela, v čakalnici pisarniškega poslopja te domača javorjeva miza, klop in kmečki stoli vabijo, da v slovanski domačnosti pozabiš na napore dirjajočega tempa dela, a tudi same pisarne nimajo nič papirnatega in suhoparno kanclijskega, saj so vse okrašene z ori-ganali domačih slikarjev in z odličnimi, res umetniškimi fotografijami zlatolase gospodarjeve hčerke gdč. Hilde. Snaga je seveda povsod vzorna, povsod polno so&nca m zraka, da vidiš le vedre obraze zdravih deiavcev rn občuduješ rdeča lica prijazno se smehljajočih delavk.
Gospodarsko ki estetsko stran pa združuje socijalni čut za delavstvo v močno tn sOno celoto, saj skrb in ljubezen do delavstva opaziš na vsakem koraku. Na vseh strojih te opozarjajo napisi na varnost In ti opisujejo manipulacijo, kar je strokovnjake inženjer je nenavadno prijetno presenetilo, saj tega v drugih tovarnah ni videti. Kopalnice m prhe, povsod mrzla in topla voda, garderobe m pa prijazen »Tvor-niški dom« z lepimi sobami za ura dni Št vo, mojstre in delavstvo, kjer jim menza nudi zdravo in tečno hrano ter vse drugo, kar v odmorih m po dedu deloven človek rabi za okrepčalo, počitek in prijeten odd/ih v naj-udobnejse urejenih prostorih. Povsod lepe slike, povsod cvetje, povsod zdravi in zadovoljni ljudje!
Dolga je bila pot po tovarniških poslopjih in polno zanimivosti ter pouka, da je ne moremo opasati, kakor bi jo radu Sicer je pa gospodar g. Ivan Bonač znan po svoji ljubeznivosti in gostoljubnosti, ki bo rad sprejel ukaieJjne obiskovalce, pa tuda inženjer g. Šega, ki je svoje znanje izpopolnil s specijainirni študijami v Fran-
ciji, ter tehnik g. Trost bosta rada razka-zala vse, kakor sta tudi včeraj storila svojim stanovskim tovarišem. Naučili se boste, kako nastane preprosta lepenka iz starega papirja ter začudeno gledali kup sive mase. Kakor iz zdrobljene malte je ta grda kaša — sami zmleti časopisi. Koliko mo-žgan so že zmleli težki kamni ogromnih holandcev, kakor se imenujeju ti težki stroji. Tudi vse naše papirne servijete nastanejo v tej tovarni, a tudi najfinejši papir za pijan je in najdragocenejši karton za večbrarvni tisk. Vse škatle in škatlice za cigarete, krepani papir v vseh barvah, papirne brisače, za vojni papir itd. je iz te tovarne. Oni-le železni cilinder, ki v 64 m dolgem stroju suši papirno maso v papir, tehta 16.000 kg in ga je 16 mož 14 dni noč in dan spravljalo s kolodvora v tovarno. Most je bfl za to težo prešibek pa so morali z orjakom kar po strugi Bistrice!
Se ogromnejši je pa drugi stroj za papir. 75 m je dolg orjak, ki je edini v državi, a za svojo postrežbo rabi le 5 delavcev! Tudi strop nad njim je zanimiv. Ker bi se para na njem kondenzirala ter bi kapljice kapale na papir ter ga pokvarile, je strop te desk. te so pa obložene s salonitom. Izum g. Bonaca!
Na naši sliki vidimo 12 m visok Ujak iz želez obetoma. Vsa voda iz tovarne se steka vanj, da se v njem usedejo ostanki papirne mase, ki se seveda zopet porabijo- 2e-lezobetonska konstrukcija lijaka je stala le 85.000 Din, iz inozemstva naročena železna konstrukcija bi pa veljala 125.000 Din. Ves denar je ostal v državi m še tretjino Je prihranjenega.
Omenili še nismo, da so povsod po tovarni tudi hidranti, ob 28 m globokem vodnjaku je pa vedno pripravljena močna motorna brizgama, vedno pa pazi na varnost tudi gasilno moštvo, pomožno in čuvaj no osobje.
Velikanska je kalorična centrala. Vse je avtomatično v njej, da gigantskemu kothi strežeta le 2 delavca, 2 delavca pa nimata kaj dela pri stroju s 600 konjskimi •ilamL Vse se sveti in blišča, vse je zračno
in svetlo, krasno je pa tudi leseno ostrešie, ki je tudi cenejše in trajnejše od železne konstrukcije. Prijazno je med temi prozaičnimi giganti dela — steno pa krasi ie z velesejma znana velika slika mojstra Ri-harda Jakopiča, ki predočuje industrijo na kmetih. Povsod estetski užitki, povsod srčna kultura, povsod človekoljub in mecen Ivan Bonač!
Veliki naš gospodarski prvak je svojim gostom sam stregel pri zakuski z delikatm-mi sendviči, izdelki ljubke gdč. Hilde. G. Bonač je pozdravil družbo ter v svojem pomembnem govoru zlasti poudarjal, da se v našem javnem življenju premalo poudarja tehniški napredek, saj vendar država rabi industrijo, končno je pa napil tehniškemu napredku in bodočnosti naših ir.žc-njerjev. Predsednik Udruženja inžemerjev in arhitektov g. inž. Mačkovšek je opozarjal na presenetljivo uveljavi j en je estetsxe-ga momenta v tovarni ter poudarjal gospodarjevo zmisel za socijalno in vz.gojeva.Ino stran, a tudi podčrtal impozantno vel;kost podjetja, kjer delajo le domači delavci in inženjerji.
HALO! SAVSKI TIVOLI
(čez črnuški most, levo) Vas vabi na pečene raeke!
3747
Redek učiteljski jubilej
Trebnje, dne 14. oktobra. 1. oktobra je minilo 30 let, odkar je nastopil g. Anton Vidmar službo učitelja na Čatežu na Dolenjskem. Potnih 30 let se mu je vedrilo in oblačilo življenje v tem tihem in lepem naselju, sredi venca zelenih gričev in gora. Tiho in neopaženo je teklo to življenje. — polno ljubezni in dobrot za vso okolico.
Rojen je bil g. Vidmar 12. januarja 1872 v Idriji, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. V Ljubljani je najprej dovršil 5 razredov gimnazije in se vpisal na učiteljišče. Že v teh letih se je mnogo udejstvoval v rtarodnih organizacijah in navzel tudi onega vzvišenega, Čistega nacijom*lna duha, ki mu je ostal neizprosen pravec življenjske poti v njegovi zrelejši dobi. Po študijah je služil najprej 3 leta vojake, potem je bil pa imenovan za učitelja na Ledini pri Idriji. A že L 1898 je bil premeščen v Ambms na Dolenjskem, kjer je učiteljeva! do 1. oktobra 1902.
Od tega dne dalje pa službuje v lepem kotičku dolenjske zemlje, v skromni, prijazni vasi Čatežu, ki na strmem, s trto obraslem holmu komaj najde prostora za svoje* bele hiše. Čudovito lep je ta kraj z razgledom po zelenih gričih, temnih gozdovih, belih cestah in po romantičnih dolinah. — Zato tudi ni čuda, da je vzljubil g. Vidmar ta dolenjski biser, kot da bi mu tekla zibelka v njem. Kako bi ga tudi ne vzljubil — saj mu nudi kraj bogato gradivo za raziskovanje tajnosti prirode, predvsem življenja cvetlic, katera znanost dopolnjuje bogato vsebino njegovega plodonsnoga življenja. Pretežen del prostega Časa posveča cvetlicam v naravi ali pa svoji bogati zbirki krasnih kaktej. Celo ob morju, kjer večkrat preživi del svojih počitnic, neumorno ždi in opazuje ter dreza nedognano >noH me tangere«.
Iz njegovega zanimanja in ljubezni do ljubkih otrok prirode — nam je lahko umeti veličino one ljubezni in zanimanja, katero je posvečal v vzgojo mu izročenim otrokom ... Koliko upanja, koliko nad, koliko razočaranja v dolgi dobi 30 let! Očetovsko srce pa ni objelo samo učeče se mladine-Njegovo socijalno čuteče srce v zvezi z vsestransko naobraženostjo je vedno delilo pomoč in nasvete vsakemu in ob vsaki potrebi.
Šolski odbor z županom g. Alojzijem Sa-jetom na čelu je počastil redek jubilej svojega šolnika g. Vidmarja na sestanku, ki se vršil pri g. Urbančiču na Čatežu. Preproste so bile besede, vendar iz srca v srce segajoče. Iskrena je bila zahvala kmečkih mož. Koliko nesebičnega dela je bilo potrebno, da je našel naš slavljenec pot do navidezno trdih in nezaupnih kmečkih src!___Tudi gasilno društvo na Čatežu je počastilo 30-let-nico svojega dobrotnika z baklado in umetnim ognjem — daleč po dolinah je odseval plamen, znak hvaležnosti in vdanosti.
Tudi mi se priključujemo željam njemu hvaležne in vdane okolice. >Bog Te čuvaj Je mnogo let!« Želimo pa, da bi kmalu zopet preživeli par prijetnih ur na lepem Čatežu v Tvoji dragi družbi. Ta nam bo porok, da bomo za kratek čas, pozabili na dnevno skrbi in se ob Tvojem zlatem humorju od srca nasmejali. Ob koncu Ti pa zapojemo Tvojo >Tri kamenčke gor vržem, se okence odpre.. jc —ml
Otvoril sem v St. Vida nad Lfabnaao,
v lastni Mfi St. to, po domače „PRI MAT JANU*4
BUFFET in TOČILNICO
Točil bom pristna izbrana vina, pravo domače žganje vseh vrst iz lastne žga-njarne, razne likerje, rum itd.
Vedno sveži mrzli prigrizki.
Žganje se dobiva v vsaki količini na drobno in debelo po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporoča
fvafl  7a1f»fAl   žsanjarna in destilacija »JELEN«, A T «1*1 A#€UVIV1   gt Vid nad Ljubljano — Stanežiče.
Dnevne vesti
— Jeseničanom. Prebivalci Jesenic so Soxovo še opaziJU da posveča >Sk>venski NaroJ< zadnje čase mnogo poaomostu tudi Jesenacam kx>t nagemu velikemu mdustirrj-skemo kraju, ki v polna meri zasluži, da ae vsa javnost zanj san ima in ga po svojih najbolji! a močeh podpira. Tudi v bodoče bo naš List obravnavati Jeseniiee zadevajoča vnašanja in pr.Jobčval črim več vet>Li iz življenja Jeseničanov. Opozarjamo na to prebivalstvo Jesenic v trdnem pre-padoanju. da se bo po načelu usiusra za uslugo krog na5ih naročnikov in čiitatel.iev na Jesenicah 6im bolj razšIriiL Danes smo poslali ©nekaterim Jeseničanom list na ogied in jih prosimo, naj upoštevajo, da je >SkyvetLS&i Narod < najeenejai Esrt, saj satane mesečna naročnina samo 12 Din. dim več bo na Jesenicah naročnikov in čttateljev našega Usta, temveč bomo lahko o Jesenicah poročali.
*
— Notarska vest. Notar g. Ivan Uslakar je včeraj končal svojo službo v Sevnici in jo nastopil danes kot notar na Vrhniki. Dosedanji notar na Vrhniki g. Anton KomoTar je podal ostavko na svojo službo.
_ Obrtniška predavanja. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava zimsko sezono Lzkoristiiti kakor vsako teto, tako tudi letošnje leto za obrta-^ka predavanja. Namen teh predavanj je, podaiti obrtmištvu na poljuden način znanje o važnih stvareh, ki se tičejo obrtnika v njegovem vsakdanjem življenju, na tudi mu dati priliko spoznavanja raznih novosti na polju tehnike itd. Predavanja se prično že v drugi polovici oktobra ter se bodo vršila predvidoma redno vsak mesce enkrat v Ljubljani In po možnosti tudi v Mariboru, Celju, Novem mestu in nekaterih provincijalnih več je h kra-j4h_ Za Ljubljano je predvideno, da se bodo vršila sledeča predavanja: Konec oktobra >mojstrska preizkušnja in vprašanja vzgoje obrtnega naraščaja«, v novembru x> davkih«, konec novembra ali decembra >o obrtniškem zavarovanju«, nato o >zasčiti obrtn'a-kega dela«, >o uporabi motorne sJie v obrtniških obratih«, yo tehničnih izpopolnitvah pri obdelovanju lesa«. Zavod je v dogovoru tudi z uglednimi strokovnjak: zaradi predavanj za nekatere specijalne stroke, pri čemur bd se u pora b-iyal tudi film. Opozarjamo obrtništvo, pa tudi pomočnike na ta pred<avanja. Dan in kraj predavanja se bo objavili še posebej.
_ Kuharski in servimi tečaji. Zadruga hotelirjev, gostilničtrjev, Kavarnarjev i. t. d. v Ljubljani opozarja p. n. interesente, da se otvort v Gosti In.;carskem domu v Ljubljani, Pr!voz št. 11, kuharske in servirne tečaje s posebno pažn;o na stan gostilničarjev, njih hčera in tudi poklio ndii kuharic ali deklet, ki se žele v tem poklicu izuriiti. Dana jim bo prilika, dia se pod nadzorstvom strokovnjakov izuče teoretično in praktično. Učilo se ho teoretično in praktično kuhanje, serviranje, kalkulacija, knjigovodstvo In dopisovanje, kletarstvo in higijena v gos^Uni-čarskem obratu. V slučaju zadostnega odziva se otvorrjo tudi večerni kuha-skj tečaji. Vpisnina znaša 400 Din. hrana je obvezna in se bo računala po lastni ceni. Zunanjim gojen kam so preskrbljen-i tud' stanovanja. Poučevalo se bo od mp ieca novembra do konca aprila Natančne Informacije se dobe pri Zadrugi gosUnioar-jev, hotelirjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani.
— Francoski študentje v Beogradu. Francoski študentje, ki so posetili Ljubljano in Zagreb, so prispeli včeraj zjutraj v Beograd. Vodja ekskurzije je izjavil, da je namen potovanja francoskih dijakov seznaniti se z našo državo. Nase naravne lepote so jih očarale. Ljubljana in Zagreb sta napravila na nje vtis modernih, lepo napredujočih mest.
_ Iz >Službenega lista«. >Službeni list
kx. banske uprave dravske banovine« št. 82 z dne 15. t. m. objavlja izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini, seznam luksuznih predmetov-, razpis o povračilu carinskih davščin caninskSm posrednikom fn razne objave iz  >Službeuih No vin«.
_ Otroška paraliza v Zagrebu ponehala. Zagrebški listi poročajo, da je sezonska otroška paraliza v Zagrebu že ponehala. V zadnjih šestih tednih so 5me.le zdravstvene oblasti v evidenci samo 17 primerov, z<laj pa že 14 dni ni bilo nobenega novega primera. O epidemiji otroške paralize pri nas sploh ne more hrti govora.
_ Nalezljive bolezni v dravski banovini.
Od 22. do 30. septembra je bilo v dravski banovini 71 primerov tiiuznih bolezni (umrl 1), 143 griže (umrlo 6), 90 škrlatinke (umrl 1), 39 ošpic, 137 davice (umrlo 6), 82 duš-Ijivega kašlja, 26 sena (umrla 2), 15 otrpnje-cja tilnika, 5 otročnične vročice, 4 tetana (umrla 2) in 2 vraničnega prisada.
— Živalske kožne bolezni v dravski banovini. 10. t. bl je bila v dravski banovini svinjska kuga na 144 dvorcih, svinjska rdečica na 42, gniloba čebel ne zalege na 4, vra-oičhi prisad na enem. steklina pa na enem dvorcu in v enem primeru.
_ prepoved zahajanja v krčme. Okrajno
osdišče v Krškem je prepovedalo urarju v Krškem Pavlu Obiđu zahajanje v krčme do JEL septembra 1934, okrožno sodišče v Mari-
boru pa Rudolfu Kocbeku, Vinku Kocbeku, Rudolfu Skrbinku. Štefanu Komanu, Jožefu Pešlu in Maksu Korošcu, vsi iz Vukovskega dola za dve leti.
— Razid zadruge. Zadružna pekarna r. z, z o. z. v Hrastniku se je po sklepu občnega zbora razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve do 31. decembra likvidatorjema Francu Ma-jerju, pekovskemu mojstru in poslovodji v Hrastniku, in Štefanu Hoiču. poslovodji v Ljubljani, Postojnska ulica 11.
— Opozorilo vlagateljem K as par American State Banke. Izseljenski komisarijat v Zagrebu opozarja vlagatelje omenjene banke, da sprejema konkurzni upravite j prijave vlagateljev, da se zaščitijo njihove terjatve napram banki. Izseljenci povratniki, ki se mude v Jugoslaviji in imajo v tej banki vložen denar, se pozivajo, riaj sporoče najkasneje do konca oktobra izseljenskemu kemisarijatu v Zagrebu, Kamenita 15 ime in bivališče z navedbo, koliko denarja (v dolarjih) imajo vloženega. Prijave je treba priložiti 5 Din v taksni znamki in 30 Din za stroške brzojavke konzulu
— Prepovedana publikacija. Notranje
ministrstvo je prepovedalo širiti v Zagrebu izhajajoči mesečnik 2 Signali« št. 4 do 6 za mesec avgust in oktober.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo pri nas deževno, drugod pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu in Skonlju 27, v Beogradu 25, v Splitu 22, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu 17 stopinj. Davj je kazal barometer v Ljubljani 754, temperatura je znašala 11°.
Izmed najboljšega — najboljše!
Zmdftfi,   N>r«   d'eflVTi.   j užine,   vitvo    pl-vo. Irkerji,
domače tahave.
Automatic ni buffet RIO, Selenburgova al. 4
Tel. 28-63.
— Trije samomori. 40-letna Zorka Čolič iz vasi Jakupovec blizu Banjaluke je skočila v mlako in se zadušila. Domači so jo potegnili čez dva dni mrtvo iz blatne vode V smrt je šla, ker jo je že več let razjedal rak. V Dardi na Hrvatskem sta si končala včeraj življenje invalid Jakob Ditrich, ki je bil znan kot velik pijanec. Kaj 5a je poimalo v smrt, ni znano. Drugi samomorilec je 69-letni Aleksander Kurel, oče 7 otrok. Obesil se je v kleti svoje hiše. Tudi on je bil velik pijanec. Zapustil je poslovilno pismo, ki v njem pravi, da naj sin misli nase on se je pa obesil zaradi zeta in svoje hčere.
— Na vrbo se je obesil. Blizu Zagreba se je obesil včeraj zidarski mojster Dragan Korbelik. Mož je bil pijan; predno se je obesil na vrbo, je popil 2 del žganja. Zapustil je kratko poslovilno pismo, ki v njem pravi, da gre v smrt, ker se je naveličal življenja.
— D>va detomora. 25-letno kmečko dekle Bara Matišič iz Ivanjca blizu Varaždina je umorila te dni že drugega svojega otročička. Prvega zločina ji niso mogli dokazati, zdaj so pa oblasti točno ugotovile, da je Bara rodila zdravega otroka in ga zadavila. Pet dni je skrivala trupelce v postelji, potem ga je pa zakopala na pokopališču.
srbska godba — pjevačice
DNEVNO ob 8. v hotelu TIVOLI. Vino Din 12.
— Kaparji na češpljah so se v naši banovi m zelo razpasli in prete ugonobiti naše češplje popolnoma. Navodila za pokon-čevanje dobite pri tvrd ki >CHEMOTECH-NA«, Ljubljana, Mestni trg 10, na dvorišču hiše Skaberne. 546n
— Absolutno varno tovarniško podjetje išče posojilo Din 2,000.000 v gotovini. Plačilo tudi v ohrokiih sprejemljkivo. Ponudbe na upravo pod značko >Varna naložba«—548n.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, Je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jo-sefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zvočni kino Ideal
Bomba smeha!
Film, ki bo izzval viharje smeha!
On in
njegov slugr
OSKAR SZABO — PAUL HENCKELS
Danes ob 4., 7. m 9. uri zvečer, jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer
Iz LfuMlane
—i} Sinoćnja generalka aa prvi ljudski simfonični koncert v letošnji seaoni je pokazala, da nam bo nudil v nedeljo 16. t~ m. pomnoženi] operni orkester pod vodstvom kapelnika g. Neftata velik umetniški užitek. Spored je Izredno srečno izbran m mora navdušiti vsakega poslušalca. Predvsem opozarjamo na nastop mladega celjssega violinista M rana Vi herja čeprav zelo mlad, je cel junak. Mojstrsko je obvladal obe točki, kateri igra na tem koncertu, in sicer Bachov violinski koncert v a - molu s spremljeva-njem godalnega orkesrtra in Vieuzrtenrpse-vo balado in polonezo za violin solo s spre mije van jem orkestra Njegovemu učitelju, ravnatelju ce ijske Glasbene Matve, g. Karlu Sancinu, moramo le čestitanj k uspehom, kri bodo brez dvoma v čast aain vsem, v prvi vrsti pa njemu. Poleg tez* igra orkester Mozartovo predigro k operi Figarova svatba, dalje Schubertovo neđo-vršeno srmfon.jo v h - molu in pa Masse-netovo suirto Scenes pirtoresques. Poudarjamo, da je sedežev vseh vrst še do*^ »'! nq razpolago. Dobe se od 6 do 20 Din v Matični knjigami. Ravno tako moramo poudariti, da bo gledališka uprava vzdržala ljudske simfonične Koncerte le v tem slučaju, če bo obisk zadovoljiv. K tem koncertom še prav posebno raVm > našo mladino. Stojišča so po 4 DiTi Vstopnice »o ? predprodaji danes ves dan v Matični knjigarni in Jutri v nedeljo dopoldne od 10. ture dalje pred  koneerrtno dvorano.
Is.   »iifcj , Ml fl~»i&  <> tt^Jj^
±4+0 W^
Gledališka 1
CttJf
Aškerčeva 3
MARIBOR
Slovenska 40
—lj    Prav ljubka in privlačna filmska
opereta je »Lepa pustolovščina«, ki nam pokaže priljubljeno Kathe Nagv v eni njenih najbolj srčkaoih vlog Nepozabna je v tem filmu Adela Sandrock, ki igra staro mater tako prepričevalno in globoko občuteno, da mora njena igra zadovoljiti še tako razvajenega gledalca. Ta film-opereta je tudi nekoliko pikantna, kar ji pa seveda ne škoduje, tecnveč nasprotno privabila bo se več gledalcev, človek se la.hko donro zabava ici od srca nasmeje, kar je tudi mnogo vredno.
—lj Gg. akademiki, ki bi bili prprav Ueni jutni dopoldne sodelova'4 p "S nabiralni akciji za ustanovitev Cenr^a nega šolskega zobnega ambulatorija, aaj se prt javijo danes do 7. zvečer ali jutri ob pol 9. zjutraj pri zasrtopniku prireditvenega odbora v banovinski hranilnici, Knafijeva ulica.
_Jj  Sadnj sejem na ljubljanskem vele-
sejmu bo od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga priredita Kmetijska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudul velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo oddajalo pakovano v amerikanskih zabojih. Opozarjamo občinstvo na to ugodno priložnost, da se preskrbi z zdravim sadjem za zimo.
—lj Oglejte si alpin>ki vojni film »Planine t plamenih«. Samo še danes ob 2. pop n jutri ob 11. bo predvajala ZKD znameniti lilm »Planine v plamenu« z Louisom Tren-kerjem v glavni vlogi- O filmu samem in o njegovi odlični kvaliteti se je že toliko pihalo, da je odveč vsaka nadaljnja beseda. Pre 1-stave v Elitnem kinu Matici', danes ob 2. pop. in jutri ob 11. dop.
Turisti in smučarji!
Nepremočljive gojzerice in smuške čevlje izdeluje po naročilu ter sprejema vsakovrstna popravila J. ANDERLE, LJUBLJANA, Stross-ma ver jeva 4 (nasproti II. gimnazije na Poljanah). — V predsezoni 30 % popusta.
—lj Tlakovanje zgornjega dela Resije-ve ceste — cd križišča Komenskega ulice do Masarvkove ceste — se prične prihodr nje dni. Cesto so začeli te dni že razkopavati. Kocke in robniki so v zadostni množini navoženi. Za vozni promet bo cesta kajpak za čas tlakovanja zaprta.
_lj   Ljubljanski  šahovski   k»ub javlja,
da se bo vršil drevi ob 20. v restavraciji hotela >Sk>n< izredni občni zboi. Ker bo važen za poživrenje in novo delo v društvu, vabimo vse člane in šahiste sp « 1. da se ga udeleže v čim večjem številu.
—lj Nedeljski popoldanski p»e»nj teč^j »Jenkove šole< v Kazini se vrši cd d >! 4 do 7. zvečer. Pouk m vežba vseh plesov Začetniki (ce) točno ob 3. Novi člani vabljeni. — Dijaki popust. 545n
_lj Posebni »Začetniški plesni te5aj« Jenkovega zavoda v Kazini se prične v ponedeljek 17. ob 8. zvečer za dame n 50. spode. Pouk vseh osnovnih pojmov družabnega pAesa in bon tona. •Informacije in posebne ure celodnevno. Dijaki popust. 545
—M Obrtniško društvo v Ljubljani pripravlja po svojih vajenskih odsekih za zadnji dan novembra veliko dobrodelno prireditev v korist siromašnim vajencem m vajenkam. Ker bo to prva javna prireditev obrtne mladine v Ljubljani in humanitarnega značaja, že danes opozarjamo nanjo vsa plemenita srca. Točen spored prireditve objavimo pozneje.
_Jj Umrli so v Ljubljani od 7. do 13. t. m.: Taoar Uršula, 80 *et, delavka, Japlje-va uftca  2;   Ha man n  HecTDiima,  roj. Pi-scher, 79 let, vdova trgovca, Mestni trg S-IH.; Lavrenčrič Marica, roj. Buda, 80 let, hJSnlea v hotelu Union, Vidovdanska cesta 9;  Dolinšek Erna, 26 let, zaeebn Ica, Rearjeva centa 31-11.;    Jermol šotaatika, roj. Kapfer, 56 let, fena prog. mojstra Josipa, Korvtkova  otica 7;   Verbajs »Ignac, 76 det, ravnaterj Narodne tiskarne v pok., KoarDeva u*ea  4-IL;   Reške Emilija, 79 let, b*v«a bvilja. Japljeva urtca 2; Pelan Oton, 78 let, ravnatelj OTJZD v p., JegOL čeva cesta 10-II.;  Ijoter Frančiška Juii-iana, l«/t teta, hči postrežnlce, Vodovodna eista — jama;  MeBk Anton, 40 tet, md-rski  mojster,  ižanaka ceata 32; Juatin . j ni j a, vdova Trtnik, pod. Rozman, 49
Kdor se hoče dobro zabavati
in od srca nasmejati, naj si ogledr*
UFTV film
• ^anes ob 4., 148 ln H10. jutri ob 3., 5.,       in ^ilO
*£epa pu&toCovlčina
Kathe Nagy Wolf Albach Retty Otto Wallburg A dele Sandrock
Najnovejši UFA zvočni tednik
Zgodba o nameravani prisiljeni poroki, o begii neveste in končni sreči dveh mladih zaljubljenih src.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
let. žena kočijaža mest. pogrebnega z*a-voda, Ambrožev trg 6; GoLdstenn Ana, roj. Miorgenstern, t>3 let. žena trgovca, Beethovnova Ottoa 14; Bujas Josip, 08 let, posestnik. V'.'lov danska e^ta 9; Novak Janez, 5S k^t, posestnik, Vidovdanska cesta  9. _        V  ljubljanski  bolnici  so umrli:
Pipp Peter. 9 dni. sin trgov, sotrudnika, Vodovodna cesta 48; žbogar Roza, 44 let, žena trgov, potnika. Vlidovdanska cesta 1; št/rempelj Janez, 11 let, sin posestnika, Klatdje 5, srez Kranj; Režen Nežka, 9 mesecev, hči delavca, Apinov«. uiica IS; Jeg_ l:č Rado. 62 let, vpok. pošt. sekretar, Hrani! nična nttca 11; Jevšjak Štefanija, 1 leto, hči delavca. Ižanska cesta 421; Ora-žem Srečko. 5 mesecev, sin delavca, Dravska ulnca 12 Kepic FiiLp, 24 let, zidar, Srednje Gameiljne 9; Stopar Valentin. 1 leto, s:n tesarja, Repnje 2; Bogataj Matevž, 71 let, užitkair, Račevo 7 pri 2.irJh; Tkačev Olga, 6 mesecev, hči strežaja, Moste, žrebčarna; Lorbek Ivan, 47 let, žago-vodja, Stahovica št. 5 pni Kamniku; Ogrin Ivana, 35 let, dninariea, Vel. LL pojne 10 pr; Vrhniki; Koncilja Pranja, 20 let, hči posestnika, Kresnice 19; Perha-vec Pnanc, 77 let, strojevodja v p., Divača š*L 3; Perko LeopoIdiiTia, 49 let, žena vporv. nadučiteloa, Stožice 54; Verce Frančiška, roj. Rotar. zasebnica, 81 let, št. Juri ob južni železnici.
PROTI   IZPADANJU LAS,
za okrepitev lasišča pomaga edino umivanje glave z kozmetičnim ekstraktom
„lipovico"
ki ustavi in prepreči izpadanje las, napravi lasišče odporno proti boleznim, okrepi in pospeši rast las, ki jim istočasno daje elastičnost, bujnost in sijaj.
Večletna praktična preizkusna in mnenje strokovnjakov potrjuje uspešno nenadomestljive »LIPOVTCE«.
Lipo vi ca je torej damam in gospodom neobhodno potrebna. Dobi se v originalnih steklenicah z zaščitno znamko pri Franjo 2abjek, Ljubljana, Cerkvena ulica 1. Gena Din 20.—.
_ij Delavski oder >Svobodec   v Ljub
Ijani vpri-zori jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice reprizo izborno uspele burke - satire >Dobri vojak švejk<. Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 Din v Delavski zbornici.
_ij Ciril - Metodova šentpeterska podružnica v Ljubljani priredi Martinov večer dne 5. decembra L L 547n
—lj V počastitev spomina blagopokojnoga strojevodja drž. žel. v p. g. Finca Andreja je darovalo osobje kurilnice Ljubljana I gl- kolodvor društvu slepih Din 220. Srčna hvala!
—lj Plesne vaje druš^a >Krkec se prič-no v četrtek 20. oktobra ob 8. zvečer pri Mi-kliču. Plesnih vaj ee lahko udeleži vsakdo (vsaka), čeprav ni član (članica) društva >Krka!< Prijave se sprejemajo pri predsedniku >Krke« Rostanu. Gajeva ulica 9 ter v četrtek pri plesnih vajah. 549-n
_I j    Dunajsko    pranje, svetlolikanje
Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
Iz Novega mesta
— Veliko zborovanje JRKD se obeta naši metropoli za nedeljo 30. t. m. na prostranem trgu kraljeviča Petra. Govorili bodo aktivni ministri, poslanci in domačini.
— Prvenstvena tekma krajevnega SK Elana in notranjskim SK Javornikom z Rakeka bo ju^ri popoldne na Loki. Je vele važna, ker gre za prestiž dolenjskega kluba in s tem športnega zastopstva Dolenjske. Pred 14 dnevi je bila med istima kluboma tekma na Rakeku. Izpadla je v korist naših športnikov. Jutri bo revanša. Od nje zavisi glas in ime našega Elana in pc njem športne Dolenjske. Take tekme so tudi v tujsko-prometnem oziru važno propagandno sredstvo za naše mesto, zato naj bi Novomešča-ni cenili delo svojih športnih tovarišev in jim s svojo kar najbolj obilno udeležbo na tekmi izkazali priznanje, ki ga v resnici zaslužijo.
— Roko si je zlomil sedemletni Miran, sinček novomeškega postajenačelnika g. Jarca.
— Preseljevanje novomeškega prebivalstva. V tretjem četrtletju, to je od 1. julija do 30. septembra se je doselilo v Novo mesto 18 moških in 18 žensk, skupaj 36 oseb, ki tvorijo 8 družin in 7 posameznikov. Iz domačega sreza so se doselili ena družina in en posameznik, skupno 4 osebe, med njimi le en moški. Iz drugih srezov je prišlo 6 družin in 4 posamezniki, skupno 26 oseb, od teh 14 moških. Iz drugih držav e je preselila ena družina in še dva posameznika, po 3 moški in 3 ženske, skupno 6 oseb. Se več se je v tem času ljudi odselilo. Kar 47 oseh, to je 28 moških m 19 žensk. Porazdeljeni so na 10 družin in 11 posameznikov. Odhajali so sledeče: V druge sreze dravske banovine ie odšlo 41 oseb, ki so tvorile 9 družin in devet posameznikov. moSkih je bilo 25, žensk pa 16. V neko drugo banovino je odšla štiričlanska rodbina s po dvema zastopnikoma vsakega spola. V tujino je neslo le enega moškega in eno žensko. Odselilo se je v tem času torej 11 osieb več kot se jih je priselilo, med
njimi pa je le ena ženska, vsi ostali so moški.
— Šaljiv nastop, ki bo trajal celo uro, oia jutri popoldne v ljubljanskem rudiu tukajšnji učitelj g. Viktor Pirnat. Pod naslovom »Čarobna leča« bo z govore.m :n pesmijo opisoval noro /godbo, ki se je dogodila v nekem gradu pod Gorjanci leta 1685. Nastop bo od 16.30 do 17.30. Za Martinovo nedeljo pripravlja celourno radijsko šaljivko »Med hrami  in zidanicami.«.
— Zadnji dnevi trgatve so po naoh goricah. Ni bilo letos, žal, tako lepo in veselo kot sicer. Kislo vreme je vse poka-r-'o Tud: grozdje. Vinogradniki hite obirat .n stiskat, ker jagode skoro vidoma gnijeio. Dežja pa le ni in ni konec. Vsaj malo ga mora h;ri vsak dan. Le v četrtek smo bili ta teden brez njega.
— Streljska družina prav pridno vežba svoje članstvo na strelišču v Trščaku. Tuq: joitri bodo ves dan strelske vaje knr priprava za nagradno streljanje našle-i njo ne Je* ljo. Brez dvoma se bodo tadi tedaj odrezali naši strelci kot so se ia veliki zadnji tek mi v Ljubljani. Drugi teden c tem kaj več. Osobito vsak moški naj bi se udejstvo-val v plemenitem spore j streljanja ter se priglasil kot član Strelski družini.
— Ni se mu posrečilo. Kot menda povsod, je tudi pri nas kolesarjenje silno razvito, skoro bi dejal razpaseno. In kaj pogosto kdo potoži, da je ob kolo. Le majhna nepazljivost, pa ga že ni. Predsinočnjim bi kmam bilo nekaj takega v Bršljinu- V Cerfovi hiši ima mizarsko delavnico Josko Košlar in njegovi pomočniki so se na večer že pripravljali, da se s kolesi popeljejo v Novo mesto. Prislonili so ob hišo kar tri kolesa- Mrak je že nastajal in mimoidoči železničar je opazil nekega črno oblečenega in s črnim klobukom pokritega tujca, ki se je kaj sumljivo vrtel in sukal okoli hiše. In ga je nahrulil, kaj išče tod okoli in Če bi rad zmaknil kako kolo. Tujec se je brez besede izgubil. Pa najbrž ne daleč. Okoli osmih zvečer je v luninem svitu srečala neka domačinka črnega tujca na cesti z lepim novim kolesom znanega ji pomočnika. Spoznala je takoj tatvino in pričela klicati na ves glas. Tujec se je prestrašil, ljudje so hiteli iz bližnjih hiš, on pa je spustil kolo na tla, se stisnil v dve gubi in prihuljeno ob cestnem jarku izginil k potoku iz vzela ga je noč. Ne puščajte samih koles pred vrati!
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Tel. 2730.
Luciano Albertinl
v filmu senzacij in pustolovščin
Tempo! Tempo!
Danes ob 4., 3A8 in 9. zvečer jutri ob 3., ^5., 6.,      in 9. zvečer
Iz Kranj
— .Sovi sreski pod načelnik. Dosedanji sreski podnačelnik g. dr. Ivan Zobec je nedavno odšel aa novo mesto h kraljevi banski upravi v Ljubljani- V Kranju je služboval nad 7 let ter je bil splošno zelo priljubljen, ker je marljivo in vestno vršil svojo službo in šel ljudem po možnosti na roke. Na njegovo mesto je prišel g. M&hnič, doma iz Istre, bivši sreski podnačelnik v Ptuju.
— Slovesna otvoritev kmetijske razstave v Kranju bo v soboto 22. t. m. ob 10. uri v glavni dvorani Narodnega doma. Razstava bo trajala do ponedeljka 24. t. m. Prireditev je obsežna in velebni ml va, saj obsega šest posebnih oddelkov. Priporoča se številen obisk ne samo kmetom in šolam, temveč tud j trgovcem.
— Tujci v septembru- V prešnjem mesecu je posetilo naše mesto 178 tulcev, med njimi 153 Jugoslovenov in 25 inozemcev.
— Uspela gledališka predstava. Gledališki oder Narodne čitalnice je preteklo sredo otvoril letošnjo sezono z dvodejansko komedijo Psst, ki jo je napisal znani francoski dramatik E. Scribe. Režiser je g. Dore Kern. Sodelujejo samo dobre moči. Predstava je odlično uspela. Komedijo bodo ponovili jutri ob 3. uri pop., konec predstave bo že ob 5. uri.
— Kavarniški koncerti. Čez poletje ?o naše kavarne precej prazne. Jeseni pa ožive, ker nudijo gostom poleg revij in dnevnikov tudi redne koncerte. V Narodni kavarni nastopi jutri popoldne prvič damska tamburaška kapela, ki bo za Kranj gotovo zanimiva novost. V kavarni Stara pošta pa bo drevi in jutri salonski jazz-orkester v pomnoženi zasedbi. Čeprav malo denarja vendar veliko muzike.
— Nogomet Preteklo nedeljo se je vršila tekma med Korotanom in ljubljansko Svobodo. Kljub slabemu vremenu in mokremu terenu je bila igra živa in hitra in je do konca zanimivo potekala ter se je končala z rezultatom 4:1 za domačine. Jutri se prvič letos srečata SK Korotan in SK Jadran (Ljubljana). Jadran je znan v Kraniu še po svojih gostovanjih iz prejšnjih let. ki so bila zelo zanimiva. V predtekmi nastopita rezervi obeh klubov. Pričetek ob 14. uri. Dopoldan ob 10. uri igra Korotanova mladina s SK Zarjo iz Škofje Loke.
Po filmskem svetu
česar se Janezek nauči . •.
Vsak film zahteva od igralca nekaj novega, saj je že po svojem bistvu čisto drugačen kakor gledališče. Oder je omejen, igralec samo pripoveduje o vsem, kar ima v svojih spretnostih in ne vem še o čem, in gledalec se mora zadovoljiti s tem pripovedovanjem. Pri filmu pa mora občinstvo videti, kaj igralec res zna.
Zato sta morala Willi Forst in Willy Fritsch (zapomnite si: prvi se piše z >i< in drugi z >y<) čudno pogledati, ko sta prvič prebirala manuskript in preči tala s ta-
ka j ne razbije in ne razlije. In tega sta se morala naučiti.
Za »tehničnega svetovalca« »o jima dali poklicnega pomivalca oken iz Neubabels-berga, ki ju je poučil o skrivnostih prenašanja lestev in pomivanja oken.
In potem so ga vprašali, kako sta se učila,
»Veste, < je odvrnil, »nič slabega nočem reči o svojih imenitnih tovariših, povem naj le to, da sem odkril celo vrsto novih načinov padanja. Samo pri odskoku s ko-
vek: >Oba Vilčka se zibljeta na kolesih in neseta lestvo z dragocenim bremenom — Liliano Harwey.«
Tako lepo, jasno in preprosto je bilo v rokopisu zapisano. Spogledala sta se, ko jima je rekel režiser Paul Martin: »No, fanta, saj ne bo tako težko. Poskusiti bo treba! Naučiti se bosta morala kolesarjenja. Kupili smo že dva tucata koles in če vse polomita — nič zato.«
Ker pripoveduje novi film zgodbo dveh pomivalcev oken, ki se vozita s kolesi, in njune skupne ljubezni, so lahko gledali le-toa v začetku poletja, kako sta se »zvezdnika na kolesih«, Forst in Fritsch, pripravljala na svojo vlogo. Kolesariti sta znala tako, kakor pač zna odrasel človek, ki se je tega v mladosti učil. Toda to je bilo še vse premalo. Pomivalci oken morajo imeti §e lestve, polne čebričke vode, gobe in cunje in vso to navlako morajo voziti s seboj na kolesu,  tako da se
Kathe Nagv
v novih filmih
Naša rojakinja Kathe Nagy je letos do-oila pri L'fi največ glavnih ženskih vlog. To ni prav nič čudnega. Hitro si je pridobila naklonjenost filmskega občinstva, ki postaja od filma do filma večja. Če jo človek posluša, ko govori v filmu, občuti, da je res igralka z dušo in telesom, da res živi v igralskem miljeju, kakor bi bila v njem doma.
Tudi s svojim letošnjim partnerjem mora biti zadovoljna. V letošnjih treh svojih največjih filmih ima tovariše, ki je lahko nanje ponosna. Willy Fritsch, Hans Albers in Wolt Albach-Retty so imena, ki danes precej pomenijo.
Zdaj ima dosti dela. Dela dan za dnem. Nova produkcija mora biti čim prej na trgu in to ni šala. še oddahniti se pošteno ne more. Ne samo zaradi igre, saj mora igralka misliti še na druge stvari, na primer na obleke. Obleka je pri filmu zelo važna.
Višnjevo obleko za >Lepo pustolovščino« je že odložila. Da je bila lepa, boste lahko videli v filmu, ki pride v kratkem k nam. Za film »Jaz ponoči, ti podnevi« je dobila posebno lep kostum. Tudi rdečo obleko v opereti »Zvezda iz Valencije« ji boste najbrž zavidali.
Ko so jo vprašali, kateri izmed teh fil-
lesa sem opazil 26 načinov, kako lahko zletiš z lestvo vred v izložbeno okno, ki ga pomivaš. Nov trik, ki ga doslej še nisem preizkusil, je tudi, da zletiš s čebrič-kom vred na glavo v travo. In reči moram, da sta se s kolesom dobro vozila. Toda če sta dobila snažilno orodje v roke, sta navadno kaj kmalu ležala na tleh in pobirala orodje po vseh koncih in krajih.«
Tako je povedal njun učitelj. In ona dva ?
»Seveda,« je rekel Willi Forst, »vsako jutro sva se domenila, da bo plačal večerjo tisti, ki bo dobil čez dan več bunk in prask ...«
»Nekaj pa moram reči,« ga je prekinil Fritsch, vštetje ni bilo tako enostavno, kakor si morda mislite. Naposled pa sva se le vsega hudega navadila in ostala nama je vsaj tolažba, da sva se naučila dveh novih pc klicev: kolesarjenja in pomivanja oken. će nama pri filmu kdaj izpodleti, se bova vsaj vedela kam obrniti.«
mov ji je najbolj všeč, je odvrnila, da upa, da bo svojim gledalcem ugajala v vseh treh, ker je vsak izmed njih drugačen. Pristavila pa je takoj, da je njena najlepša zabava igranje samo in vse malenkosti, ki so z njimi v zvezi.
Kaj je novega pri USi
Za film »F. P. 1 ne odgovarja« so nedavno dovršili posnetke v Hamburgu, Cux-havnu in ob izlivu Labe. Zdaj so igralci odpotovali na Vzhodno mcrje. kjer napravijo še ostale zunanje posnetke. Film bo v treh verzijah, nemški, francoski in angleški.
Ateljejska dela za film »Kako povem svojemu možu?«, ki ga režira Reinhold Schtinzel, so že pri kraju. Glavne vloge igrajo Renate Miiller, Georg Alexander, Ida VVust in Curt Vesperman.
Tudi film »Prekrižan račun« pride kmalu na filmski trg. Glavni vlogi sta dobila Heinz Riihmann in Tonny v on Eyck.
Tik pred dovršitvijo je tudi film »Ti podnevi, jaz ponoči«, kjer igrata Willy Fritsch in Kathe Nagy. Film je zanimiv posebno po svoji vsebini. Veselo nam pripoveduje zgodbo o mladem možu in dekletu, ki spita na isti postelji, eden ponoči, drugi podnevi, ne da bi vedela drug za drugega. Film bo izdelan tudi v francoski in angleški verziji.
Sredi tega meseca začno izdelovati film »Zapuščina markiza S«, kjer bosta igrala skupaj Konrad Veidt in Lillan Harvey.
Ufa izdeluje tudi film iz življenja športnikov, ki se bo imenoval »Boy«. Glavno vlogo bo igral M. v. Brauchitsch, letošnji zmagovalec pri avtomobilskih dirkah na Avusu pri Berlinu, Zunanje posnetke so napravili med dirkami, notranje pa dovrše v ateljejih v Neubabelsbergu.
Praški filmski spored
Alfa: »Pesem noči«, nemški tonfilm s tenorjem Janom Kiepuro v glavni vlogi; Fenix: »Zvezde z neba«, nemški tonfilm (Gustav Frohlich .Liane Haind), Gaumont; »Simfonija ljubezni«, nemški tonfilm (R. Tauber), Hvezda: »Hrepenenje 202«, nemški tonfilm (Magda Schnerder. Fritz Schulz). Pas&age: »Hrepenenje 202«, nemški tonfilm (Majda Schneider. Fritz Schulz). Olvmpic: »Hrepenenje 202«, Lucerna: »Pred maturo«. Češki tonfilm Illusion: »Pravica na greh«, češki tonfilm. Kapitol: »Rasputio«, nemški tonfilm (Conrad Veidt). Radio: »Million«. francoski tonfilm (Albert Prejean). Bera-nek: »Million«, francoski tonfilm. Maceska: »Tri sestre«, nemški tonfilm s Hansi Niese. Roxy: »Dekleta v uniformi«, nemški tonfilm. Sport: »Rop M one LiSe«, nemški tonfilm (\Villy Forst). Beseda: »Bob 13«. nem* ški tonfilm (\Verner Fiiterer), Akademka: »Srečna srca. nemški tonfilm (Ma-ada Sihneider). Domovina: »V dvoje je lepše«, nemški tonfikn  (Masda Schneider).
Vidimo torej. da prinaša tudi maski filmski program po veliki večini nemške f*r-me. kajt; izmed 14 filmov je zdaj na sporedu v Prflgi 11 nemških 1 francoski in le 2 češka. —
— Morda Se ne veste, da so Luciana Alberti ni ja enega najboljših Igralcev senza. cijskega filma, oddali v sanatorij za živčno bolne, da napravi TOm Mlx s svojo skupino kovbojev turnejo, ki ga bo vodila v Afriko, Indijo in Evropo. — da m dospeli v Bertln na kratek poset Richard Barthehnes. brat Mary Pickford m Vilma Banky. da nameravajo C©W Izdelali Nedbalovo opereto »Poljska kri« kot zvočni film v češki in nemški verziji.
Črnomelj naravno središče
Bele krajine
Zadnja leta je Življenje v Črnomlju zelo živahno in
mesto se lepo razvija
Črnomelj, 13. oktobra.
Dasiravno se Črnomelj in Metlika moreta pohvaliti z mnogo starejšo slavo, negoli večina slovenskih mest. imata mestne pravice šele od prvih let 15. stoletja. Bela Krajina pa se ponosi s svojimi stanovalci še iz mlajše kamenite dobe. nekako iz 25. stoletja pred Kristusom, Baje je bila na Bučarju pri Podzemlju nekdanja ilirska prestolnica. Za časa Rimljanov je spadala k Panonaji, a že od 7. stoletja dalje je prebivališče Jugoslovanov. V bližini Metlike je bila menda rimska postojanka Crucio, a tudi v Črnomlju je bila še za Časa Rimljanov naselbina, kar dokazuje eno uro hoda oddaljena votlina, v katere skalovju so vdofbeni rimski napisi in slike, ki predstavljajo daritev v čast božanstvu sonca Mitri
Kakor za Metliko, tako niti za Črnomelj nt ročno dognano, odkdaj ima mestne pravice. V XTV. stoletju je bil še trg, v odredbi iz leta 1407 vojvode AlbreMa, v kateri so viteza in vojSčaki Črnomlja in Metlike osvobojeni davščin, pa sta že oba kraja imenovana kot mesti. In koHkonkoli se je Črnomelj že preje razvijal, so se mu kot mestu nudiK še vse boljši pogoji za napredek. Mesto je naravno središče Bele Krajine, pa je bil bu sedež sreza za vso Belo Krajino do nedavnega, ko je tudi Metlika dobila svoj samostojni srez. Velik napredek zaznamuje Črnomelj zlasti od 1914. leta, ko je bila končno dograjena belokranjska železnica, ka je bila že nad 40 let preje projektirana. V mestu je začela eveteti industrija, trgovina in obrt, kar dokazujejo štirje denarni zavodi v sicer malem mestecu, ki šrteje komaj 3000 prebivalcev.
V Črnomlju je več velikih parnih žag v pogonu, zelo aktiven parni mlin, železoli-varna, premogovnik, velike apnenice, oglje-nice. ki izdelujejo oglje predvsem za izvoz, kakor se tudi les obdeluje večinoma za izvoz, okolica pa je bo>gata tudi na bavksitni rudi, ki pa čaka boljših časov za izkoriščanje. Podjetje »Jugoles* ima 14 km lastne gozdne industrijske železnice in lastno elektrarno, s katere elektriko preskrbuje vse mesto. Mesto ima vodovod in kanalizacijo. Vsakodnevne redne atvobusne zveze z Vinico-Delnicami in Starim trgom.
Društveno življenje v Črnomlju je živahno. Zek> agilna je tukajšnja podružnica SPD, ki je pred leti dogradila planinsko zavetišče na Mirni gori. Enako a-gilen in ponosen je Sokol s svojim novim domom, ki je v njem poleg drugih prostorov tudi res moderna gledališka dvorana. V isti je Instaliran tudi kino, ki vsako soboto in nedeljo predvaja lepe filme. Sokolski dom Je delo agiinega mag. pharm. g. Spire Vran-koviča, ki je že 16 let društveni starosta m je bil pred dnevi za zasluge in požrtvovalnost odlikovan z redom Jugo si o venske krone TV. razreda, /te dobri dve desetletji deluje v Črnomlju tudi zelo agilna meščanska godba. Družabno življenje pozimi je enako
živahno. Prirejajo kulturna predavanja, zabave, plese itd. Mestu že več let načelu je sivolasi, zaskižni župan g. Karol xMiiIler, splošno znani poznavalec gospodarskega življenja Bele Krajine in zlasti marljiv organizator in delavec pri domačih denarnih zavodih.
Crnomeljski lekarnar mag. pharm. g. Šplro VrankoviČ
Seveda se živahno udejstvujejo tudi nogometaši v svojem klubu »Bela Krajina«. Imajo res lepo igrišče, ki jim ga je odstopila mestna občina. Ta klub je eden prvih naših provincijalnih in bi bilo potrebno, da se čim več udejstvuje v medmestnih tekmah in tako usposobi tudi za ostrejšo konkurenco.
Kakor sicer prednjači Črnomelj v Beli Krajini s svojim delom, tako bo nedvomno tudi v delu za tujski promet pokazal naj-ve-tjo agilnost, zlasti, ker jc tu hotelska industrija zelo lepo razvita in je Črnomelj sploh eno najlepših izbodišč za vso Belo Krajino. V delo za povzdigo iste v tujsko prometnem pogledu bodo nedvomno vsi delavni Cmomeljci na Čelu s svojim agilnim sreskim načelnikom g. dr. Trstenjakom vložili ves trud in napor, posebno sedaj pri ustanavljanju tujsko prometnih ustanov, pa jim moramo želeti glede na nj.ihovo res marljivo in resno dosedanje delo le najlepši uspeh in napredek.
Z združenim delom bo tako vsa Bela Krajina lahko postala zaradi svoje blage klime pravi jugoslovenski Meran. Ob priliki je neki odličen Ljubljančan-zdravnik rekel, da je tam zrak tako mil, čist in zdrav, da bi ga bilo treba v Ljubljano voziti in na litre prodajati. Vsi pogoji za velik napredek so torej tu, zagrabiti je treba le kramp in motiko, pa obdelovati Belo Krajino tudi v tujsko prometnem pogledu. Uspeh ne more izostati.   1 R-y
Kolikor ljudi, toliko pisav
Se nekaj primerov, ki nam kažejo tesno zvezo med
pisavo In značajem človeka
Ljubljana, 14. oktobra.
Pisav je toliko, kolikor je ljudi, kolikor je človeških značajev. Kakor si nista dva človeka popolnoma enaka po značaju in lastnostih, tako bi tudi zaman iskali dva, ki bi imela do pičice enako pisavo. Tudi v tem imamo dokaz, da sta pisava in človekov značaj v tesni zvezi. Zato lahko nanizamo nešteto primerov, ko nam pisava kaže značaj in lastnosti človeka- Mnoge smo si že ogledali, mnogo jih imamo pa še v zalogi. Oglejmo si torej še nekatere.
Takoj prve dni, ko sem začel kot grafo-log praktično delati, se je zglasila pri meni neka dama. Pokazala mi je svojo pisavo-Kako veliko nasprotje je bilo med njeno
pisavo na eni ter njenim elegantnim nastopom na drugi strani! Velika družabna uglajenost je odmevala iz njene govorice, vendar sem pa takoj začutil nekaj hladnega, ko sem govoril z njo. Nisem si znal raztol-mačiti senc, ki naj bi ležale v njenem značaju, dokler nisem videl njene pisave. Mislila se je omožiti, bila je nevesta. Odločno sem ji odsvetoval, naj nikar ne sklepa zakonske zveze, ker ne bo onesrečila samo sebe, temveč bo pahnila v pogubo tudi človeka, ki po svojem značaju tega ni zaslužil.
Vedel sem, da me ne bo ubogala, pa sem ji vendar svetoval in prepričevalno prigovarjal, kolikor se je le dalo. Dama je pa šla le za svojo koristjo, omožila se je, da bi si gmotno opomogla. Njena prva pisava je bila zelo čudna mešanica potez. Nekam trdo je pisala, okorno, kar mi je bilo dokaz, da svoje družabne uglajenosti in lepega vedenja nima iz Sole ali iz dobre družbe, temveč da je to na nji vse izmaličeno, da so ji prinesle to peripetije, ki jo je vodila skozi nje življenjska pot Črke nimajo nobene stabilnosti, so nekam razmetane, vendar ee pa vsaj v nekaterih mehkih potezah skriva želja, da bi našla mirno in varno zavetišče.
čez nekaj let sva se zopet srečala. Potonila mi je. kako je nesrečna s svojim možem, priznala mi je, da ni videla drugega izhoda, nego da si poišče ljubčka v nadi, da bo lahko neopazen o varala moža. To se ji pa ni posrečilo. In mož, ki jo je dvignil iz bede v mirno, breakrbno življenja, ni prene-
sel razočaranja in ni klonil le duševno, tem-tudi fizično. Njegove moči in sposobnosti so pešale, dokler ni napravil konca neznosnemu položaju.
A ono...? Poteze njene pisave so postale močnejše, Čeprav 5« vedno niso sigurne,
sama se je utrdila v sencah svojega značaja in nikoli več ne bo našla v življenju trdne opore, nobene sigurnosti ne bo dosegla :n tudi zvestobe ne bo nikoli več poznala. Prepričan sem, da bo vztrajala na svoji poti, dokler še lahko upa na ljubezen in zmage, potem bo pa žalostno zaključila svojo težko pot Koliko manj gorja bi bilo na svetu, Če bi ljudje poslušali nasvete duševno močnejših in sposobnejših ljudi.
Oglejmo si Še dva zanimiva primera. Pri prvem se kaže neverjetno močan duh, lahko bi rekel, da zre tantastičnost iz te pisave. Ko sem 9i jo dobro ogledal, sem spoznal da
dotični pod vplivom fiksne ideje duševno trpi. Njegova ideja ima sicer 9vojo podlago, samo osredotočiti se dotični ne more na nobeni stvari. Premalo pozitivnosti je v njegovi pisavi, torej tudi v njegovem značaju, čeprav se kaže v nji sila in odločnost boriti se do konca, do zmage ali do poraza. Nekakšen nacionalistični duh veje v splošnem iz te pisave in gotovo je dotični nacijonali-gtično orijentiran. V svoje načrte se je tako poglobil in vživel, da je začel duševno pešati in da bodo njegove telesne moči izčrpane prodno bo kaj resnega ustvaril. Ne bori se sicer zaman, toda svojega cilja ne ho dosegel. Vendar bo pa vztrajal, čeprav bodo njegovo delo dovršili drugi.
V tretjem primeru vidimo odlične duševne lastnosti. 2e po skromni, solidni pisavi
učinkuj« antiseptično, osvežuje usta in ohrani 2obe čiste, lepe in 2drave.
se vidi, da nimamo opraviti s pustolovcem, temveč s človekom, ki si je svest svojih u niči in svojega družabnega vpliva, pa vendar ni domišljav. Koliko je potez v tej pisavi, ki so zelo enostavne, s tem pa le še boj pokažejo uglajenost in odkrit značaj. Poteze so nekoliko valoveče, opraviti imamo s starejšim človekom, ki mnogo potuje in išče ne
U
MAC
prestano novih lepot, njegovo navdušenje je pa vedno enako. To je trdno usmerjen značaj, ki nikdar ne bo kolebal. niti izgubil svoje smeri.
Prihodnjič si pa ogledamo nekaj primerov pisave ljudi, ki pišejo v hipnotičnem stanju.
Psihocjrafolog Kamiah.
Inž. A. Klinar — 70 letnik
Ljubljana, 15. oktobra. Gradbeni direktor v pokoju g. inž. Anton Klinar jo dopolnil danes 70. leto svojega življenja. Jubilant je bil rojen 15. oktobra 1S62. na Jesenicah, kjer so bili njegovi starši ugledni domačini. Po osnovni šoli v domačem krajoi je obiskoval re-al-ko v Ljubljani, potem je pa odšel v Gradec, kjer je dovršil tehniko. Kot diplomirani inženjer je stopil najprej v službo mestne občine ljubljanske. Toda kmalu ga
je deželni odbor bivše vojvodine Kranjce sprejel v deželno službo. Kot odličen tehnik je tej službi posvečal vse svoje izredne delavne moči blagru svoje ožje domovine in ko je umrl višji inž. Vitschel, ga je deželni odbor, ki se je bil uveril o izredni KJi-narjevi kvalifikaciji, imenoval za šefa deželnega stavbnega urada, na katerem mestu je ostal do svoje vpokojitve po dopolnjeni službeni dobi, trajajoči nad 35 let.
Ko danes praznuje jubilej, lahko s ponosom zre nazaj na lepo življenjsko dobo, on, ki mu življenje nikdar ni bilo praznik, temveč vedno delavnik. Neštete in nevem-ljive so njegove zasluge za bivšo deželo Kranjsko, tako glede organizacije cestnih, melioracijskih in arhitektonskih zgradb in naprav in kdor ve, kaj vse je hilo na tem polju pred vojno storjenega, lahko uvidi, kako ogromno delo je ležalo na ramenih šefa deželnega stavbnega urada.
Ko je deželna vlada po prevratu likvidirala svoje posle, je inž. Klinar izvršil likvidacijo tehničnega dela uprave zopet s svojo prirojeno mu vestnostjo. Njegovo delo je bilo upoštevano tudi na najvišjem mestu in je bi1 v znak priznanja odlikovan.
Poleg odlične uradne delavnosti in kvalifikacije, ki so jo vedeli ceniti tudi vsi Klinarjevi tovariši in sodelavci v dežemi službi, diči g. Klinarja tudi redka ljubez-njivost v družabnem občevanju. Mirno lahko rečemo, da spada inž. Klinar v vrsto onih mož, ki uživajo neomejeno spoštovanje in odkrite simpatije v javnem m zasebnem življenju. Zato je na mestu naša želja, da bi jubilant, ki je še vedno čil in čvrst, v zadovoljstvu in miru dočakal še več jubilejev.
Pozabljivost.
2ena: Si vrgel v nabiralnik pismo, ki sem ti ga dala zjutraj?
Mož: Ne, nisem ga, ker...
__ Saj sem vedela, da boš pozabil! Vsi moški ste enaki. Kaj neki ti roji po glavi?
— Nisem ga mogel vreči v nabiralnik, ker...
— Nehaj mi no s temi neumnimi izgovori!
•.. ker si ml ga pozabila dati.
»SLOVENSKI NAROD«, đne 15. oktobra 1982
295
Krengerjeva afera
v novi izdaji
„ Protiverska petletka
v Rusiji
Do maja 1937 morajo biti Iztrebi] eni vsi verski obredi
in zaprte vse cerkve
Smrt Ivarja Kreugerja menda ▼ letošnjem letu ne bo edina pobuda za velike afere, ki pretresajo vse gospodarsko življenje v temeljili. Bati se je, da polom ameriškega koncerna, ki sta ga pred mnogimi leti ustanovila brata Martin in Samuel InsulL, ne bo prav nič zaostajal za Kreguerjevo afero. Po naglem razmahu, ki ga je doseglo podjetje obeh vladarjev elektrarn, vsega srednjega zapada Zedinjenih držav, sta jo Samuel in Martin popihala pred zakonom. Se pred meseci so preskrbovala podjetja   obeh. InsoJlov   z električno
Samoe! Tnnmill
energijo 5321 mest, ki štejejo nad šest milijonov prebivalcev. Samo znana družba Western Utilities Co je imela ogromen kapital v nominalni vrednosti 250 milijonov dolarjev. In zdaj je prišel 73-letni Samuel Insull, kralj elektrarn, po pustolovskem begu po mnogih evropskih državah v roke grškim oblastem, njegov mlajši brat Martin, ki je pobegnil v Kanado, je bil pa aretiran v Bani v državi Ontario. Martin Insull ima še nekaj upanja, da ga ne pošljejo v Chicago, kjer ga koma i Čaka državni tožilec, kajti tudi on je kakor nje-
Novo strašno orožje
Brazilski inženjer Eluel de Mendoza je izumil torpedo, ki je baje prava senzacija. Izumitelj pravi, da se lahko premika njegov torpedo ne samo v smeri, kamor je bil izstreljen, temveč ga lahko električni valovi že po izstrelitvi vodijo k cilju. Akcijski radius in vodilnost novega torpeda znaša 80 km in če zgreši, ni treba, da bi naboj eksplodiral, temveč lahko torpedo prileti nazaj, nekako tako, kakor bumerang.
To pa še niso vse vrline novega strašnega orožja v vojni na morju. Torpedo je za celo tretjino lažji od drugih torpedov enake velikosti. Dolg je 5.6 m, v premeru meri 60 cm, tehta pa 200 kg. Ima vijake, ki jih goni sila, o kateri noče Mendoza ničesar izdati. Vijaki regulirajo hitrost torpeda, ki se lahko poljubno veča ali manjša. Barva torpeda je taka, da se v vodi sploh ne vidi. Povprečna hitrost znaša 65 km na uro, lahko se pa še poveča.
30 metrov zgodovine
Na Dunaju je razkazoval v četrtek študent Ferry Stark zanimivo napravo, ki omogoča nagel pregled svetovne zgodovine za 5000 let nazaj. Stark je izumil napravo, obstoječo iz dveh valjarjev, ki teče po njima 30 m dolga tabela. Na tabeli so v genijalno zasnovanem kordinacijskem sistemu vsi podatki zgodovine in kulturne zgodovine od leta 1400 pr. Kr. do 1. 1932 zabeleženi na ta način, da človek pritisne na aparat, pa lahko takoj prečita zaželjeni zgodovinski, kulturno zgodovinski ali umetnostno zgodovinski podatek iz dotične dobe. Premakneta se dve kovinski paličici in od zgoraj navzdol premikajoči se kovinski trikot, pa lahko takoj ugo-
W. Szamawsld:
Za službico
Onega dne me je zaneslo slučajno k starta znancem, zakoncem Mieczvn-skirn.
In takoj sem opazil, da nisem prišel o i*ravern času. Oba sta bila nekam molčeča, malo nervozna. Mieczvnskr je bfl že dolgo brez službe j>ridno je iskal kaj primernega, toda zdaj so časi slaba, službe se ne valjajo po cestah.
Scn^ovor&li smo besedo, dve, potem sejn pa kar brž segel po klobuku.
— Kaj že greš? — ie vprašal Mie-czynskn in po glasu sem spoznal, da se mu je odvalil kamen od srca.
— Da, komisijo imam še m pa pozno je že, saj vidrš".
— No, ne bomo vas zadrževali, boste že optrostiH. Danes pričakuierno gosta, — se je oglasila gospa Mieczvn-sfca s skrivnostnim nasmehom.
—Kaj poveste! Koga pa, če smem vprašati? — sem vprašal kar tako iz vBodnosti.
— Veš, to je diskretna zadeva, — je brž odgovoril Mieczvnska sam. — Upam, da dobim prav kmalu dobro shržfro... Pričakujemo imenitnega gospoda z dobrimd zvezami. ObMdbili mi
gc* brat rojen v Angliji in ni sprejel ameriškega državljanstva.
Državni tožilec je opetovano pozval otea brata, naj se prostovoljno vrneta v Chicago, da bi odgovorila na mnoga vprašanja v zvezi s polomom njunih podjetij v aprilu tekočega leta. Ker je ostal poziv brez uspeha, je dvignil državni tožilec Swanson proti bratoma obtožbo. Obtožena sta nedovoljenih manipulacij z vrednostnimi papirji svojih podjetij, ko je bil njihov položaj že omajan. Formalno se glasi obtožba na tatvine in poneverbe. Martina zasledujejo ▼ treh, Samuela pa v dveh primerih.
šele pet mesecev potem, ko je družba Middle Western Utilities prišla v prisilno poravnavo, so predložili revizorji knjig poročilo, da je družba daleč prezadolžena. Pozneje sta brata Insull poskrbela, da sta spravila na varno, kar se je dalo, in odnesla pete. Zdaj je znan že tudi seznam njunih prijateljev, ki so pod zelo ugodnimi pogoji kupili delnice in jih takoj vrgli na trg, kjer so še visoko notirale. Groteskno v aferi je, da je bil Samuel Insull z dvema drugima imenovan za prisilnega upravitelja v svoji lastni skrahirani družbi in da je bil šele pred meseci izločen iz tega tri-umvirata. Kmalu potem sta jo brata popihala.
Zanimivo je, kako je prišlo do poloma Insullovih podjetij. Sredi aprila je predlagala družba Lincoln Printing Co., naj se Insull ova podjetja podvržejo prisilni reviziji, ker niso mogla plačati 8000 dolarjev dolga. Temu predlogu je sledil udarec za udarcem. Sestrska družba Corporation Securities, ki bi morala njena aktiva po trgovskih knjigah znašati 153 milijonov dolarjev, naenkrat ni imela niti toliko denarja, da bi plačala stroške svoje poravnave. Polom Insullovega koncema bo vplival tudi na volilno kampanjo v Ameriki. Grške oblasti so Samuela Insulla sicer aretirale, pa so ga kmalu izpustile, češ, da ni nobenega pravega razloga, da bi ga držale pod ključem.
toviš, kdaj je bil ta ali oni za zgodovino ali kulturno zgodovino pomembni mož rojen, kdo so bili njegovi sodobniki, kakšni važni zgodovinski dogodki so se odigiavali v dotični dobi itd. Aparat, ki ga je nazval izumitelj histograf, omogoča pregled raznih epoh v nekaj minutah, za kar bi rabil človek sicer cele dneve ali celo ledne, da bi prebrskal knjižnico.
Izumitelj pravi, da njegov aparat v končni obliki ne bo večji od navadne knjige in bo služil kot izboren pripomoček vsaki knjižnici, pa tudi šolam. S tem pa seveda ali žal ne odpade studiranje zgodovine in bi torej ne svetovali študentom, da bi se prezgodaj veselili, ker Starkov izum ne bo podpiral lenobe. Nasprotno, izumitelj pravi, da postane njegov aparat podlaga moderne učne metode.
Zanimive ure
Neki francoski urar je izdelal uro, ki je ne bo treba 1000 let navijati, pa bo vendar šla. Njen mehanizem je narejen tako, da goni kolesje neprestano menjavanje toplote in zračnega pritiska. Ker toplota in zračni pritisk neprestano ko-lebata, lahko ura vedno gre in pomeni v bistvu rešitev prastarega problema »perpetuum mobile«, zlasti še, ker je tudi trenje poedinih delov zmanjšano na najmanjšo mero.
Največjo uro na svetu ima mesto Li-verpool na zvoniku. Njen urnik meri 11 m v premeru, kazalca sta pa dolga 4.50 m in 40 cm široka. Človek bi mislil, da tako ogromna ura ne more iti dobro, toda v resnici kaže liverpoolska ura vedno točno.
Čudovito uro ima maharadža iz Nepala. Boječega človeka bi lahko ta ura prestrašila. Pred njenim urnikom leži
nes se bova pomendlla o tem. No vidiš, m tako moramo biti pripravljena. Saj veš, dostojno ga je treba sprejeti.
Po teh besedah je Mieczvmski odprl vrata v jedilnico: na mizi je bila pripravljena zakuska. Ve^fk krožnik z narezkom, losos, celo kavijar in ceda baterija steklenic... kar jeziik me je zasrbel ob pogledu na tolike dobrote.
— No, prijatelj, vidim,da si se raz-koračal daleč preko svojega žepa.
— Da, res je, zadolžil sem se. drugače ni šlo. Toda kaj hočemo, če nii, vojska ne vzame. Treba je dostojno sprejeti in počastiitii človeka, ki ti hoče preskrbeti shižbo. To tii je imeniten gospod!
— Od vsega srca ti želim, da bi šlo vse gladko, — sem dejal in urno odšel.
Šele včeraj sem srečal Mrieczvn-skega na ulici.
— No, kako je s tvojo službo? Sa jo j že doba? In kje?
— Malo zavlekla in zamotala se je ta zadeva. Trsti gospod, veš, ki smo ga takrat pričakovali, je ukrenil vse potrebno, pa je mora! ža4 za nekaj časa odpotovati iz Varšave. Toda ta čas je biJ pri nas že njegov svak, tudi zelo dober človek. Povabil sem ga na večerjo in o vsem sva se pomenila..* *
namreč kup človeških kosti Ko se približa na pr. ena, se dvigne sredi kosti okostnjak, ki udari s kladivom enkrat po zvoncu. Ob dveh se dvigneta dva okostnjaka, kako je pa ob 12., si lahko mislimo, ko se dvigne 12 okostnjakov, kar ni posebno prijeten prizor. To čudo med urami je vredno do 100.000 dolarjev. Ta ura kaže tudi dneve in mesece, poleg tega pa še jesen, zimo, pomlad in poletje.
Najmanjšo uro ima rodbina lorda Astor v Angliji. Lord jo nosi v pečatnem prstanu. Ta urica je zelo majhna, vendar pa kaže tako točno, da zaostane na mesec največ za 4 sekunde. Urica kaže namreč tudi sekunde. Navija se enkrat v mesecu. Urica je veljala malenkost 40.000 dolarjev, kar je v našem denarju skoro 2 V2 milijona Din.
Novi madžarski zunanji minister
Podpredsednik madžarskega parlamenta Puk v je postal v Goni boso vi vladi notranji minister.
Sovjetski krvnik Pankratov
O sovjetskem krvniku Pankratovu poroča rusko-francoski novinar Kessel v »Matinu«. Mužik in bivši podčastnik Pankratov je postal s 27. letom naslednik sovjetskega krvnika Emeljanova, ki ga je pobral tifuz. Pankratov je bil pijanec in živel je z neko prostitutko. Vsako jutro je prihajal v zapore črez-vičajke, kjer je zajtrkoval, potem se je pa izprehajal po hodnikih, ogledoval svoje bodoče žrtve in se norčeval iz njih. Ponoči je streljal svoje žrtve z revolverjem, in sicer tako, da bi človek mislil, da ubija ljudi s posebno naslado in da ima pri tem največji užitek. Če žrtev slučajno ni imel, kar se je zgodilo zelo redko, je popival po nočnih lokalih, vedno je pa povedal, kje bo ponoči, da bi ga lahko vsak čas poklicali
Tako se je nekoč zgodilo, da so ga poklicali na delo, ko je baš pomerjal pri čevljarju nove čevlje. Na eni nogi je imel nov čevelj, na eni pa star in tako je opravil svoj krvniški posel. Drugič so ga poklicali iz gledališča, kjer je sedel s svojo ljubico. Po treh usmrtitvah se je mirno vrnil k ljubici v gledališče. Pankratov je jedel in pil, da ga je bilo veselje gledati, ljudstvo je pa gladovalo. Bil je navdušen kvartopirec. Denarja je imel vedno dovolj, kajti na eni strani je bil dobro plačan, na drugi je pa pobral svojim žrtvam vse, kar so imele. Izdiral jim je celo zobe z zlatimi plombami. Usmrtitve so se vršile v kleti, kjer so bila tla asfaltirana in nekoliko nagnjena, da je lahko kri odtekala. Stene so bile vse opraskane od krogel, ki so prodirale prsa nesrečnih žrtev.
Ko je Pankratov s svojim krvniškim poslom dovolj obogatel, je izjavil, da je utrujen in da naj ga odpuste. Res so ga odpustili in dobil je mesto predsednika sovjeta nekje na kmetih.
Dobri izgledi.
— No, prijateljica, kako je pa kaj s tvojim sedanjim ženinom?
— Mislim, da bo zdaj bolj držalo. Kupil si je namreč mesečni vozni listek cestne železnice, da bo lahko vsak večer prihajal k meni.
— Aha, gotovo si tudi njega sijajno pogostil.
— Seveda, drugače ne gre... Ti ljudje imajo zveze, njdhove roke sežejo daleč.
— In vendar glede tvoje službe ni še nič gotovega?
— Kaj hočemo! ZaenJkrat še nič. Toda baš ju<tiri pride k nam na čai nečak tistega gospoda, ki rra* je obljubil službo. To je baje zelo spreten dečko in tudi on ima dobre zveze ... Ta bo zadevo z mojo službo definitivno uredil.
— Seveda bo treba tudi njega dostojno pogostiti, mar ne?
— To se razume.! Drugače ne gre. Saj veš, kako in kaj je s tako gospodo. ----Apropos! Ali bi mi ne mogel posoditi vsaj 20 aLi 25 zlotov? Saj veš. pogostitev mnogo stane, jaz sem pa na koncu ne. samo z denarjem, temveč tudi s kreditom.
JVLieczvnskega imam rad. Pošteno sem torej razdelil z njim vso svojo gotovino. Za svečano pogostitev tistega nečaka bo menda za silo že zadostovalo. Toda srce me je pri tem bolelo, ker sem že vnaprej vedel, da bo ta denar naložen na zelo nezanesljivo hipoteko.
Toda kako dopovedati to staremu iMTMfrijn MAeczsmskenm?
V sovjetski Rusiji je zdaj vse življenje stisnjeno v okvir petletke. Teh petletk je prav za prav več, tako industrijska, kmetijska, gledališka, prosvetna in tudi protiverska. Pod petletko spada namreč tudi program borbe proti veri. V Rusiji imajo posebno izredno komisijo, ki izdaja svoje glasilo »Mlada avangarda«. V eni zadnjih številk pravi »Mlada avangarda«, da računa protiverska petletka s popolno likvidacijo vseh verskih naukov in dogem, cerkvenih občin in sekt na ozemlju sovjetske unije, in sicer ne glede na njihovo načelno razmerje do sovjetske vlade.
Protiverska petletka se je pričela letos 15. maja, ko je podpisal Stahn z drugimi boljševiškimi prvaki poseben dekret, nanašajoč se na protiverski pokret. V praksi pomeni protiverska petletka, da morajo biti do maja 1937 vsi verski obredi iztrebljeni. Postopno zatiranje vere pojde po točno določenem načrtu. Dekret določa za prvo leto petletke odstranitev vseh verskih šol, in sicer s posebnim zakonom. V prvem letu brezverci sicer še ne računajo z zatiranjem cerkva ali z likvidacijo cerkvenih občin, pač pa smatra dekret za neobhodno potrebno, da se v drugem letu protiverske petletke po vseh večjih mestih Rusije zapro vse cerkve. Druge cerkve se bodo zapirale postopno tako, da ne bo 1. maja 1937 na ruski zemlji nobena cerkev več odprta.
Za drugo leto protiverske petletke je pripravljena tudi huda metla, ki bo po-
Amerika se pripravlja na volitve
Slika nam kaže guvernerja Roosevelta, kandidata demokratske stranke, ki pozdravlja na svojem volilnem potovanja po Ameriki navdušene volilce- Njegov avtomobil je ves zasut s cvetjem
Deklica ukrotila šimpanza
Kar se ni posrečilo pogumnim odraslim moškim j je storilo slabotno dekletce. Razjarjeni šimpanz, M je razdejal vse stanovanje, od koder ga niso mogli spraviti, se je dal ukrotiti otroku. Paul Martin, stanujoč v pritličju bulvarja Garibaldi v Parizu, se je nekega dne vrnil in zaslišal iz svojega stanovanja čudne glasove. Ko je stopil v salon, se je zgrozil nad razdejanjem; zavese so ležale po tleh vse razcefrane, dragoceno pohištvo je bilo vse razbito. Ko je stopil v jedilnico, je pa zagledal krivca splošnega razdejanja. Orjaški šimpanz se je kratkočasil s premetavanjem posode po sobi. Čim se je hotel Martin opici približati, mu je pokazala ostre zobe. Mož si ni vedel pomagati drugače, nego da je telefoniral policiji in jo prosil pomoči.
Policija je kmalu prispela, šimpanz je zmagoslavno sedel na razvalinah po-
Znani pustolovec Trebitsch Lincoln
Eden največjih pustolovcev kar jih pozna zgodovina, Trebitsch-Lincoln, prvotno pridigar v Ameriki, pozneje član angleške spodnje zbornice in končno politični svetovalec kitajskih generalov med državljansko vojno, je prispel te dni kot budhistični menih v Berlin in pravi, da hoče ustanoviti v Evropi budhlgttčni samoatan.
metala po vseh sovjetskih ustanovah in postavila na cesto vse, ki še vrujejo v boga. Prepovedano bo izdajanje verskih knjig in brošur, izdelanih bo okrog 150 protiverskih filmov. V tretjem letu stopijo na plan protiverske organizacije, ki bodo morale postati posebno agilne. Iz Rusije bodo izgnani vsi duhovniki in cerkveni uslužbenci, ki ne bodo hoteli sami opustiti svoje službe. V četrtem letu bodo vse cerkve, sinagoge, mošeje itd. izročene javni upravi, ki jih izpremeni v kinematografe, klube in zabavišča. Slednjič ostane še peto leto protiverske petletke, ko bo treba po načrtu utrditi in poglobiti napad na bojišču proti veri.
To je torej pot, ki jo hoče ubrati sovjetska vlada v borbi proti verskemu prepričanju in cerkvenim ustanovam. Prvič v zgodovini človeštva se je postavil človek tako odločno in drzno prori bogu, prvič, odkar veruje človek v boga kot nadnaravno in vsemogočno bitje, vidimo tako široko zasnovan pokret proti veri in prvič stoji svet pred dejstvom, da hoče vlada velike države s silo zatreti ves misticizem v človeku. Jasno je, da bo naletel ta korak sovjetske vlade na najhujši odpor v Rusiji sami, še bolj pa v inozemstvu, kjer bodo napeli v to poklicani vse sile. da protiverski pokret v Rusiji paralizira jo. Obeta se gigantska borba dveh svetov, ki je njen izid zaenkrat še zavit v kopreno negotovosti
bistva in srdito renčal. Čim je hotel kdo iztegniti po njem roko, je pograbil, kar je dosegel in otepal besen okrog sebe. Kar je prihitela v isti hiši stanujoča deklica, ki je bila seveda zelo radovedna, kakšna je živa opica, V rokah je držala vrečico orehov, ki jih je bila baš kupila, Šimpanz se je začel takoj zanimati za deklico; pomiril se je in hvaležno sprejel iz njene roke nekaj orehov. Orehi so mu teknffi, zlezel je s svojega prestola in sedel k deklici V nasiednjem trenutku so prairili nanj policaji in ga zvezah. Šimpanz je last nekega stanovalca dotične hiše. Odtrgal se je z verige in krenil na ogled po hiši. Tako je zašel v tuje stanovanje in ga raadejaL
Generalni guverner Olivier,
je bil imenovali za predsednika francoske dražbe  sCompagnie   generale transatlan-tfcjuec
Na luno hoče posvetiti
Če hočemo vreči svetlobo daleč, rabimo reflektor, ki mu je glavni del pa-rabolično zrcalo. Toda če bi bila vir svetlobe samo točka v ognjišču para-boloida, bi se širili svetlobni žarki res paralelno in bi prodirali na ogromno razdalja Toda vir svetlobe je vedno ploskev, torej mnogo točk, in zato žarki iz takega vira niso paralelni, temveč se razprše na veliko ploskev tako, da razsvetljava na daljavo pojema. Če hočemo, da prodre svetloba res daleč, si moramo pomagati z zelo močnim tokom za obločnico. To je bilo doseženo pri Goerz-Beckovi luči, ki je svetila z dvema nnljardama sveč in ki so jo rabili v vojne svrhe. Če bi jo gledal človek z lune, bi jo videl kot zvezdo šeste velikosti.
Optik F. Jentzsch v Jeni namerava konstruirati luč, ki bi bila tako močna, da bi nastala na nerazsvetljeni stra>« ni lune ob prvem ah zadnjem krajcu razsvetljena točka. Videli bi jo lahko z daljnogledom. Če bi ta močna luč na zemlji ugasnila, bi videli razsvetljeno točko na luni še dobri dve sekundi. To bi se dalo porabiti za točno določitev razdalje med luno in zemljo. Poleg tega bi se dali tako pošiljati Morsejevi znaki čez luno na vse kraje zemlje, kjer bi bila luna baš nad obzorjem. Končno bi nam lahko ta močna luč služila za odgovor na vprašanje, kako nastanejo oblaki, kako visoko so in kako se izpre-rninja kemična sestavina ozračja v najvišjih plasteh.
Pri hipnotizerju.
— Gospoda, zdaj pa pazite! Napraviti hočem tako, da bo ta gospod na vse pozabil.
— Stojte, to pa ne gre! Ta gospod na je dottan 500 Din,
Štor Zy>
»6LOVSN8KI NAROD«, <toe T3. oktobra 1932
Stran 7
MNOGO, MALO ALI NIČ OTROK?
Glasovi in argumenti za neomejeno razmnoževanje ljudi in proti
kopici otrok
nemški narod omejil porode, bo čutil to na delovnem trgu šele čez več let in sicer po vrsti poklicev, odnosno dela čez 15 do 25 let. Do takrat bo pa brezposelnost gotovo še narasla, kajti delovni ljudje bodo skrbeli za mnogo manj otrok nego doslej, a tem pa odpade zopet mnogo dela, ki bi moralo biti v drugačnih razmerah opravljeno. Dr. Lotze pravi, da bi se skrčilo tudi število šol v Nemčiji, in sicer v 14 letih približno za četrtino. Za toliko bi se seveda skrčilo tudi število učiteljev itd.
Če se torej oglaša zelo mnogo in pametnih glasov, ki kličejo po omejitvi razmnoževanja, se oglaša tudi mnogo glasov, ki so proti temu. Mladi zakonci se pa vsaj po mestih in deloma tudi že po kmetih za druge glasove ne zmenijo. Zakonov z enim otrokom ali brez otrok je vedno več. Človeška družba je pač tudi organizem, ki reagira na strup s proti strupom. Če jo od ene strani zastrupljajo z gnilobo in ji ne privoščijo zdravila, si pomaga na dru^i strani sama s proti s trupo m in gre preko vseh pisanih zakonov. Ta spontani odpor proti zastarelim načelom se kaže najlepše baš pri omevejanju porodov, ki gre svojo pot ne glede na to, kaj pravijo nasprotniki. In da je ta pokret zdrav, nam pričajo intelektualci, ki so ga pokrenili.
de imajo
nas* cttateln
štednja pri mestni elektrarni
Strankam pošiljajo račune za luč in motorje le v velikem formatu (ko bi lahko polovico tega zadostovalo) in za v«sak števec posebej, če tudi bi se lahko sestavil račun na eno polo po več vrst in za več števcev, pri čemer bi se prihranilo pri papirju, delu in prihranilo pri odpremi, za katero se sedaj računa po 5 in 6 do 30 Din od računa.
Pa to nič ne de, saj stranke plačajo, če pa nočejo, se jim pa luč odklopi- Pravijo, da imajo tak stroj, da zna samo eno vrsto pisati. Za kaj niso kupili boljšega, ali bi pa z roko pisali, po več vrst, bi bilo ceneje. Papir so baje v Nemčiji naročili, v Ljubljani pa je toliko tiskam in v bližini papirnica. Občutno so zopet brez predhodnega naznanila zvišali trošarino, ki se kar v dveh kolonah računa, da se manj vidi (opazi). Zaradi lesne krize bi bilo treba papir doma kupovati.
Ljubljančan.
O krizi knjige
Naši knjigarnarji tožijo o krizi slovenske knjige (originalnih in prevodov). Res je žalostno, da ljudje tako malo segajo po njej. Nedvomno zaradi tega zelo trpe tudi naši književniki, katerim se vremena še od Vodnika niso zjasnila in se rudi ne bodo, če bodo knjigarnarji tako malo skrbeli za propagando slovenske knjige.
Imel sem namen kupiti kako lepo knjigo kot dar. Pregledal sem izložbena okna stare m ugledne naše knjigarne v bližini sodišča in v prekrasnih njenih izložbah naštel nad 350 knjig. Od tega — reci in p^šl — 11 (enajst) slovenskih, med katerimi 3 kuharske. 4 turistične in le 4 leposlovne. Vse ostale so predvsem nemške. Zapazil sem tudi v eni vrsti 13 enakih hrvaških knjig »Alžirske noći«, katerih književna vrednost je precej problematična, a vendar je s takim številom knjiga v izložbenem oknu zelo poudarjena. Tistih par slovenskih pa. stoji sramežljivo v kotu, nekatere pa celo tako, da se jim vidi le hrbet in se jih le težko opazi. Zelo sem se začudil. Človeku se zdi, kakor da je nekje v Nemčiji, pa so zašle med nemške knjige nekatere hrvaške in potem šele slovenske. Zanimalo me je, kako skrbe za propagando naše knjige druge knjigarne. Pregledal sem izložbe vseh in dognal, da povsod prevladujejo nemške knjige in imajo povsod tudi uglednejši prostor, negoh" naše domače. Ena celo, ki je sama založnica, ima v najlepši vogalni izložbi največ nemških, slovenske pa v stranskih oknih.
Visoke cene naše knjige (Flaubertova »Salambo« velja n. pr. v slovenski izdaji okrog 80 Din, dočim v izdaji hrvaške zabavne biblioteke le 24 Din) že skoro onemogočajo širšim slojem nabavo iste. Sicer je vnanja oprema naših knjig res mnogo lepša, vendar pa končno platnice niso vse. Knjiga mora biti bolj v popularni in ceneni izdaji, pa bo imela vedno mnogo več odjemalcev. Takih izdaj pa pri nas žal ni zadosti. Če pa bodo poleg tega še naše knjigarne tako razumele svojo propagandno dolžnost m nalogo, bo kmalu kriza rešena, ker bo  pač  prišla katastrofa.
Slovenska originalna in prevodna književnost je zelo številna, pa bi lahko bogate izložbe napolnili z njo. Ker, kot rečeno, oprema naših knjig ne zaostaja za nobenimi
knjigami na vsem svetu, bi bile te izložbe enako reprezentativne, kakor so napolnjene z nemškimi knjigami, pa bi bilo res koristno, da smo v Ljubljani najprej Slovenci in propagator ji svoje lastne književnosti, potem pa šele tuje.
Spectator.
Ljubljanski
konkubinati
Oni dan se je pripetil nekje v mestu — kraj itak ni važen — incident Žena je bila prisiljena terjati svojega bivšega moža za alimente, ki jih nikakor nt hotel plačati. Tin storila je to na način, ki je povsem upravičen. Nabralo se je seveda takoj mnogo radovednežev in so s sočnimi besedami obsojali moža in očeta, ki se s svojo prijateljico zabava in živi v izobilju, dočim ne skrbi za svojo ženo in otroke, kakor ga je sodišče obsodilo. Vzorni mož pa je ušel obsojanju ljudi v svoj luksuzni avto in odbrnel s prijateljico na nedeljski izlet.
Te vesti ni sicer zabeležil noben ljubljanski lis>t, morda ker slučajno ni bil prisoten noben reporter, morda pa, ker taki primeri v Ljubljani že niso nič novega.
Nedavno pa je 151et.ni Oton Aseo. »in Moisa Asea, uglednega skopi jonskega bogataša in lastnika borskih rudnikov, v solunskem hotelu »Mediterane« formalno z nožem zaklal svojega lastnega očeta, ki je v izobilju izdrže val svojo ljubico Lelo Salevičevo v Beogradu, ženi in otrokom pa stalno zmanjševal sredstva za življenje.
Koliko je še takih primerov zabeleženih v naši časnikarski kroniki, še več pa jih je prezrtih, ker gre često za ljudi ugleda in položaja. Pri revežu se take skupno nele-galizirano življenje imenuje konkubinat, koruzništvo, divji zakon in še sam ne vem kako. A pri bogatih?
Novosadska, subotiška in splitska uprava policije je prav umestno pozvala vse teritorijalne koruznike. da se ali po-roče. ali pa ločijo, ker bodo sicer kaznovani. Rezultat, vsekakor lep in zadovoljiv, se je pokazal. Nad 50% teh koruznikov je svoje skupno življenje legaliziralo, kakor to predpisujejo cerkveni in državni zakoni. Ostale, ki so hoteli še dalje živeti po domače na koruzi, pa je policija občutno kaznovala in jim uvidevno določila še en rok, da se ali poroče, ali ločijo. Ta rok še ni minil, vendar pa nas poročila obveščajo, da se večina že je ali pa se v kratkem še bo poročila. Tiste dame, katerih poklic pa bo še nadalje le koruznica ali konkubina, bo policija izgnala v pristojne občine, gospodo pa strogo kaznovala. Mere, precej drastične, toda umestne in res nadvse potrebne.
Tudi v Ljubljani je število konkubina-tov veliko. Celo zelo veliko. Ljubljanski fizik g. dr. Rus je oni dan ugotovil res lep primer posledic konkubinata na Cesti dveh cesarjev. Brezposelni delavec živi tam s svojo konkiubino v strahoviti umazanariji m zapuščenosti, otrok njegove prave žene pa je ležal v plenicah, v katerih so se že črvi zaredili. Prava njegova žena je v Begunjah, ta koruzna mačeha pa je malega, nedolžnega ofcročiča mučila in trpinčila dan
na dan. Otrok bo najbrž romal v kak dečii dom. koruzni zakon pa bo, mar res, trajal Ul7*° lD * SC  ozremo po
dehvsr^^* Pnmer°V fa sicer °« le med delavstvorn. nego tudi med najvišjo gospodi   XV CVet°m '»rike
d^voIiefiJL^'naC,M1 živ^n,a ogoljen i od države i od cerkve
Orzava takega življenja ne dovoljuje cerkev ga najstrožje obsoja. V Ljub ni pa cvete m ni nikogar, ki bi končno pit" gel vto nezdrave in do skrajnosti nemoral-ne r^mere. Mar je morda tudi v Ljubljani najpreje potreben primer Moisa Asea da sin zakolje svojega očeta, ker zanemarla ZCn° * otrake- uI<varja P* se z ljubico in opravlja z njo denar, dočim rodbina živi v pomanjkanju. pa da se šele merodajni zganejo ui ukrenejo potrebno, da se taka javna nemorala prepreči? In končno, če se ze misli, da to sme biti, čemur so sicer nasprotni državni in cerkveni zakoni; naj se trpi konkubinat pri ljudeh, ki nimajo n!-kakih moralnih in materijalnih obvez do prejšnjih članov rodbine, torej ki niso nikdar bili poročeni ali pa so sodno ločeni in plačujejo točno alimente in morda še pri vdovcih in vdovah brez otrok. Tem bi človek navse zadnje še ne zameril. Dovoljevati pa in trpeti konkubinat človeka, ki je po lastni krivdi in lastnem nemoralnem .značaju zapustil svojo ženo in otroke m živi z ljubico v skupnem življenju, ne sikr-bi pa za družino, je že javna nemorala in so oblasti dolžne, da ji napravijo konec, ker sicer se bo res še zgodilo, da otrok poseže po nožu, da zakolje takega očeta — nečloveka. Šele potem se bo javnost menda zbudila in zakričala proti konkubinatom, ko bo že prepozno in bo že padla žrtev. In obsojali bodo in blatili mrtvega koruz-nika, ki so se mu v življenju klanjali Cilj oblasti in zakonov pa ni šele kazen za storjene zločine, temveč iste po možnosti že tudi preje preprečiti, da se zločin sploh ne zgodi.
Konkubinati pa so težka bolezen m naj se jih zato pravočasno onemogoči, dokler ne bodo rodili težjih posledic. R_
Nedelja, 16. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Dr. R. Tominec: O 10 božjih zapovedih; 10.30: Jože GregoriČ: Katoliški shod v Essenu I.; 11: Salonski kvintet; 12: Čas, poročila, plošče; 15.15: Jože Gregorič: Katoliški shod v Essenu H.; 15.45: Slovenske narodne pojeta gg. Mirko Jelačin in Drago Zagur; 16.30: čarobna leča, izvaja Vik. Pirnat; 17.30: Vesela ura: Sodelujejo gg. Gostič, Peček, Povhe; 20: Salonski kvintet: Revija Uvertur; 21: Vijolin-ski koncert ge. Fanike Brandlove; 22: Cas, poročila; 22.15: Valčkova ura, izvaja salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 17. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30 Kozlevčar: Esperanto; 19: Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina; 19.30 O smučarstvu (Ritman); 20: Prenos opere iz Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 18. oktobra. 11.15: šolska ura: Pota vodnih kapljic (J.   Zabkar,   I.—nT.   st.);   12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30:  Salonski kvintet;  18.30: Nemščina (dr. Iv. Grafenauer); 19: Naie duhovne zajednice   (dr.  St.  Gog-ala);  19.30: Starost zemlje in geološke  letnice (A. Peterlin); 20: Kako postanem govornik (Ivo Persuh); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 19. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (Manca Komanova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina (dr. N. Preobraženskij); 19.30: Literarna ura: Pesnik in družba (L. Mrzel); j 20 Samospevi gdč. Štefke Končanove; 20.30: ■ Samospevi g. Milana Juga; 21: Prenos iz kavarne Zvezda; 22: Cas, poročUa, napoved programa za naslednji dan.
V šoE.
Učitelj razlaga, da zlezejo nekatere ribe do 800.000 jajčec.
— Kolikokrat pa morajo kokodaj-sati, gospod učitelj? — vpraša Janezek.
Vprašanje razmnoževanja človeškega rodu je tudi zelo važno in kakor mnoga druga važna vprašanja, vse preveč zanemarjeno. V takih rečeh je človek na prehodu iz stare v novo dobo nekam čudno malomaren, kar nič se mu noče razmišljati, kje tiči velik del krivde, da je zabredla družba tako daleč, živi tja v en dan in se tolaži, da je vedno tako bilo in da tako tudi ostane. In vendar je to vprašanje življenjskega pomena za človeško družbo, ker ni vseeno, koliko je na svetu ljudi in koliko članov ima poedina družina.
Skoro v vseh kulturnih državah število rojstev stalno nazaduje. Edina izjema je zadnja leta menda Rusija, če jo smemo prištevati med kulturne države. Dočim je bil še na prehodu iz 19. v 20. stoletje zakon brez otrok izjema tudi v vrstah izobražencev, postaja zdaj med intelektualci že pravilo. Pa ne samo to. vedno bolj se kaže odpor proti številnemu potomstvu pri ljudeh, ki imajo dovolj sredstev in dovolj časa postavljati na noge nove ljudi. Če prištejemo k temu še celibatu podvržene, ki imajo z malimi izjemami tudi dovolj denarja in časa, da bi lahko skrbeli za podmladek, pridemo do kaj čudnega zaključka, da je prepuščena skrb za nove ljudi onim,
ki imajo v ta namen najmanj sredstev,
kar je vsekakor milo rečeno narobe svet.
Nazadovanje porodov lahko presojamo iz različnih vidikov. Patrijoti ga presojajo povsod samo iz vidika procvi-ta lastnega naroda in se zgražajo nad tem pojavom. Kam pa pridemo, če poj-de tako naprej! — kličejo ogorčeno. Kmalu nas bo tako malo in imeli bomo tako malo za vojaško službo sposobnih fantov, da nas bo sovražnik lahko premagal in podjarmil. Preti nam nevarnost, da izgubimo samostojnost.
Ljudje, ki presojajo nazadovanje porodov iz širšega, svetovnega vidika, pravijo, da je to nujna potreba. Prebivalstvo se je v Evropi tako hitro množilo, da bi bila Evropa čez nekaj let enako preobljudena kakor je Kitajska.
Kitajci se preživljajo na svoji neverjetno preobljudeni zemlji samo tako. da trpi pretežna večina veliko pomanjkanje. Dobro žive le poedinci, ki znajo ljudske množice varati in izkoriščati. Siromašnemu Kitajcu zadostuje na dan prgišče riža. In takih revežev je na Kitajskem gotovo dobri dve tretjini.
Seveda ne moremo želeti, da bi take razmere zavladale tudi v Evropi. Evropska kultura gre za tem, da pripravi poedincu prijetnejše, lažje in udobnejše življenje, ne pa da izpremeni ljudi v ubogo paro, ki komai životari. Škoda le, da se je ta preljuba evropska kultura tako navdušeno oklenila poedincev, ki jim postilja čim dalje mehkejše, dočim morajo drugi spati na trdem. V omejevanju porodov se kaže v Evropi
zdrav nagon ljudstva,
ki je instinktivno začutilo, kaj škoduje ne samo poedincu, temveč tudi celoti. Nobenega dvoma ni, da se prebivalstvo Evrope ne more in ne sme več množiti tako, kakor se je množilo še za časa naših dedov. Če bi tudi zdaj imela vsaka zakonska dvojica v Evropi 10 do 12 otrok, kakor je bila navada še pred do* brimi 30 leti, bi pomenilo to za Evropo gospodarsko katastrofo v najbližji bodočnosti. Malthus je imel in ima prav.
Tako pravijo ljudje širšega obzorja-Skeptiki se pa ironično smehljajo, češ, dobro, le uredite vse točno po pravilih, naj se rodi in živi samo toliko ljudi, d\ se bodo imeli vsi dobro, približno tako, kakor je v Franciji, ko pa dosežete ta cilj, spoznate, da niste dosegli tega, kar ste hoteli. Na redko naseljeno Evropo prihrume iz vseh preobljudenih držav trume Azija tov ki se bodo tu razmnoževali po mili volji.
Bistroumni tehniki pa odgovarjajo: L*e nič ne skrbite.    Izmislimo    si tako
P. Decourcelle: 77 Roman
— Kdo je ta on? — je vprašal Pa-noufle.
— Mož iz Boulogne ... taisti, ki mi je izročil pred osmimi leti otroka — Njegov oče. kdo neki!
— Ni mogoče! — je dejala Zefv-rina.
— To je sreča! — je vzkliknil Panoufle. — ... to ie pa res sreča!... Kaj praviš, stari Slimak?
— Molči vendar! — ie zagodnijal Slimak, — nikar tako ne kriči-
In res. nekaj korakov od njih sta Malček in Glaudinet napeto poslušala, o čem se pogovarjajo in nobena besedica jima ni ušla. Že opetovano sta se tresla pri misli, kaj bi bilo, če bi našli njuni tirani pod Glaudinetovo slamnja-čo sveženj pisem.
In čkri bolj so se lopovi jezili, tem boli je bil Milček prepričan o važnosti ^teh pisem in tem močnejša je bila njegova slutnja, da jih je treba izročiti gospe Heleni.
Pozneje bi se gotovo našla prilika, da bi jih lahko zopet vrml Siirnaku,
strašno in vse uničujejoče orožje, da se bo Evropa kaj lahko ubranila vsake žol-te nevarnosti. Pacifisti pa pravijo: Torej hočete še strašnejše orožje,
še groznejše prelivanje krvi! Stojte! Razorožite se, uničite orožje, ki požira v mirnem času miljarde narodnega premoženja po vseh evropskih državah, med vojno pa preti pokončati vse, kar živi po mestih. To pomeni še sigurnejši pogin človeštva.
Oglašajo se pa še učeni gospodje, ki pravijo: Omejevati porode? Naj bo. Toda ozrite se okrog sebe. Kdo omejuje število svojih otrok ? Ali delajo to telesno ali duševno manjvredni ljudje? Kaj še! Nasprotno,
tako dela cvet naroda.
duševno in telesno najsposobnejši, ki bi mogli dobro vzgojiti otroke in postaviti na noge najboljše nove ljudi. Nasprotno je pa med onimi, ki števila svojih otrok ne omejujejo, velik odstotek duševno ali telesno manjvrednih ljudi in takih, ki vzgojo svojih otrok zanemarjajo, tako da dobiva družba namesto zdravih, krepkih in nadarjenih novih članov idijote ali zločince ali pa bolne in dedno obremenjene, skratka degenerirane ljudi.
Higijena in humanost se bosta pa s temi degeneriranci ceremomla. umetno jih bosta vzdrževala pri življenju, oni se bodo pa še dalje brezskrbno in brez vsake odgovornosti plodili, da bo imela človeška družba še več balasta. Če poj-de tako naprej, bo vedno manj zdravih in sposobnih ljudi, na drugi strani pa vedno več duševno ali telesno manjvrednih. Logična posledica tega je, da morajo
zdravi in sposobni delati za bolne in nesposobne.
Umobolnice, hiralnice in sirotišnice se polnijo, povsod primanjkuje prostora, pa tudi izven teh zavodov je vedno več ljudi, ki samo konzumira jo, ne da bi kaj producirali. Tem se pridružijo še lenuhi in drugi malopridneži, ki so kakor ptice pod nebom, da ne žanjejo in ne se je jo, pa vendar dobro žive. Človek se mora nehote vprašati, kam jadramo in kakšna bodočnost se nam obeta? Ne vmešavajte se v naravne zakone, pustite naravi prosto pot, naj sama napravi red, ko bo potrebno, kakor je storila vedno in povsod, kadar in kjerkoli se je kasno bitje preveč razmnožilo. Narava sama bo pokončala to. kar ni zmožno življenja. Najkrepkejši in najbolj zdravi poedinci ostanejo, vse drugo pa pogine. To je edino pravilno.
Pedagogi imajo pa svoje nazore in se hudujejo na ljudi ki zagovarjajo
sistem enega otroka. Pustite ta sistem, pravijo, en otrok v zakonu je nesrečno bitje, revček živi med odraslimi žalostno življenje, starši ga preveč razvadijo in tako postane premehak, da bi mogel pozneje uspešno poseči v boj za obstanek. Zakoni s kopico otrok pa pošiljajo v življenje mnogo odpornejše, odločnejše in skromnejše, zato pa srečnejše ljudi.
In zopet imajo tudi pedagogi svoje nasprotnike, ki pravijo: Kako morete svetovati ljudem take budalosti? L»e poglejte po svetu, dan za dnem je več brezposelnih, vi pa hočete naploditi nove množice ljudi. Kaj hočete, da bodo že itak
neznosne razmere še neznosnejše.
Dopovejte ljudem, zlasti onim, ki se jih najbolj tiče, to so srednji in siromašni sloji, naj se ne razmnožujejo tako brezglavo, pa bo povpraševanje na delovnem trgu kmalu večje od ponudbe. In ne bodo si več zadovoljno meli rok tisti, ki g^-ade svojo srečo in blagostanje na množicah nevednih, neukih, telesno in duševno zanemarjenih in zaostalih trpinov.
Dr. R. Lotze pa pravi v svoji knjigi 3-Volkstod?«: Omejevanje porodov ni sredstvo   proti   brezposelnosti.   Če bo
Prestrašena otroka sta se stiskala na trdih posteljah in od groze ju ie spreletaval mraz. Njun strah se ie še povečal, ko je Zefyrina potolažila razjarjena tolovaja in ko je zavladala tišina. Zarila sta se v cunje in obležala nepremično, kakor bi spala.
Bil je že skrajni čas. Babura je odprla vrata in pogledala, če že spita. Komaj so se pa vrata zaprla za njo, sta bila otroka že zopet pokonci.
Milček je pritisnil uho na vrata m namignil Glaudinetu, naj stori isto. Ze-fvrina je zopet govorila tiho, a topova sta jo molče poslušala.
Zato ie Mleček pogledaj skozi hrk-mico v klmčavnici. Videl de, kako se vsi trije naslanjajo na mizo in tišče glave skupaj.
In od groze je onemel, ko je Pano ufle glasno izrazij svoje veselje nad srečo, ki se je nasmehnila tem propali cam. Pot mu je obli! čelo, kajti videl je. kako je dobil Panouflov obraz strahoten izraz.
— Ah, bože moj! — je šepetal. — o čem neki se pogovarjajo? ... Bojim se ... Niti besedice ne slišim.
— Jaz pa slurtiffn, o čem govore. .  — Kaj misliš?
— O tistem gospod«, kri je biđ piri nas.
— O gospodu?
— Teta Zefvrina je dejala, da ie bil s policije, toda jaz dvomim, da bi bik> to res.
— S policije?
— Da, nisem ti imel kdaj povedati... Ni te bi<k> tu... To sem fcr hotel povedati, ker te bo gotovo zanimalo.
— Mene?
— Vsega seveda ne vem. Danes popoldne, ko sem peljal na novo stanovanje pohištvo, sem srečal gospoda, ki sem se rmi zasmilil. Govoril je z menoj, mi kupil ju ž i no in najel DostresSka, da mi je pomaga! peljati pohištvo.
— Kdo je pa bil ta gospod?... V ika&cšm zvezi je to z nama?
— Počakaj malo... Kaj ta gospod dela, ne vem, na videz je pa zelo prijazen in otožen. Na prvi pogled se mu pozna, da je bogat, ki rad pomaga siromakom. Dolgo sva govorila___ in,
kar je glavno, govorila sva o tebi.
— O meni?
— Da, izgovorili sem tvoje ime, češ, da si moti prija4e4i. In to je gospoda zelo zanimate, vprašali me je kakšen si in če še pomnim, kdaj sva se seznanita. In zdek) se mji je, da je imel solzne oči in da se mu je glas tresel, ko je slišal moje odgovore.
— Morda si se pa zmorfl ... Gospod je v svoja doorofllftvosrti videl, da ti je veselje govoriti o meni, pa ie je vpraševal.
— Zakaj le pa prišel še k teti Ze-fvrini in govoril z njo?
— T« je UL praviš?
— Da.
— Po kaj je pa prišel?... In kaj ji je deoal?
— Ne vem, ostal sem zunaj in spravlcal pohištvo z vozička, ko sta govorša. Teta je bila selo mehka in slišati sem, da ji je dejal pri odhodu: jiutri večer pridem.
Sem!... jutri večer!... Si dobro slišal?
— Dobro.   In   prer*ričan   sean, da
pripoveduje teta zdajle o tem posetu Panotifki in stricu.
— Gospod!... morda bogat... In usmiljen... In dober... Tu ... jutri večer? — je vprašal MiKek.
In obšle so ga mračne rrrisifi. Zopet se &e skikmil k hikavici v ključavnici in za-gledal je nekaj, kar je močno podprlo nijegov strašni sum.
Panoufle se je hehetal m krilil z rokami po zraku; zdelo se mu je, da stiska z eno roko nekoga za vrat. v drugi pa drži nož in ubija.
Zefvrina ga je debelo gledala. Slimak se je pa očetovsko smehljal. Končno so vsi trije legli. Milček in Glaudinet sta se brž vrnila v posteljo. Toda Milček si je zaman prizadeval, da bi zaspal.
To, kar je bil zvedel od Olaudineta o gospodu, ki se je zelo zanimal zanj, mu im šk> fz glave. Morda je bil to poM-eijski itradiMk iz Moissellesa, ki je iskali njega, da bi ga odpeHjal nazaj v kaznilnico.
Ne. poHcijski uradnik bi se ne trudil tako in bi ne hodil dvakrat k njim na dom.
Počakal bi bil in ga odvedel takoi.
Morda je bil pa dobrotrrik, kakor je mislil Glaudinet, ki ga ie veselilo, če je lahko podpiral nesrečneže.
AH pa je bil... Kdo?... Trsti neznanec, ki je sanjal Milček proti svoji volji o njem in ki je o njem mislil, da stopi nekega lepega dne v nlegovo življenje in ga reši.
Toda ta gospod pride jutri zvečer, Slimak, Panoufle in Zefyrina so pa dobro govorili o tem posetu.
Milček je videl, kako je Panoufle sumljivo zamahnil z roko. Pa vendar ni nameraval umoriti tega gospoda? O, to pot se je Milček kaj hitro odločil. Ne bo s o kri v novega zločina! Noče ve 5 ostati gledalec prekrižanih rok. Klica! bo na pomoč.
Po policijo pojde ... Reši tega človeka.
Dolgo ubogi deček ni mogel zaspati in vso noč so ga mučile težke sanje.
Naslednjega dne vse dopoldne ni opazil ničesar, kar bi potrjevalo njegov sum. Dopoldne so urejali stanovanje. Pač pa je popoldne opazil, da pripravlja Zefyrina možakoma čisto perilo in obleke, ki jih navadno nista nosila.
Spomnil se je, da sta bila Slimak in Panufle preoblečena tudi usodne noč' v Mojsdotm - stsr - Laade&e.
»G I* O VENSKI NAROD«, dne 15. oktobra 19»
Stev 235
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo vade otroke prehlada.
Vrsta 3661-0C
Otročičkom za jesen, visok čeveljček Iz boksa s podplatom iz krupona.
35.-
Vrsto 2851-05 Čeveljčki iz laka ali rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19-26 Din 35.—, 27-34 Din 49.— 36-38 Din 69.—.
39.-
Vrsta 3222-00
Evo čevljev za otroke, ki trgajo vse, kar jim pride na noge. Vel. 27-34 Din 39.—, 35-38 Din 59.—.
39."
Vrsto 3162-OC
Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. VeL 27-34 Din 39.—, veL 35-38 Din 59.—.
49.-
Vrsta 2842-05
Čeveljčki iz finega laka. Isti iz rjavega ali črnega boksa za isto ceno. Podplat iz najboljšega krupona.
Vrsta 7045
Copate, v katerih morete delati v kuhinji in oditi na hladen hodnik. Topla volnena tkanina in dober podplat s toplim vložkom ne dopuSčata, da se prehladite. Otroške Din 25.—.
Najboljša krema 4 Din škatlja
Vrsta 3945-03
Udoben čevelj iz črnega ali rjavega boksa z gmnijastim podplatom. Trpežen za vsak štrapac.
89."
Vrsta 1845-03
Udoben čeveljček iz baržuna za urad ir trgovino. Isti iz satena za isto ceno.
69.-
Vrsta 1845-52
Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najboljšega baržuna, kombinirani z lakom. Nado mestili vam bodo čevlje iz semiša — zado voljili pa tudi najfinejši okus.
59.-
Vrsta 9891 -61
Nepremočljivi gumijasti škornji za naše male generale. Vel. 19-26 Din 59.—, 27-34 Din 79.—, 35-38 Din 99.—.
Vrsto 2945-11
Soliden čevelj iz rjavega ali črnega boksa za dnevno uporabo. Prikladen za športni kostim. Isti iz laka Din 99.—.
99.-
Vrsta 1645-05
Dkusen in lahek čevelj iz finega rjavega ali ^rnega telečjega boksa. Prikladen za praznik in nedeljo.
Vrsta 9815-05
r;elo okusen salonski čeveljček iz najboljšega laka z visoko peto.
49.-
Vrsto 9817-61
Lahke galoše iz najboljšega gumija obvaru-rujejo vam čevelj, ohranijo nogo suho in toplo tudi v največjem deževju. Ženske galcše za isto ceno.
69.-
Vrsta 2927-15
Lahek čevelj, v katerem se udobno hodi, iz dobrega črnega ali rjavega boksa.
69."
Vrsto 3925^03
Za gospodinje, ki rabijo močno obutev. Iz boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom.
39."
Vrsta 7047
Po dnevnem naporu se boste počutili najbolje v teh copatah iz volnene tkanine.
39.-
Vrsta 248
Lahek čevelj za telovadbo iz močnega črnega boksa. Ženski Din 35.—, otroški Din 29.—.
89.-
Vrsto 1937-22
Trpežen Čevelj iz črnega ali rjavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Primeren za vsakega, ki predvsem zahteva trpežnost čevljev.
99.-
Vrsta 184545
Soliden in lahek čevelj iz najfinejšega laka. Najbolj prikladen za svečane prilike.
MOŠKE NOGAVICE:
Močne za štrapac . . Din 5.— debele volnene   ...    »    7.—
fine flor.....»   10.—
najfinejši flor ....    »   15.—
Močne za štrapac . fine flor .... iz čiste svile . . • iz Bemberg svile   . ,
OTROŠKE NOGAVICE:
fine iz sukanca vel. 2-4 Din 8.-, vel. 5-8 Din 10.-, vel. 9-11 Din 12
ŽENSKE NOGAVICE:
.  Din 8.-.    » 19,-y> 25,-» 35.-
99.-
Vrata 3967-22
čevelj iz dobrega črnega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Delavnemu človeku za praznik in nedeljo.
Vrsta 0W-Ofi
Cižme iz mastnega usnja z močnim vulka-niziranim gumijastim podplatom. Primerne za delo na polju, stavbah, cestah in za vsak drug Štrapac Ur.-
Vezenine — zavesr
najnovejši slog, — nizke cene
Matek & Mikeš
LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj)
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji: Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. JL, tovarna dvokoles in otroški a vozičkov, LJUBLJANA, Kariovška c 4.
Plašče
in trenchcoate dobite po najnižjih dnevnih cenah". — Moderna izdelava od prvovrstnih šivilj in krojače v. — Izdelujemo tudi po meri.
I* TOMŠIČ, Sv. Petra cesta štev. 38.
CENJENE DAME!
Čast mi je naznaniti Vam, da sam ODPRL DANES
DAMSKI FRIZERSKI SALON
▼ LJUBLJANI, Prečna ulica Stev. 4
(v bližini Mestne kopel ji)
Salon je popolnoma na novo elegantno preurejen in ustreza vsem zahtevam higijene in je vsestransko strokovnjaško z aparati in pripomočki, s katerimi bom mogel zadovoljivo ustreči zahtevam vsake dame, opremljen. Nadejajoč se, spoštovane dame, da boste često pose tile moj salon, se Vam vljudno priporoča
Damski FRIZERSKI SALON Franci KJii
LJubljana, Prečna ulica štev. 4.
Pristopajte k „Vodnikovi družb'*"
> mM al i og1asi<
Vsaka beseda SO psu*. Plača me lahko tudi v znamkah, ta odgovor znamko/ — Na vprašanja brea, znamke *** — ndenimririmn       Nojmaniil e£la* Oim 5*—- ^mmmm
PRODAM
MOŠKO KOLO
v najboljšem stanju, poceni naprodaj v mehanični delavnici na Viču, Cesta na Dobrovo št. 4
3841
RABLJENA SPALNICA
in več ptičjih kletk poceni naprodaj. — Devinska ulica št. 7, Kolezija. 3846
BIZELJSKO VINO
belo, 1929. in 1931. letnika 35 hI proda Raktelj, Brežice. 3839
P0S0JIU
s
DO 100.000 DIN POSODIM
potom vložne knjižice hranilnice v Ljubljani na prvo vknjižbo. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »št. 3834«.
SLUzet
IGRALKO NA KLAVHt
sprejme kavarna Lira. Nastop takojšen.  Fotografijo- in ponudbo poslati   na kavarna rja I. Hakalo, Mostar. 3809
KNJIGOVODKENJO
mlado, prvovrstno moč (steno-tipistinjo), ki brezhibno piše na stroj v hrvatskem in nemškem jeziku, iščemo za špirituozno stroko v hrvatskem pristaniškem mestu. Reflektiramo samo na resno, vestno in pridno moč. Lastnoročno pisane ponudbe z opisom dosedanjih službovanj z navedbo zahtevka na upravo »Slov. Naroda« pod »Sposobna moč 3764«.
GOSPODIČNA
mlada absolventinja trg. tečaja, išče kakršnokoli službo v pisarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo lista prd »Veselje do dela«. 3817
IŠČEM MESTA HIŠNICE
ali postrežnice. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 3844
POUK
DIPL UČITELJICA
poučuje nemščino in nemško stenografijo. Novi trg 6/1, stopnice z dvorišča. 3830
17/
KLAVIRJI, PIANINI
prvovrstnih inozemskih ^namit od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Stelnvvav, Forster, Petrof,' Bolzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice)
STAN0VM9\
SOSTANOVALCA
z vso oskrbo (kopalnica) sprejmem takoj ali s 1. novembrom na Poljanski cesti štev. 15. — Natančnejša pojasnila pri hišniku. 3833
KUPIM
BELO PROSO suhe gobe, fižol, orehe — kupuje — M. GERŠAK  & CO., LJUBLJANA. — Prosimo po-vzorčene ponudbe. 3845
HIŠO Z VRTOM
oddam v najem ali prodam. Lisce štev. 46/4 pri Celju. Pojasnila daje istotam Pleterski.
3805
POSESTVO
36 oralov zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki, vinska klet, sadni vrt, dva vinograda, travniki, lepe njive in gozdovi z vsem inventarjem — prodam za 80.000 Din. Simon upnik, Zgornje Sečevo 20, pošta Rogaška Slatina. 3758
TRGOVSKA HIŠA
lepa podkletena, enonadstrop-na, stoječa v sredini trga Žalec tik cerkve in ob državni cesti, torej na zelo prometnem kraju, naprodaj. — Dopise na poštni predal št. 9, Žalec.
3804
LEP LOKAL
za slaščičarno in s prostorom za delavnico iščem za takoj v sredini mesta Ljubljane. Ponudbe na upravo tega lista poo »Slaščičarna/3821« 3821
UGODNA PRILIKA! Foto-atelje z raznimi aparati in povečamo pripravo oddam radi starosti v najem ali prodam. — Naslov: Vlajo, fotograf, Mostar. 3833
MANJŠO BRIVNICO kupim   ali vzamem   v najem. Ponudbe na naslov: F. Stanič, Sisak, Preradovićeva ul. 33/1.		BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, Selenburgova uL št. 4, dvorišče,                   9 l/T
POSESTVO čez dva orala veliko, s sadjem vred.   preda   Johana Suppan, Gornja Korena 51, pošta Sv. Barr.ara v Slov. goricah. 3814		OGLEJTE SI ZALOGO DAMSKIH KLOBUKOV v   salonu    »La femme chic«, Selenburgova ulica 6/T. - Preoblikovanje Din 28. 3811
NOVO HIŠO z 2 sobama, kuhinjo in vrtom, pri  Mariboru,  za 40.000 Din proda   Zagorski   — Maribor, Frančiškanska ul. 21. 3815		
		JABOLKA štajerska  namizna, razpošilja v vsaki količini   po povzetju Pauer,    Braslovče, Savinjska dolina. 3795
T	PAZNO I	Suhe gobe fižol in orehe plačuje po najboljši dnevni ceni M. Geršak & Co., LJUBLJANA
STARO EV NOVO VINO dalmatinsko  in   slovensko od Din 4.— naprej pri družbi — »Dalmacija«, Gosposvetska cesta (Kolizej, dvorišče). 3843		
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T		MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  izdelke   vam nudi najceneje -   IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1« (pri Levu) 25/T
ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO'   Gledališka ulica 4 (nasproti operi). 99/T		
		Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno In po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo in so bos lika rs tvo
TRPEŽNI AFRTK MODROC3 samo Din 223,— spalne  fotelje,   Ono §m*YđmWBk Din 1300__prodaja		
RUD. SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg 2 Telefon 2622		LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 2L Telefon ^070.
		PECI NA ŽAGO VINO najboljšega sistema   ter jako trpežne izdeluje   in razpošilja na   osemdnevno poskušnjo R. Jakelj, Slovenjgradec. 3794
		KRZNARSI* A DELA in popravila sprejmem po nizki ceni. — Franc Kenk, Gosposka ulica 3. 3835
UNmJr: Josip Zupančič, Z* »Narodno tiskarno«: Fran Jezertek, — Za upravo in tnseratm del usta: Oton Cnriatot, — Val v Ljubljani.
)