H^M SH	B« HN^^fi HHB^^HH HU Sssilwfl	^HHBSm H' ^	Ifp I
TOump^m m»t»ibut»pmrpn um gf. «•) APTHomp bt t— act of ocrom c im. <m mi at m pot omci or mw toml w. y. By o^ of t^	a. b. Bariesoii. f.m.^
Š^S T A O TWT A TI/^Ti 4	I™6 ur«Mt ^^ ^
Velja sa eaU> l*o.........*» | _ I g /\ ^ P\| f\ fl I I I /I	* ««
II* pol 1«U............... 3.00 M A 1 m L I 1 ^ ■ 1.1 W m W I m	^^ day except Sunday*
Za New York celo leto...., 7.00 A. ^ A. W ^^ ^ A JL	0 and legal Holidays.
Za inozemstvo oelo loto... 7.00	v,	.	t	I _
i 'I Ust slovenskih delavcev v Ameriki.	|| iT 75,000 Reader?
TBLEFOlf: 2876 COBTLAICPT._Entered a« Second da« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	TELBFON: 4687 CORTLAHDT
NO 263 - STBV. 263. (4 NEW YORK. MONDAY. NOVEMBER 8, 1920. - PONI ELJEK, 8. NOVEMBRA. 1920.	VOLUME XXVm _ LETNIK YYVTTT
PREDILNICE BODO Z APRLE SVOJA VRATA
PRIČAKUJE SE SPLOŠNEGA USTAVLJEN J A OBRATOVANJA V PREDILNICAH. KER NOČE OBČINSTVO KUPOVATI BLAGA ZA SEDANJO CENO. — &ELE PO PRVEM JANUARJU BO NE
KOLIKO BOLJftE
Boston, ilaw, *i novembru. Neki vodilni bostonski izvede-i ee v vol ur m iudust-'ji je danes izjavil, tla bo prišlo tekom na sled-i .lih ch eh nn'x fv «i<> sploanega usiavljenja obratovanja v predilnicah po celili Združenih državah in prav p<>seb'io v držav ~ \ove
A ogli je
štiri največja predilniee Amfrifan Woolrn Company so zaprle s < » tu 1	\ ruta v Ijitmiic tlu nadedujej;a ponedeljka ter i/Ja-
ilr. ifh bodo pričel«- / obratovanjem 1«* za nedob»čeiio dobo in na temelju fttiriJRviBfita delavnega tedna.
Naduljne predilnice bodo istotako omejile oje obratovanje na I t (Iim t a tedni, dočm IhnIo drupe popolnoma ustavile obratovali V 1 »stoti je dospejo (Uiii-s poročilo, tla so lastniki ene predilni-<« i/ven Nove /.Tplij« /c objavili svoj namen, d« zapro svoje napra-\ i /a n**doJiM*eii4» (IoIkv.
<davni vzroki t«-tr» | »opuščanja v proizvajanju so odpovedi na-' o«" i I od strani proi/\njilcev oblek, nepripravljenost prodajalcev na
•	•robno, <ia /nižajo etru oblek ter trajna nepripravljenost konsu-ui'-ntov, da kupujejo obleko /« katerokoli ceno.
NVkatere predilnice pa bodo skušale obdržati svoje delavce sku-I ;ij s tem, da vzdr/e omejeni delavni ras, dokler se razmere ne bodo i/boljšale Lastniki takih predilnic imajo rajše denarno izgubo kot pa razprienje njih uslužbencev.
Stagnacija v proizvajanju bo šla naprej, dokler ne bodo pričeli i/dt !ovab-i oblek /. izdelovanjem svoje jesenske zaloge, to je nekaj
p0 prvem januarju naslednjega leta. V pojasnilo položaja je n kel neki izvedenec:	I
Prodajalci na drobno nimajo dosti pocruma, da hi vzeli na s oj»- rame izgubo. Večina njih vzdržuje £e danes prejšne visoke «■. nt in to bo delala do Božiča ali še dalje. Posledica tega pa je, tla j
*	h. instvo ne kupuje, — ne raditega, ker bi bilo tlapo slabše vrstfj ti mveč ra»li \isokih t en.
.la\no mnenj * sc je že privadilo misli, da so eetie padle ter pričakuje, tla btnlo evie padle še nižjr.
Kden plavnih vzrokov padca je bil .da je Wanamaker proda-1 jalna v Neiv Yorkn znižala cene oblek za celih dvajset odstotkov; t< kom preteklepa maja.
Izdelovalci so imeli velike izpuhe, ko so preti par meseci pad-j I. eene volni skoro do tal.
KAJ TAKEGA SE V NEW YOR-KU NE MORE ZGODITI.
Mansfield, ().. 5. novembra. — ^Obiskovalci !i:taepa mesta bi se morali informirati plede napitnin, katere -1 :jejo v cenejših re-stavrantih. Ko je dal pred krat-Kifi i;.1 tujec* natakarici v te^'a-»raciji napitnino v /nesku enepi dolarja, je poklical posestn k re-- avracije polclj« tt r dal ratlo-tlaruepH tujca aretirati, ker je bil baje pijan. Arctirat.eu:n je bilo na polieij^ki post t ji 1 ihko tloka-/ *.i. tla je nijolnoniM trezen, kot /ilitva posiava od vsa k epa tlo brepa Atnerikanea.
IMENOVANJE ITALJANSKE-GA POSLANIKA.
(Rim, Italija, ti. novembra. — < »fieijclno je bilo potrjeno imeli »vanje KoUnda Ricei kot posla-i ika Italije v Združenih državah. I red kratkim »o lUti na neofiei-jclen način javljali o tem imenovanju.
DENARNE PO&ILJATVE T ISTRO, M A GORltKO JM VOTRAJfJBKO.
Iarrinjemo donarna izplačil« popolnoma zanealjlvo in aodanjin razmeram primerno tudi hitro p< eeli Iatri, na Goriškem in tudi n« Notranjskem, po ooemlju, ki zasedeno po italjanaki armadi
Včeraj zrno ratanali za požilja tre italjanakih lir po eledati>
80 hr........$ 2.50
100 lir........$ 4.40
300 Mr........$14.60
. 300 Ur........$21.00
1000 lir........$40.00
Vrednoet dturji aedaj m stal na, menja ee Takrat nepriiako ▼ano; iz tega razlofa nam ni bo C**e podati -itaaftne mm vu P^J.
M rataname po eeei isteffa dm* ko^nam poelaai danar dospe t
Dmmr n— Jo psrtad aajbslj pt Dwmsstis Festal Money Ordsr. pa Ne« Terk tek Mi
■akoefl,
C AMBON BO KMALO ODSTOPIL
Pariz, Francija. 7. novembra. Tukajšnje časopisje poroča, tla bo Pavel Cambon. francoski poslanik na angleškem dvoru, kmalo odstopil.
Lizbona, Portugalsko. C. nov. — Načelnik zunanjega urada je izno-t"d danes poverilnt pisma novemu poslaniku za Partupalsko.
Portugalski poslanik v Nemčiji je Albertino Pinta.
VOLITVE V VILNI.
Vilna, t>. novembra. — Pro vi-i.orična vlada, kateri načel ju je general Zelgovski, je določila, naj s« vr.š*- januarja volitve v usta-vtMlajno skupščino.
SLOVENSKO AMERIŠKI KOLEDAR
V dobrih dveh tednih izide "81ovenzko-Ameriški Koledar za leto 1921". «Vna ista kot lansko leto. Glede vsebine in zanimivih slik bo ta izdaja presegla vse dosedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Ljudje so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Pri eitanju teh *estarvkov ze ho podal č it a tel j v duhu med slato-izkalce divjega za pa da, spremljal bo slavne detektive pri razreševanju najbolj zapletenih kriminalnih vprašanj ter stopal z znanstveniki po raznih nepreiskanih deželah ter *e žnjimi vred čutil r a ravnim pojavom
ftt ateljem tudi naznanjamo, da bo imel v tem Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peter Zgmgm. Da on krem eni t o pove, kar pove, je vsakemu znano.
Preeejaen 'lel je posvečen tudi zdravstvo, doora in gospodarstvu.
Kdor ga hoče prej imeti, ga mora prej naročiti. Tiskali ga bomo le omejeno število. Torej hitro na delo, da so boste brez Kole.
Naročila sprejema že aedaj:
glovenic Publishing Company, tfS Oortioadt gt^ Vow York, T.
|---- -
Slika nam kaze voditelje anglešk h premolar je v, ki zapuščajo konferenco z Lloyd .Georg-eom Od
\	lovo 113 Hocnn » Gvm«11«a D nUnn«i	tt__1_ —_i n__-it.
TURŠKI NACIJONALISTI
VDRLI V ARMENSKO
» _
Splošen položaj je jako kritičen. Turki so zav3eli Kars. — Važna
železniška proga ogrožena.
,» _
I London. Anglija. 7. novembra. Tukajšnji Times je dobil iz Cari-jgrada portn-ilo. da so turški naci-jonalisti pod povclj>tvotn Kazim
il'.:*rabekir pnš-- napatlli Armence, ki so se umaknili v trdnjavo Kars. J Trdnjavi* -o po/neje Turki za-v -t ii.
J Nacijonali-. i ogrožajo sedaj jAleksandropol in železniško pro-med Erivanoni in Tiflisom, jSjdošno se domneva. <la Ar-( .M-iii-i v jako kritični situaciji. CarigTad, Turčija, C. novembra, iz Tiflisa poročajo, da so Armen-i i vpoštčcali moskovski ultima-tum ter se tiiso vstavljali turškemu prodiranju otl Karsa proti .-\teksandropolu.
; V najkrajšem času bodo zasedli jTnrki in Tatari Erivan.
Pred par dnevi je ruska sovjetska vlada po-lala Armencem^ ultimatum. v katerem je zahtevala. na.j zavrnejo mirovno pogodbo, nt j prekinejo z zaveznici v»c zve-j ze ter dovole Turkotu prosti pre-i.od skozi svojo deželo.
C'e je zgorajšnje poročilo res-j ično. so Armenci vpoštevali ta lultiuiatum ter .e ravnali po njem.
| V
ZOPET ODLOŽITVE OBRAVNAVE.
I Kansas City, Kans.. 5. nov. — ■ Zadeva Rose Pastor Stokes ne bo • še prišla na vrsto v tem zasedanju zveznega sodišča. — je izjavil včeraj Samtiel Ilargus, zvezni državni pravdnik Pastor Stokes je še vedno poti bondom.
Ilargus ni hotel pojasniti, zakaj hi bila ta druga obravnava preložena. D imneva pa se, da je j prišlo iz Wash ingtona sporočilo, da bi obravnava v sedanje času ne I bila primerna.
i Sodnik "Walkenburgh, ki je vo-'dil prvo obravnavo, je izjavil, da
ne bo predsedoval pri drugi. * •
NEMČIJA ZAPISA VSEUCl LI6ČA.
London, Aagrlija. .6. novembra.
Poročila iz Berlina na Exchange
Telegraph Co. javljajo, da razmi-
š'ia nemška vlada o primernosti
koraka, da ^e zatvori vseučilišča
v Ifalle. Friefswald in Marburg.
Glasi se. da se namerava -storiti . I	\
ta korak iz varčevalnih obzirov
11,
in da bi bilo na ta način mogoče boljše finančno podpirati vseučilišča v Kolinu, Bonn, Heidelberg in Karlsruhe.
>IBSa ^ BEDBS m W
AVSTRIJSKE INDUSTRIJE 1 SO NA BOBNU
Avstrijska vlada je dala r*. pro- F O.aj svoje industrije, kateu je o-bratovala z izgubo.
Dunaj, Avvrija. T. novembra, i • i -vvstrija miti i nn prodaj svoje so- <
• jalizirane intlustrije ter i azna-	š: i .i<" s t em ko'ie«- ekspt-riin« nt a. ki	i s.' je izjalovil, deloma rpilitejra.	j-ker ni bila avstrijska vlada v vta-j:ii upravljati državnih poslov ali	i» i r editi ira. ker ,ie nemogoče -oeija-	i-, li/irati dolgove, kot se j«- izrazil	u or Kari !{< n, r. prejšni avstrijski kaneelar.	p Tvornice. ':atere se nudi napro-	«r, jdi.j, vključujejo veliki dunajski	ii ■ e.rzenal ter naprave v Woeler^-(tU<rf. Fischamentl. "Woerth in Blu-	i/ Ji.:ču. Te naprave so vredne ne-	p jliako tisoč milijonov avstrijskih	ji jkion.	m j Te napreve so bile prve vladne	.» [vojne industrije, ki so bile izpre-j ni* njene v miroljubne naprave ter	i. fosvečene izdelovanju pohištva,	1J ! kemikalij, čevljev in drugih ]*>-	k tiebnih predmetov.	V Veliko pritožb pa je bilo čuti.	i da birokratič.-ii si>tcni ovira u-spešno obratovanje teh industrij	p cd strani države in da so visoke	n plače, katere je morala socijali-	v stična vlada plačevali uslužben-	\ t ein. pojedle vse dohodke,* d »čim j * primanjklj tj znašal na stotine	L tisočev kron. Nadalje se je glasilo. da je držala vlada v teh na-	i pravali veliko več delavcev kot so	č smatrali izverenei za potrebno.	^ i er ni hotela povišati števila neza-	i poslenih in k'-r se je hala politic-	;< n«h posledic '>dpiista delavcev na	i' debelo.	d Državne industrije so bile iz-	(x* premenjene v kompanije, kate-:1' r> 1 je bila država družahnica. Otl sedaj naprej se bo te industrije! vodila na strojjo trgovski j>odla?i.	n
iu
SAMOMOR S PLINOM.
Ko se je vrnila domov z dela. je , »'fcšla 30-letna Miss Fanny Siss., .1 rnplo svojesra očeta v njih stano-j I vanju št, 1272 prva Ave. v New j Torku. Mož, ki je bil mizar, je ^ j bil stare 6o let. Zdravnik amhu- s' |lanee si je dolpo prizadeval obu-diti moža. a ~si poskusi so ostali
brezuspešni.
_____ t
^—^—————_____,,
Sedaj je ča„,
ročajo vozne listke is stare domo-1 vine, za svoje sorodnike, znance in prijatelje.	|
Pojasnila flede cen in sploh F vse kar potnik potrebuje, daje sna- S1 na in sanesljiva tvrdka:	lt
FEANK SAKSER v tt Ocrtlnadt BL. Hew York y
WRANGEL BO BREZ VOJAŠKE POMOČI
Francija vstraja na svojem stališču. — Bojna ladja bo ščitila ta-mošnjo francosko kolonijo.
Pariz, Francija, 7. novembra. (»< lioral Wraiigel, protibol jševi-1 .šiv! vmlitelj o,i Krimu, brani Pe-rekop ožino. katera vodi na ta' ptjjotok.
Francoski i.adkomisar tie Marte;- v Sebasto]>olu je sporočil i ran-; coski vladi, da se Wrangel ne bo mogel \eč dolgo časa vzdržati. V j siu ajn. tla odbije vse napa<le na I t-rekop ožim, rešen, toda te- i tra mu uajbr/.e in* bo mtigoče >tf>-i iti. ,
Francoska vlada tb»s«*daj še iii izpremenila svojega stališča napram vojaškemu položaju v južnim delu Kiisije. Vojaške pomoči mu namreč noče dati. pač pa samo .\oralno in finaneijelno potlporo.
Iz Toulona je odplula v soboto l.eka francoska vojna ladja proti Perckop ožini. Njen namen pa nikakor ne bo pomagati generalu VVranglu. pač pa samo ščititi ta-i lošnjo francosko kolonijo.
Neka brzojavka iz Carigrada piavi, da so tamošnji francoski in s igleški zastopniki vprašali svoji v'adi, če naj generala Wrangla v vojaškem oziru j »otl j »i rajo.
Poročilo, ne omenja, če so do-Lili odgovor .di ne.
Sebastopol, 4 novembra. — l)a-j es je bilo iz'iano uradno poročilo, ki naznanja, da se general "Wrangel vsl^tltega ni mogel u-i^.akuiti dovolj hitro na Krim. ker ;e reka Dnjeper nenadoma za-i-trznila. Butluvjeva kavalerija je tlospela preko letlu na drugi breg ter ogroža sedaj umikajoče se čete, sestoječe večjidel iz donskih i.ozakov.
Pri Torgaevki so se vršili strašni boji.
I Neko nadaijr.o poročilo pravi. • < <a so Wranglove eete uničile dve leiski diviziji.
POLJAKI IN GDANSK.
i
Pariz, Francija, C. novembra. Poljaki in oblasti v Gdanskti so sklenili dogovor glede konvencija, katere pr.^d kratkim Poljaki niso hoteli podpisati. Podpisanje dogovora je biio določeno na dan i-, novembra.
\
POGODBA MED FRANCIJO IN :	ČEHOSLOVAČKO.
I Pariz, Francija, 7. navembra. Francija in fehoslovaška sta sklenili trgovsko pogodbo, ki določa medsebojno svobodno trgovino. Soglasno s tem bo tudi ure-J
i»»nit V a l n T A nhfh 11 r/ a v	I
| AMERIŠKO STALIŠČE GLEDE LIGE NARODOV
i
FRANCIJA NASPROTUJE IDEJI ANGLEŠKEGA MINISTRSKE GA PREDSEDNIKA. DA SE SPREJME NAZORE ALI DOVOLI NEMČIJI VSTOP. - BALFOUR JE V SVOJEM GOVORU NA . MIGNIL, KAJ HOČE STORITI ANGLIJA.
Pariz, Francija. 7 novembra. Francozi bi z-lo radi , dcii z.j pravi vzrok, zakaj se hoče Lloyd (Jeorge še tekom tega m- • • n.. potiti v Ženevo. Fran ja je objavila, da je proti t»dpošiljatvi t
minstrskegH preti^-dr ika v švieaisko mestti tra sestanek !.) ••• r .-ii»tlov. a to tH-ivitlno ti zai,lo>tovalo. ,la t.i opustd Llovtl Ccor-jre di--fmitivno N\t»jo misel, d i poda tj.ikaj.
Francozi vt> prep-ičaui, da mora imet': IJoV 1 Ceor»e kak dolo-t en načrt akcije ter -e boje. namer.jva predlagati sprejem Nemčij.-v Ligo. Na drugi strani .pa s. domneva, da namerava spraviti na površje vprašanje ameriškega stališča glede 1-jge narodov.
Zadnje ugotovilo ISblfotirja. v Katerem se j • glasilo, da Liga > ■ ne predstavlja \s.-h i-iviliz.irauih n. rodt»v. smatrrjo nekateri k i niiirljaj gleilc no žnega koraka Ang'ije. tikajo^'ega st- ali mčije ali pa Zilrtižcnih držav.
V liginih krogih trdi. da ni nobene določbe, ki bi preprečiva 11- kakega čknia Lige. ,|a predloži • e-ervaeije. t katere >e zavz-ma Amerika, vendar pa se domneva, da bi moral priti katerikoli t;i'. predlog od strani vlade Združenih držav. [ Odlični angleški državniki so javno dali izraza pripravi, i ..t i svoje dežele, da sprejme reservacije k dogovoru glede Li-r, n. n. nov. Iste vrste zagotovilo je bilo tudi dano državnemu tajniku ' by-ju od strani Fran ozov potom diplomatičnih /v.-z Vlada / !r■■./.-i-ili tlržav ima vsled tega v rokah formalno povabilo Kvr.u. i i obelodani svoje zahteve.
I Vspričo teh okoliščin prinaša francosko časopisje brzoja\k. .
katerih se špekulira -ude \|>rašanja, če i o pred-etlnik Wilson z«.;,, t . predložil senatu mirovno pogodbo * r dogovor plede Lige v odohre-nje ali ne.
(iledo možne revizije dogovora fe pričakuje, di bo predlaganih večje število amendrnrntov. a uradniki Lige nimajo še nobenega for malnega obvestila, knkšna bo vsebina teh predlogov. Politika . ta Lige je bila dosedaj. da ne priči,e z nikako inicijativo v zadevi amei dmentov, temve.- da jih prepusti polni konvenciji Lig.. 1 Nikakih j »red logov i.i na papirju v imenu Francije, vei dar pa — glasi, tla še ve<lno podpira idejo. ,|a bi imela Liga na razpolag., oboroženo sito, čeprav bi bila majhna.
Zadnji spor meti Poljsko in Litvinsko se smatra za na.laljui d
Laz potrebe take oborožene sile vspričo moralnega učinka, k,v
bi imela taka četa kot zastopnica nepristranske pravičnosti Lige | narodov.
Par bataljonov v slučaj., poljsko-litvinskega <Tora bi .lajalo komisarjem Lige večji Ugled ter dajalo njih besed; m in odločbam* v.-. jo tehtnost.
SPOPAD MED SRBI IN D'ANNUNZIJEM
Njegovi vojaki so zasedli pečino 3V. Marka. — Srbski vojaki vdrli v bolgarsko ozemlje.
Trst, G. novembra. — »Jabriel D Annunzio. vstaški roparski vo tlia in gospotlar Reke, je zasedel rt San Marco, južno otl Bakra. -;.00 svojimi <>taini v |>rotest prtiti temu. ker so jugoslovanske ea-r.nske straže baje streljale na italjanski parnik *'lssoria".
< ete D'Annunzija stoje sedaj tSirektno na i.igoslovanskl meji.
Rim, Italija. 7. novembra. — Malo prej. p red no so se začela po gajanja meti Jugoslavijo in lta-l-jo glede jadranskega vprašanja. -t> se pojavile težkoče med I)"An-nunzijevimi ustaši na Reki ter j-rbskimi četami
V četrtek je nart>eil pesnik s\o j m ljudem. t:aj zasedejo ječino i sv Marka pri Morlaški ožini.
S tein je hotel zapreti ^rboni n orsko pot do bakrskih višin. ( V petek so začeli Srbi streljati t na te vojake. Ko so pa dobili Ita-Ijali ojačenja,	morali Srl.i
umakniti. Trije Srbi sti bili \ji;i t* r odvedni na Keko.
Pariz, Francija. 7. novembra. -Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je dobilo danes naslednjo brz« j-ivko iz Sofije;
j — Srbske čete so ; -ek., !e mejo v namenu, da z; . !czt mlja. katero j.- miro\ f.odba, sklenjena v Neullv, pj ,t!i!a Bolgarom. Bolgarska vlad.: lic vložila proii temu odločen protest. obenem pa tudi zapovedala svojim vijakom, naj bodo mirni.
Srbske čete so zasedle Cari-1 rod. Skoraj vse trgovine po c. Ii |lJc!garski so bile zaprte. Mesta so
Pranisliti dobra, komu boste vročili denar za poslali v štiri kraj ali pa za vožnjo listki,
•—s—i—e-9—eai
Bodaj fivimo v «aan Bagotofoaii In Klorata, vaak akoia poaUl li^ro bogat, ne glede na avojega bližnjega. Razni agontja in aakot-ii bankirji rastejo povsod, kakor gobo po dešju.
V teh Caaih ae stavijo v denarnem prometu nepričakovane a» preko starim ixkuienhn in premožnim tvrdkamj kako bo pa mali^ seicknienim zavetnikom mogote ispolniti roje neutemeljene oblji ^e, je veliko vpraianje
Naie denarne poifljatve n aadnji Ua po novi ftveai in na noti aa^in primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in aane* (jivo izplačujejo.
Včeraj amo računali sa poiiljatvt jofodoraaikik lrw^ ^ ^^ lečik eenslh:
300 k™11 ...... $ 2.70	1000 kron ...... $ 8.70
400 kroa......% 3.60	5000 kron ...... $43 00
600 k«« ......$ 4-50	10000 kron ...... $85.00
Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja ee večkrat nrprič* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna-prej. Ifi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani d—»ar doep* r roke..	. t * _	i
Denar nam je podati najbolj po Domestic Money Order, ali p« (*«w York Bank Dcrfl.
I rranri	Frank Bakser, »
-GLAS NAXODA"
TM.OVKN1AN DAILYl
BLoraio ruBLnsmsra cokpamt ^
imww IAKMW. ^Milili__LOUII ggNgDIK. Tisse—H
Mm* ef lMln«n of tha Corporation an« AUrwui of Above Offlcloroi
St CortlM« m»«t a>»ou1> Of Manhattan. N«w York City. N. V._
_**0<oo Nar»Sa- lofcala vaafc lavaanil i»o4oll »n prmilto*._I
Da aoto loaa walla Mat aa AaaHta	Ca Now York u eolo Mo	17M
In	gg pol ktt4	m§
Ka ao< lata	IUI Za Inoxomatvo xa colo Iota
ra teat toia_jlj—__»a poi lata_PJI
•LAI NARODA rvoloo of Km PmpU) fcnoee Mnr lay oxcaat Sunday« ana ■•Mm luNHHKa mrty »Ji
raw feraa |il|1n ta aaoltnnafl oo aa prlobtujojo. Dcoar maj aa M—oroB poflOJatl i ** Ml"T ^^^JjeTaMMUil da hltraja natj^aoao aiuriomlk^""_
OLAI NARODA m RaraiawO MraaC. Ror«ugh of Manhattan. Nca Vartu Hi V,
▼o>oa»ona; Corttandt SS7S
Parabola Paderewiki-ja.
I'i ••i.t'Tljivo j. f to /a njegove številne občudovalce v New Yorku in druir<»d po Ameriki, ko je »topil Ignae Jan Paderewski ? '-k • •/1 stiariska \ r;it,i <::rrn Hall tlii svetovno pozortiieo mednarodnih /aili v.
I t* tu bil približno zadnji človek, katlrega bi vsakdo izbral iz j \ i-f pošt t-nja kov, k«V, praktičnega in virov polnega miuistrskega predsednika tako i:iMMirkdn« dt/♦•!►» k< i j«- Poljaka, z malieijozuimi 1
•	\ra/i>vi ikI /notra\ Ul siii.im. odii 4*111111 Ml V Til žnikom na zunaj. ]
Mr 1'adete« ski na čelu i- • i»i«ieta je predstavljal dejstvo, ki jej Inlo |n,i\ t a w •» di\j« poročilo k<»i te bi m naprimer plašilo, da na-« ««lnj« < iiriiMi kakemu b talm-tmi oddelku v aktivni službi.
I*r\ i ministrski predsednik nove poljske republike j»a j«' bil tak' i -p. d, I., bil ob • a*u, ko j»- pri^i v Pariz kot »"lan takozvan* h r ii. kotifer* n.-e etu najbolj občidovanih umcil velikih mož, ki 'i- s«* zbrali tamkaj.
\j pričakovati, «la l<i Padereuski sploh še kedaj pri v javnosti. I » 4 <-, |,o mogoče posvetil filozofiji zgodovine, j** razvidno iz para j bo'. \ kateri je o/nčil pravo bistvo takozvanc super-vlade.
Lipa narodov i«- bila videti v svojih otroških dnevih kot ču-davit piano.
K-'t pianist *rri r \ts«ljeui pri olil v to, da zatiram par koma-j ■ o\ Ko pn s.-m nataličr.ejše pregledal inštrmio-nt, sem zadel na ža-j kotno ratkritje. Piano ni bil zgrajen kot no zgrajeni drugi klavirji. Ni^«m bil v stanu iti po skali niti navzgor. niti navzdol.
— Na piano IJge narodov bi no mogel igrali niti največji vir-j tiio/. kajli tii# drugega l ina kot črne tipke.
Treba je ie še dostaviti, da -o ti« piano zaprli ter ga poslali v' siot.i •• ,ilt kak inu/.-j, da bo predstavljal kiuijoznost iz davnih J r«M)r.
-
v
Konferenca Lige ▼ Ženevi.
Do. ifn je atn«*riški i arod >pta\ :I iz svetil Liso n; i »tlov i»o Wil-j •otn vfiii tizoreu, se 4»ripravljftjo rvropski narodi na obdržavauje* koriLrr« ^a Li^ narodov Dne 1."». novembra naj bi s s< stal v Ženevi, j Svi«-a. Kakšno zastopstvo bo to, je tnbii i*' čakali. Ce ne bodo vo-1 dilni državniki Frane;je in Ansrlije na ln u tni*»ta, ker ne znajo za | < nkrat ničesar napraviti s svojo ustanovo, potem bo spravil kon-!_'r« svoja razmotrivinja na stran^k«* traeniee. Ulasi se na. da bo navzoe Lloyd <i»'orp", ee mu bodo razmer** v Ar.«;liji dovoljevale.
Vdeležil bo ludi kouf ereu «f*T ki naj bi d o vedla lo sprave med I Nemčijo in Fram-ijo. To zveni sieer zelo ui>ai»olno. vendar pa jej
•	'vomljivo, ee bo mogoče spraviti 1'raneijo o<l njen 'fra ^kl pa. dal popolnoma i/s. sa Nemčijo. Izpleda kot da bodo tudi druiri narodi j izvedli pritisk na Kraneijo v tem oziru, a povsem drntra stvar je. <;e
l o prišlo kaj ven iz te«a. V razlietiih dcželali s0 prieeli v zadnjem j •'■a sii uvidevati. da i' i»«»vo z*^Ta jen je .Nemčije iuvljeii«ko vprašan j«'j eelo K\rop«» in da j«' treba spraviti tudi Nemčijo do prepričanja.
•	isi ne dela b* za Fran <i jo, temveč t mi i za svoje lastn« interese.
Mopoče bo na konferenci tudi stavljen predlog, da naj se pri-|-usti Nemčijo brez nadrljnt-pa v Li«ro. Franeija se bo t«'..iu upirala, a /• se«laj je jasno, da «-i Iti pridobila le nove sovražn"k<\
Tukaj v Ameriki	Lisro odpravili, a je treba jtinati vpošte\".,
<ia se je pritlni/ilo I^iei 4:i narodov, ki pa seveda priznavajo, da, ne morejo brez Amerike ničesar opraviti. Mopoče s^ bo i konferen-j ei kljub t» niu razpravljalo o načinu. kak<i bi bilo nm^oče iti z Ame-I
riko roka v roki.
. i
_______
.a
fotvorjen plebiscit.	j
Ni več dvoma, dn se jr Neim-em posreč-ilo ?. goljufijami, pri ka-1 terih so jim pomagali Italjani. in s terorjem kakršnega š»- ne pozna , svet, koripirati izid 'jud^kepa jrlasovanja na Koroškem.
Ko je bila rekla m->ei j ska doba /r potekla, ie Nemeem uspelo s pomiH jo italjanakik ofieirjev utihotapiti v pl isovalne imenike na tisoče svojih pristašev, ki po predpisih sploh nimajo glasovalne pra-: viee. š«. tik preti plebiscitom se je službeno razglašalo, da izkazujejo .laaovalni i m* niki nekaj nad :t4.000 plasovaJeer, nemški listi pa se-1
•	;aj konslatirajo. da je bilo irlasovaleev 40.0(Nb »hI ko«i so vzeli t^h
•	^MM) }.»I;imiv ! Vee kakor
jjotovo je. so jih vtihotapili v plasovalne imenike po preteku reklamaeijukepa postopanja. A ne samo na ta
način so Neme! kori:r«rali plasovalno sVečo, marveč tudi s tem. da so
•	i se v noči po plebiscitu, ko bi se imel vršiti skrutinij. vtihotapi jeni j
na način, ki še ni pojasnjen, v lokal, kjer so bili shranjeni glasovalni spisi, ter tamkaj zamenjavali slovenske plasovni-e z. nemškimi. Edino tako je bilo nioiroče. da so n. pr. v St. Jukohii. kjer je bila čisto potovo dvetretjinska večina slovenskih jrlasovalee, dobili malodane večino plasov. V rla*ovalni imenik \ Št. .lakohu so Netnei opravili! \se železniške uslužb. nee, ki so kdaj služili v Podroščief. ne plede na to, da li so bivali 1. januarja 1919 v območju oltčine ali ne. In število teh plasovalnih upravičencev, ki so raztreseni po vsej A v-j atriji, znaša več kakor 400.
Skmtinij r Borovljah bi se imel pričeti takoj, ko je bilo plaso-vonje končano. Toda odfrodil se je na drujri dan.zjutraj ob 8. uri. • {'emu, kakšen je bil razlop. da se ni pričel takoj kakor pri drapih distriktnih plasovalmh komisijah ? Ako se uva/uje, da je opolnoči', nastal v lokalu, kjer so biti shranjeni glasovalni akti, nepričakovano kratek stik, da je ugasnil* luč, dočim je p^vsotfi drupod v Borovljah ▼ tem času pore I a električna luč tudi v hišah okrog tepa poslopja, ki imajo isti električni vod, kakor obrtna šola, in da so ljudje, ki
so bili porvaui na ponioč, slišali v onem lokalu «umljiv šum. se človek ne more ubraniti prepričanju. i'a je bil kratek stik namenoma vprizorjen. da bi se omojročila Nemcem zločinska manipulacija z plasovnieami. in kakor v Borovljah, v St. Jakobu, tako jt. p<>»to- , palo povsod «lru«rod. Povsod »o Nern<*i vsled malomarnosti in kaz- . njive popustljivosti poklicanih or«ranov. v največjih slučajih pa po-j tovo v direktnem sporazumu z troto\ mi čiiiitelji. ki bi imeli skrbeti | za čistost ljudskega ila>o\ aiijri. korigirali ljudsko voljo, ki s*- jc iz- j javila nepsporno po ogromni večini za Jugoslavijo, v prilo-r Avstri-1 ji. in takšen plebisc«- bi naj bil i/.ta/. prave, nepotvorjene ljudske! volje? Nikdar! Slovenski narod in žnjim \sik.i naša država te^a j plebiscita ne mor«^ f>riznati irt ira ne l«o priznala. Na vladi je. da sedaj z vso enerjrijo zahteva. <la »c potvarjen pb bi-. it proglasi za neveljaven. Ta korak pa m< ra storiti vlada lierz odiairanja in brez dol-<z* ira premišljevanja. 4la bo naše ljudstvo na Koroškem, ki je živ-1 jeiisko oproženo. takoj vedelo. «la stoji enodušna Zii njim vsa -Tuiro-slavija s svojo močno in nepremapljivo armado.
Koroški Slovenci, ni še učitejstvo in naše tiradništvo izpostavljeni sečiaj nemški- osveti in nemškemu terorju in najhujšemu irp-Ijenju. Nikojrar ni. d:i bi jih ščitil. Naše ljudstvo je na milost in ne-!«'ily«.t izročeno nemškim tolpam, ki so prišle iz vse Avstrije, lačne plena in žejne krvi. Domovi naših ljudi že pore kot kresovi nemške zniape. Ali pripusti t. domovina, kateri so bili zapisali svojo dušo n svojo kri J Domovina je poklicala na plan. da pokažejo svojo zvestobo in svojo udanost in storili <o Korošci svojo dolžnost. Sedaj domovina ne stne zapustiti teh žrtev. Danes ni to več vprašanje ponosa. danes j«' to vprašanje življenj;, in smrti vsakepa posameznepa. Kdo bo ščitil te naše ljudi pred nemško in nemškutarsk ; maščevalnostjo.' Bolj kakor I: b ; je treba sedaj krepke roke in odločnepa čina. Papirnatim obljubam medna rodi i h komisij ,n mednarodnih dvorov ne smemo verovati. Nikdo jih ne spoštuje. nik«lo se ne ravna po njih. samo mi Jugoslovani smo še tj:k<» pasji« ponižni, da še poslušamo hlapčevski svoj.- "velike zaveznike", ki nima jo niti srca niti siiisla za nas in naše pravice. Zato v.t kličemo entente na pomoč, da K poinapala ščititi ,:aše koroške rojake pred nemško osvetoželj-nostjo. Izpubili smo vso vero v te verolomne zaveznike, zato ne kličemo na pomoč mednarodnih čet. marveč zahtevamo da naša država siori svojo dolžnost in ne pomišlja niti trenotka, da nmli vso pr.tn-b-no pomoč in zasiombo uj»roženemu delu naš»*^a naroda na Koroškem. Zalo pravimo: z ašo armado na Koroško. Zahtevamo io kot sinovi Jugoslavije, ki smo prelili svojo kri tudi na albanskih in ma-cedonskih bojiščih in ki smo pripravljeni prinesti vse žrtve na oltar domovine, ki jih bo zahtevala od nas v odločilni uri. Proč z hlapčevstvom. naša moč je v nas samih, naš up v nas \amih. naša bodočnost v nas samih brez <-zira na velikane na lončenih nopah.
Se imamo zaupanje v našo drža vo, zato ^vtšku srca. ker <rlede J Koroške še ni spreirovorjeiiit zadnja beseda in poskrbljeno bo. da zibelka slovenstva ne ho nikdar postala plen nemške pohlepnosti;
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio. , ]
V soboto lit), oktobra jH»j>oldne i -j«- bil ubit > d avtomobila na vo- ' jfralu tuniney Ave. in K. St. 10- { letni (ioorpe Hruška, sin mestne- ? tira policista.
Porota v sodni dvorani sodnika
lt.-ar-a j«' 1. novembra posj>t) Ka- 1
Starino Mikulič spoznala umobol- '
I no in sodnik l.ear je odredil, da
; se jo odvede v bolnišnico za kri- '
[minalno utm^olne. Mikuličeva je !
v svojem samomorneui poskusu ]
tlm* 9. septtunbra utopila svojo 5-''
letno hčerko. Njen 121etni sin'
John v nahaja pri družini Bro- 1
tžič na 0601 St. Clair Ave., ki «ra je 1 « 1 sprejela za svojega."	j1
Dva bandit a sta zopet prišla v ' ->alun Štefana Kovačiča. 546 Kast 1 ; 1VJ. St.. ki je bil pred kratkim ' ; oropan za $.">00. Toda to pot je bil ' trud bamlitov zastonj. Bartender. Deuk j«- ob njunem klicu, da dvigne roki. hitro zbežal po stopiti-/ call v klet in zaloputnil vrata za 1 •cboj. U«»parja sta se ustrašila in-i /bežala.
Iz Asklanda, Wis., je tlospel v < b veland rojak Frank Hočevar, kjer je prodal svojo farmo. Zdaj,! -e mudi pri svojem V^ratu na 1180 Kast Mit h St. ter namerava kupiti <
I fariuo kje v bližini C'levelamla. *
I
Chicago, m.
Poročili s«» s«- v slovenski eer-.1 kvi sv. Štefana: Frank Vidic iiij1 ! Terezija Pečnik, Frank Markf»š < j in Jenny Merkli ter Anton Žab-(< kar in Antonija Uuppe. X«>vo{>o-^1 ruvi'ive^m obilo sreče!
Štorklja je vasovala zadnje dni j po slovenski župniji ter pustila i •Jedečim družinam svoje sp^unin-.* pr; Matiji Perse. Ludviku 1 Stajnko. Štefanu Pete'; in Johnu i : Peterk o vie.	J<
1 I "mrla je žena Mihaela Kutin I j na cesti ter zapust ila ."» nedo- j rastlih otrok. Naj jH.čiva v miru! I
4
Joliet, 111. t
Stari Math. Puhek. 11(>7 North i jSeott St.. se naliaja že ve«" tedno7.s v iKtlnianici sv. Jožefa, ker 2 nadleguje neka neprilika v želmi-J ,eu. Te dni se vrne 11a svoj dom'l ; nekoliko l»oljšepa »dravja. j Mrs. Frank Musieh. 1131 North '4 ji'hica«ro St.. je 2f*. oktobra preje-]! 1 la brzojav iz Portersville, CaL,'> da je tam v Gospodu zaspala nje- 1 j na sestra Frančiška, sopmga 31 r. 1 Ludovika Kambiča. Pokojniea je < bila vedno bolj boleh na. Pred večl
•leti je bila poročena z Kambi- t čem, ko se je on vrnil \t stare-dn-ji movine, kjer je bil na obisku. Po- ] tem sta se odpeljala proti Cali- s f oni i ji, kjer je bil že naatanjeti. £
ipredno jc šel v staro domovino. Pokojniea je bila stara okoli 2"» let in doma iz Kolbeznove hiše v Črnomlju. Polep soproga zapušča še par let st a repa sinka.
Dne 2M. oktobra je prišla š»- ena tužna vest iz sol učnega zapada namreč, da j«- umrla po daljši bolezni Mrs. >uise Kralj, soproga Mr. Frank Kralja. :J0r> Smith St., in sicer v Tuseonu, Ariz.. kani<»r sta se bila odpeljala oba pred 7. meseci, ker je pokojniea bolehala j že dalj časa za nevarno sušico. 'Pred :{. meseci pa je tja odšla tudi •mati pokojnice, Mrs. Butošič. Po-'kojnica je bila stara šele 23 let in j le 3 b-ta poročena. Poleg soproga zapušča še sinčka. Truplo pokojnice so pripeljali nazaj v Joliet 30. okt. Popn-b se je Vršil 2. nov. dopoldne iz slov. cerkve na slov. fK»k opal išče. Naj miru počiva! 1 i Prve snežinke so se prikazale 12S. okt. zvečer. Drup-o jutro je bil prvič leti po mlakužali. po strehah ; pa se je videla deliela slana.
Calumet, Mich.
V slov. cerkvi sta hita 23. okt. I poročepa -John Jelenič. knjipo-v«Klja Calmnet State Banke, in
<	atharine K^rstelei*. učiteljica v
<	'alumetu. Bilo srečno!
Jos. Vidoš iz Lauriutna je lovil v nedeljo 24. okt. z več tovariši v Delaware, Keweenaw. Eden« to-I v a riše v, streljajoč na zajca, je zadel Vidoša v »lesno rame, prša'in ^desno nogo. Riine niso smrtonos- , (ne. Nahaja se v Public Ilospitalu. I Itoditelji Martin Burear in njegova soproga Frančiška, bivajoči na Tat na rac kit. so proslavili v ne-. deljo 24. oktobra knščenje svoje hčerkiee. ki je pri krstu dobita ime Katica. Botra sta bila Filip .( op in njegova soproga iz AI-louz-a. Krst it ke s«» se proslavile po starokrajskem običaju, ves«- ! lo. Pri bogato obloženih mizah z okusnimi jedi in pijačo ter pri petju narodnih pesmic je trajalo ! , veselje do z«»re drugega dne. Vse 1 se-je iz\T.šilo v najlepšem timIu in * zadovoljstvu.
. Po težki bolezni na raku v želodcu je preminul 27. oktobra v j t "opper Citv Anton Beljan, star j 46 let. doma iz Dolenje vasi. oln". I Lo ;ve. Zapušča žalujočo m« pro po ' s šestero otroci ter večje ictev-ilo | bližjega in daljšega sorodstva v ; bakrenem okrožju. Bil je člap < drnStva sv. Jeronima št. 48 NHZ. s Kot s-tari ealumetski naselnik je ;
užival veliko »poitovanje med prijatHji in znanei radi s:vojejra plemenitega življenja. Kjerkoli1
se je delalo v naselbini za narod- j no atvar, je bil nokoini BUjan 1
IPeter Zgaga
1 V soboto n., prinesli listi kratko j novico, komaj par vrsi obsegajo-« o. ki je pa Vt-ndar neizmerne važ-;i:<sti za nas	\* nji je bilo re-
čeno. da je jadransko vprašanje ; 1 ešeno.
*	o *
[Diplomatom se je najbrže tsl-valil velik kamen o<l srca. kajti lavno jadransko vprašanje jim je t elalo izza oklepa premirja veli ke preglavice.
*	a *
Jadransko vprašanje j«« torej rešeno in sicer takole:
Jugoslavija dobi eelo Dalmacijo. Italjan pa dobi Primorsko,
Istro in Kras. t
*	* *
Iz vsega tega je jasno razvidno, da jadransko vprašanje še ni rešeno. In ne bo toliko časa. dokler lo slovenski narod prisiljen sju-
ž?ti dvema gospodarjema.
* * * *
Videl sem že pravo siciljansko meneštro. toda meneštre kot je v
faših krajih pa še ne.
* ♦ *
Prijatelj, prej bi sveto Trojico pogruntal koj pa sedanji ali bo-
t oči ustroj naše države.
* * *
Ali je Srbija, ali je Velika Sr-l»ja aH kraljestvo Srba Hrvata in Slovenaea i
*	o *
Jugoslavija je Srbija.
Jugoslavija je Velika Srbija.
Jugoslavija je kraljestvo Srba. Iirvata in Slovenaea.
*	o *
Vse to je. pa je vseeno Jugo-siavi ja.
. ' - * *
\ Belgradu pravijo, da Jugoslaviji vlada kralj.
V Ljubl jani govore, da ji vlada rarod.
Pa naj ji \ lada kdorkoli hoče.
slabo ji vlada.
*	* *
Prestolonaslednik je prišel v leta da se mu je treba ženiti.
*	a *
Ne bo iskal izvoljenke niti v Zagrebu niti v Ljubljani, ampak v Rim k samemu laškemu kralju bo šel po njo. ter s tem bogato prispeval k rešitvi jadranskega v prašanja.
*	a «
Se noben jugoslovanski vojak ni prekoračil demarkcijske črte ter stopil na \vojo posvečeno zemljo, kateri gospodari I«ih.
*	* *
Ravno danes prihaja^ poročilo, da so Srbi vdrli v bolgarsko z.em-ijo ne da bi jih kdo kaj vprašal in ne da bi imeli tam kaj oprav-i ka —
' * *
Mi smo kulturen narod. Deloma je ta kultura samonikla, deloma smo jo /pa sprejeli od narodov, katerim orientalci niti do členkov ne sežejo.
*	o *
Cirilica je v Jugoslaviji edino-zveličavna. Latinica je švabščinn.
*	o *
Ko nam je hotel tujec rezati jermena s te'esa, smo se mu odločno zopersta»ili.
*	a *	__
Zakaj molčimo sedaj, ko nam deli palice jugoslavenski •"brat"? f	* a *
Kje je tisti odpor, ki smo ga izvajali proti Nemcem in proti I a bom ?
(V 11am hočejo biti Srbi bratje in prijatelji, smo zadovoljni. ('«• nas hočejo slačiti, jih moramo smatrati za svoje sovražnike.
*	o *
< *e nismo v svetovni vojni dru-pega izvojevali kot sedanje razmere, bi bilo nas veliko boljše, j da bi se nikdar ne rrSila.
-1
vedno med ryvimi. Pogreb se je vršil 30. okt. na Lake View poko-, pal išče.
Prvi sneg je padal 27. oktobra. Padal je tes dan in še drucro jutro po vsej okolic, tako da so bile ce-| ste in strehe hiš pod belo sneženo odejoi" To je letošnjo zimo prvi »neg, d oči m je lanskega leta zapadel dvanajst dni preje.
, feOJAKL IllOOlIR IB WA "OLAJgiJU)DA'\HAJTB0jl mvnonvnT^B.
7
augnalnuaitska ^^^ ivatul. Srbturta
Ustanovljena 1. 1898 ^Sg^^JSp InkorDonrana. L 1900 GLAVNI URAD v FT.Y MINN
fMaadnik: miham. aoValS^S, •
Box 281. Oonescsusti. Pa. Wliiilnl: LOUIS BAUUTT, BckI
1M, Pear A'Cbm, Lorela. O. raJnCs: JOBMPH PISHLB, Wj.
Blaicajnik: OSO. L. BBOZICH, Wtj,
Wlgllift Briqrtatuilk ^irtula « LOUIS OOSTSLLO. Saikla, Coi*.
Tlhl„i Tfcinlf
Of. 70S. T. GRA HEX, 841 BL OMa ■traat. M. s, Plttatnrga, Pa.
IOMM SODŽa, mu, Mlaaeaota. ANTHONY MOTZ. M41 A*eoa4 M.
Bo. Chicago, 111. CYAN YAROGA, S12t Natrona Alley. Ptttiburgb, Pa.
laMOl J. POBBNTA. Box Wk Dlamcod, Waato.
LS0NA&D BLABODBIK, Bax 49% Mlnncaota.-
tOHN liUPNlB. S. B. ta H aijlH Pa.
rOHN PLAUTZ fj 412-Tta Avtn s* lumet. Mica.
IOHN MOVBBN. B24-2a4 MM Ulnaeaota.
MATT. POOORBLC, I W. XafllM SW Ohlcafo. ELL
aUDOLT PEBDAN. 902« it, SBs% ATSoua, Clereiaod« Ohio.
FHANK fiKRABBO, liM WaaMagMS BL, Denver. Colo.
3REGOB HBEdČAK. 40T mm M Avto Johnatown. Pa.
Jadnotlno friaailo! "SLAB PAJtODA*
Vaa stvari tlkaioto M araAnlli aadav kakor tudi denarna poAlijatar aa] ' m poMljaJo na glavnega tajnika. ?« pritoibe naj n pošiljajo na predaa* alka porotnega odbora. Prošnja aa sprejem norih Članov In aploh vam adzati ■lika spričevala ae naj poAljajo mm vrhovnega ad ravnika.
Jugoslovanska Katollika Jednota se priporoča vaera Jogoalovaaom aa Mm pristop. Jednota poalnje po "National Fraternal Congress" le#vld. t Magajal Una okrog $300,000. (tri^totlaoč dolarjev). BolnUkih podpor, o* %odn1n. In poamrtnln je Izplačala ie nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota Reje okrog 8 tiroč rednih Racov<lcel In okrog 3 tisoč otrok v Mladfmkeai odOelkn. DrnMva Jednote aa nahajajo po rasnih slovenaklh na Whin a*, Tasa. kjer jih «e ni. priporočamo vatanovltw novih. Kdor teli postati č»ap naj as sglaal pri tajila kllfaega dnrftva JSKJ. Za vstanovltev novih drnJtev se pa obrnite na glavne^ tajnika. Novo drnJttvo se lahko v Kanovi s 8 Ca al ali Slanicami.
Kako je v Nemški Avstriji.
141,750 kron na glavo.
j Xaj navedemo nekaj zanimivih številk <► dolgeli Nemške Avstrije.
I Te številke s'i zanesljive i.n p« iiajbul »šili podatkih i/raeiuiane I Izračunal in i/bral jih ni iiniginV j kakšen jugoslovanski agitat »r {ampak znani ameriški tinau-ni strokovnjak Kreileriek Austin, ki Jjili je priobčil \ prvem ameriškem 'trgovskem listu "Journal ol' 11'oiinneree". a ponatisnila jih je ugledna londonska revija "The [New Ki:rope".
j l'o teh raeunih "lia.-^ijo avstrij-jski vojni dolgovi 17 iniljard Gt»>
luiljoiiov d«»!arj«'V. Na iiusiiiip/-
*
nega državljana pride \ A\siriji
dolarjev dolga. I To so strahotne številke. i;i se I tako na lahko niti predstavljati j ne dajo. Austin je namreč ra.-u-• nal dolg v ameriških dolarjih, j IV preračunamo nainree dolar ■ je v avstrijske krone in vzamemo /.it podlago dunajski kur/, od -, septembra	potem dobimo
jogrommi svoto 141.T-~»i> kron dol , ua, ki odpade na vsakega j»o>;i nieznega državljan.i v Avstriji.
Avstrijska armada.
j "Freie Stimmen" z dne 3U 'septembra piš.-jo. da znašajo letni {izdatki za avstrijsko armado J .miljanli 1G1 miljonov r>U"i ti> »č in kron. Xa t;i način pravijo 1" Freie Stimmen" raste deti vit I državnem gosjiodarst vu in av .strijska valuta *?re vedno bolj .!• j veljavo.
<"udno. endiio! Avstrijci prav jjo. da nimajo armade, pa jih \'»*:i dar ta armada, ki pravijo, da j-' ni. stane na leto dve miljardi .
'sto in dvaiiiM*>t deset milj* i _ j j Kam bo Avstrija v najkrajšem
j času /.agav.ila - sVoj iiii <b> ^ vi !
Močne sovražnike pobijali; >. uitii-
lajot't- pa p«»mihij*-mo !
j Avstrija pred državljansko vojno.
j Nemški li>»ri javljajo v svojih jšrcvilkaii z dne 1. ni '1. ok^bra o {nasilju, ki ga izvajajo -m-ijalisti. I komunisti in folksvemvci v vtdil-uein boju na Dunaju. Tako po-, rm*a N.-ues \\ l.-uer »louriial * /
Idile L oktobra sb-d.-če:
"Ninori s,- j,- vršil v gostilni Ludwigshof" v XIII. okraju lireit.-nseerst ras-e volilni shod j krščanskih soeijalistov. katerega »je obiskalo približno KhiO os»-b. IK shodu je prišla tudi skupna naiprotnikov stranke, u njih 'srede .<0 slišali pofrowtoma že lined govorom posJanea Kirtbseha-ka kliei *'pfui'\ Vendar j»a je fiiogfl ]x»slrne<- Kuiwhak konča-i ti svoj srovw. Po tricetrt *imem trajanju sIumIh pa so ne začeli jited razmot ri van jem poznejših gf»vor-^ »likov o^inšat i v»-«ln<> xl.isnejš.i j loedkliei. tako da so nemirne/.^
vrgli iz dvorane. Kmalu potem |Ki je izsililo okoli .10 folksverovcev. ki so bili oboroženi 7. bajoneti, vstop v dvorano in *n začeli u<lri-liati s stoli po obiskovalcih »hoda
iter jih ./livati iz dvorane. Med j'eini prizori je padel nenadoma strel, ki 'ja j«- po izpovedi prič o»l-1 dal neki f->|ksverov«»e. \" leni .ie navalilo v»-.'- fo|ksverovcev na ne-; Kega <lllho\ lllka. češ. da je oil .streljal, radi česar so j»a pret.-pli. i'riš|i stražniki in so napravili /opet re I. l»o po<re<lovaiiju okrajnega predstojnika so končno ■ ••iksverovei odšli.** j Wiem-r Journal" / dne 2. okt. pa poroča še sle«leče: j ' Krščanski s«»cijalisti so bili 7a [.sinori sklicali volilni shod v "liu-• do|f>hei ner Mariensale". Tudi (več sto soeijalnih demokratov je
prisio i- n/beiei e«-stne ž«-le/.ni-
. i- .z1"	fninarne in folks-
\ nt\ri). '/.>■ m«il govorom dr. ^Vcisskircluierja je prišlo v dvorani '1 • pretep:.v. Soeijalni demokrati so juriš.ijj. sturmali govorniški injer. \* divjem tepežu. kf« -e jc nato razvil, so ostali folk«-\crovei. ki so jim stal« nasproti večinoma b- ženske, brezobzirni zinagovab-i. tako da s«, -c jim morali tudi fnoški kr»"ansko-MK-ijal-ii! udeleženci, ki so jim spočetka ; 'topili Jiogiimiio nasproti, umakniti. Malo število udeležencev pa j-e je moglo izogniti nasilstvom samo na ta na ■"•in. da so zbežali skozi dvori- -a * s.-dnih hiš in so tako prišli na varno. Teroristi so irato -ami imeli s«»cijab|eniokral i-čen shod."
t Iva j naj pripomnimo k tem j.o-ročilom Ako bo šlo tako naprej, bo nastala v Avstriji strašna dr->žavijaii.ska vojna, i__
I	*
LEPA BOLJŠEVISKA PEIN-CEZINJA.
i --
\ i^nidonu so prijeli pred kratkim rusko priii.-. zii^jo Morija no br.-g.-njivii, ki je stan«>vala v enem pr\ 111 hotelov, se obnašala prav po pb-uieiiitaš-co. ali se j.-zdela p.lii-iji kot It.»s4nja sumljiva. zla-1 i od ar se je <»jiazil«>. da -e -ha ja z nekimi sumljivimi ljudmi. I'rim-ezinja <»rigorij«-va je izredno fepa ž< a. Neki dan je polii i ja i/vršila jm i nji hišno pre-liskifvo. našla j»ri njej boljše viške spis»- in ugotovila, da ta lepa ru-. xa prine.-zinja ni nič drugega nego-^fxdjševiika agitntorka. Ob--odili so jo na 12 twhi«v zapora, poleni jo pa izženej.i i/ Anglije.
Ekscelenca v pokoju, bivši ministrski predsednik dr. Seidler
je postal ravnatelj dunajske italijanske banke. Čestitamo in spominjamo na ti-i" lepe. ah. na vekomaj prelepe • 1 se, ko je bila Njih ekseelenea š.- smrten sovražnik Vseh Pije m on tezo v >.o pač ne Mihovih d-jinreev!
Ar g leska delavska voditelja Mac-Donald in Snowden.
»elgijska soeijalncta llujsuians in Vanderwelde ter Krsncoc Renau-del ao odptovaii v Ha t um.'
Nekaj o Malatesti, znanem anarhista.
Star petini«>*t<i(t»et let pretekle-pa meseca, je slavil £nrieo Malo-tewta, /.liani medna rinit t i anarhist
hvoj rojatni dan na bolj energičen način k«»t f»a h fM*gačaini iti mvečka-mi. Oblaati.v Milanu. Italija, ga namreč doli**, <1* j« oct zasnoval, boiubne napade v hotelu favour v istem mestu, kjer so stanovali angleški delegati na konfereneah l.ige narodov. U« je vetlel Malatesta vnaprej za napad in da je bil mofrnre zvezan z njim. je raz-' vidno iz eelga šopa pisem. katera! so oblasti zaplenile/»b priliki po-j gona na anarhistični list 44The' New Humanity '. kojega glavni' ravnatelj je on. S pomočjo prija-J teijev njegov^ ž»nc, mlade Aji-j gle^inje, s katero s«- je pred krat-j kun |>or<»čil, je dobil Malatewta t«, ineato.
V	svoji lastni deželi, kjer jej bil večkrat aretiran pogosto ob ! Mijeu na ječo in tudi izgon iz de-, žele, nudi s»danji položaj. Mala-. t«ste v«V- ili-meutov nevarnosti koti k»*l;tj preje tek'*n njegove slik"-( vite karijere. Ker pa je bilo živ-i lj» n je Malateste <!o*odaj varno,
1 er je bd deležen le najmanjših k.!/ni v taliji, Španiji. Angliji in Ameriki, je mogoče, da *e mu bo tudi v tem triučaju poareeilo iziiiotati se iz krempljev postave, čeprav se ne more nikdar iznebi-ti sumu. Malateefa uživa zelo slabi ugled tako v literarnem kot zgo-j dovirmkefn |M>jrle<|ii in kjerkoli je zapaziti kje na svetu kak anarhi-! stični kotit plot, "ie omenja njegove! ime. čeprav ti i tnogi»Če na lieu] mesta.
V	številnih de/elah sveta je Ma-j I .»t est a i4»*ojett na smrt in ena teh je Araeiitina, kar kaže da je tako stari kot No* i »»vet izpoatavljen zlim uplivotu tega moia Njegov dru^i <>i> -k s.- je zavrnil leta
m ostal je v deželi «|re leti ter i/dajal neki anarhističui list '
1'oslu/il se >e obiska pruskega j prmea Henrika, da naši-uje bvojei
no t/mm HTO.ietna raitva ib»J Vraljrvakih n*eb. Ker se je njegovi •»bi-k izvršil ist««-asno z izgretlij v Patersotm ter umorov kralja I! umi* rta ter pr«*«iHedtiika Mc-Kin lex a. ie vprtanrila policija tako tukaj kot v Italiji pnaks*, da «e ga »prati v stik a temi zločini. Tj napori p i m» >,e izjalovili in M&la-ftesta je živel v Hrt-nttm in pozneje v Ijottdonu. Tam je bil zapo- , slen v svoji stroki, namreč oni [»liui«hf|tn inžitnrja. dokler ni bil ar« tiran v zvezi i umorom več fK>-I le ist or v T^tndotm. Kdini dokaz. k,*ler. ga so naali proti njemu, je o«st»jal v kisiku, katerega je ra-hil eden izmeri anarhistov.
M«dt» f»ozneje je bil .VfalateMa aretiran na podlajri t»i/Ih". katero je v!"/ I proti njemu neki prejini prijatelj spornan je bil krivim ter oiMijen na tri me*eee j«*če in ni nrportarijo po preataui kazni.
Tekom tozadevne obravnave je
Js«late*>l« iicjavii, tin niso honibe lu^tvetio jKttrehi,,. orožje marhi-at*>v. \ erovati v anarhijo poniHii-ja verovati v proateat in pravico.
Ko m ga vprašali, če je bil zapleten v umor kralja Humberta. je to zanikal ter mirno rekel:
Zakaj bi ubijal Vraljet Raj-
pobijam kokoši. kajti kokoii *o dobre za jesti. Kakšno vrednost pa imajo kralji T
Ta divji anarhist, ki uživa «ve-|
t*, ni sloves kot organizator požigov iu metanja beaab, pa je tudi lahko tako nežen kot golobeek. V svojem prostem času *e peča r gojenjem kanarčkov in v tem ožim je » ličen grofu Fom's, ki ie bil 7astm|>ljevalee, a vendar lju-l
bil "male ptičke'*
■	I
Kjerkoli ne razume ime anarhi
je. s*> pozna tudi ime Malate*ta. 7. i enako slabimi atributi je znano tndi v analah mesta Rimini v Italiji, kjer je družina Malateeta te-" kom renasamte fo«p«)ilari!a kot*^f-ran. Ta družina je izmria leta lTlfi s smrtjo Kristine Malatesta Potomci druge veje te družine. So gliann Ma latent*. *o nastanili v Rimu in Na polju.
Kot Alan te slavne »ipižine. s katero je podedoval tudi naalov grofa, bi lahko ta človek zavzel <Wll»čn« irSn T življenju Itjftijr. Mesto t epa pa je študiral medicino v Napol ju ter organiziral unta Rum unče v proti Torkom. Tnr-Wja ga je »podila iz diele in vr « •il ae je v Italijo.
Tam je kmalu zop«( pričel s evojo detavrxotj* ter organiziral •»taj« kmetov * južni Italiji. Iz-lalovila ae je in on j* moral H«ža-ti xa svoj Uvlje^je s drugimi vo-
ditelji vred. Vsled notoričnosti, katero je pridobil s tem. se je natančno peiskalo njega in njego-) vo družino. Opr. til je naslov pro-i fa ter skual izpremenifi svoje' ime. a tu mu ni nič pomagalo. I Objavljena so bila o njem raz-j lična poročila in izjavilo se je { da ima več potez svojega daljnega prednika. Slednji, resnični ustanovitelj družine, je bil Giovanni Malatesta, eondottiere, ka-tereaa je poklicalo prosto mesto iCiiniiji. da mu pomaga v boju z ! nekim sosedom, (iiovauui ni nikdar več zapustil Rimini ter postal najprvo župan iu pozneje vladar mesta. T'mrl je leta 1*J47 in I sledil mu je >in, ki je živel do ! starosti stotih let in katerega je papež Bonifacij VIII. potrdil kot i pr«\ ilnetra vladarja Rimiui.
Ta Malatesta je zapustil štiri sinove, med katerimi sta bila Giovanni Hromi in I.eolo Lepi. Prvi se je porod s krasno Francesco da Itimini. » njeno sree je bilo bolj uneto za lepega brata ter je ko-neno ubil svojega brata iu ženo. k*, ju j" zalotil skupaj.
Povest o tem je na čudovito krasen način opisana v T>anteje-nem Inferno.
Povesti o HalaMtestih so nudile snov tudi za poznejše pesnike in nesrečna Partsina. katero opeva Itrvon. je bila ena njih. Živela je v sredini štirinajstega stoletja.
Najbolj slavni, a obenem tudi najbolj okmti v vr«ti Malatestov. j«' bil Kigjsmotido Malat»*sta. kil je bil vladar Ravenne od 14it' pa do 1najbolj ramadan. divji in brutalen v eeli družini v knteri ti i bilo nobenegn ■/ dobrim imenom. Trikrat je bil rženjen in njegova prva žena je! I>ila Cinevra d'Kste. hčerka vo j-1 vo<le iz Ferrare. Potem ko jo je zastrupil, je vzel za ženo Francesco Sforza.	j1
Ko ve je i znebil slednje s pomo-j •'1" iste iriet««le. ne je {Hiročil /I I'M ot t o decli Atti. V katero je bil zaljubljen ves čas in s katero jej imel več otrok. Obtožen požiga.I •-skrii nstva ter krivoverstva ter ZJiŽsrari in iffijrie <k| fuipeža. je ostal Siirismond.' veren ljtihimeel Atii. s katero se je konečno tudi por»»-"il Njej na ča*t je zgradil le-po cerkev	Frančiška ter ple- j
ml po eeti Italiji v namenu, da jo j okrasi primerno V tej cerkvi se} tudi nahaja družinska rake v Ma-I late«tov.
Konee gospostva nad Ravenno ' je prišel za časa vlade papeža .Tuli jana. «lv«sto in petdeset let pozneje Leta 1.V»o je postala družina član Iw-neike republike ter «Iala vpisati <voje ime v Zlato knjigo.
>se»l«nji Malatesta. o kojega | pravici, da sme nositi to ime. sel dvomi, je po svojem značaju pravil Malatesta. Tekom njegovega rad-j nje^a bivanja v Londonu se je opijali na naslednji način r
— Malaesta iz«rle<la k<»t njegovo I slabo zveneee ime. Tnia erne law. špičasto sivkasto brado, črne o<*i.l kosate ohrvi in oHov<ki nos. Tci vej dobro prilepra njejtoveran poklicni kot amarhist.
Neki londonski znanee Malateste pa prosterira proti temu opisu ter pravi, da je ta blateni Italijan vedno pripravljen dati svoje zadnje cente za rojake v stiskah.
Knrieo Malatesta .se je rodil v Santa Maria Taupa Vetere. v bližini Napol ja. Kmalu potem, ko je završil svoje študije kot mediei-l nee ter bil promovin doktorjem, je postal anarhist ter organiziral prvo mednaro<lno sekcijo v Italiji.
Leta 1R76 je izdal poziv na splo-I šno ustajo po eeli Italiji ter dobil dna»i pristašev. Vladne čete so ca jorijele v Renevento in v Nalovijo je >>il obs«ijen na večletno lečo. po cm rt i kralja Viktorja i Kmannela Tli. pa je bil pomilo-si en. dve let pozneje.
Malatesta je odšel nato na Špansko. Komaj se je izkreal tam. ko je že izbruhnila resna itstaja v Xere«. ftpnnaka vlada je izdala poziv za aretacijo Malateste. a prijeli eo napačnega moža ter spo-rnall rrnjo napako, ko so bili ie na tem^da ga obesijo.
Medtem pa se je nahajal Malatesta ie varno onstran meje. v Frane i ji. Pridal je v Pariz, kjer je rx>močjo francoskih in italijanskih tovariiev «ku«al orirani-zirati italijansko revolucij on a rno »tranko. Izdajal je tudi neki list. a bil kmalu deoortirau. Isto se ran je Krodilo v Švici in Belgiji
Vnr»iv*i «e v Floreneo pod napa-čnim imenom, je nadaljeval S STO-jo propogando, a vlada ga je pri-
jela ter stavila pred sodišče radi
upora. I»i! je spoznan krivim, a pobegnil ter ušel v Anglijo.
Malatesta je že dolgo časa obračal svoje oči proti Ameriki Iter jo določil za svoje naslednje j bivališče na svetu, ki se je tako , hitro krčil glede svoje gostoljub-j no>ti. bil je v Patersonu. N. .T., !ko je bil umorjen kralj Humbert i ter izgnan i/. Združenih drŽav kot nevaren tujec.
Ko s.- je vrnil v Italijo, je bil ardiran. ker je objavil gOtovc članke, v katerih je .odobraval umor ameriškega predsednika Me Kinley-a. Dobil je pet neseeev ječe ter kazen tudi odsedel.
Zopet ji prišel v London, a v tem slučaju le na kratek obisk. Njegovo }• repen je po Italiji ga je klicalo nazaj in Izkrcal se je v nekem majhnem jadranskem pristanišču. kjer se je skrival eno leto. T"porniške članke so zasledili do tije«»a in policija ga je prijela ter olis<»dita iui štiri leta depor-
tacije.
Eno leto ti ua i^Jnanstva je preživel na majhnem otoku Lampc-ibisjt \ Sredozemskem morju, a neke temne n»«"i je pobegnil na Malto in vzel tam lilijo v London.
Živel je v obsk urnost i v Sobo. prodajal šerbet |m cestah ter se izognil zasledovanju rtd strani detektivov Seotland Yarda. Sletlnji pa so bili presenečeni, ko so izvedli, daf širi anarhistično propagando in i1« se mudi najhujši anarhist v Londonu. Ko bo ga iskali je pobe/al iu sicer v latinsko -lužno Ameriko.
Sko/J >orazmeriio mirnih osem let je živel in delal v Um nos Aires in Asuncion, a bil konečno izgnan kot nezaželjen.
Nato ve je v mil Malatesta v London, javilo šireč anarhijo, čeprav je obljubil, da se ne bo vpri-zoril nobenega alenta na življenje angleškega kralja, dokler bo imel dovoljenje živeti v Angliji. To se je zgodilo leta 191 L', ko je imenovani jprijiHelj pustil aretirati radi obzrekovanja.
Ko je prišel na prosto, je pričel poizvedovati ter izvedel, da ga ne bodo nadlegovali v Italiji in vsled tega se je vrnil tjakaj. Nastanil s.- je v -Fakinu ali Anconi, kjer je najel dve podstrešni sobi ter pisal. Njegovo edino razvedrilo je obstajalo iz gojenja cvetk ter reje kanarčkov.
Malatesta je vaših obiskal v Rim in ob izbruhu vojne je zagotovil oblastim, da ne bo nobenega trupla.- če se ne bo prepovedalo anarhističnih zborovanj. Kmalu potem je prišel revoluei-jonarui poskus v Anconi. Malatesta je orsaiiiziral zaroto za ustanovi jenje republike in prva demonstracija se je završila v An-[eoni v obliki generalne stavke.
Ko so zasedli moranrji vzvezi i s posadko mesto, je |>obe«rnil Ma-I'atesta, preoblečen v navadnega delavea. v Svieo. Preko meje je [šel pri Oiiasso. En mesee pozneje j se je že zopet pojavil v Londonu. ■ Tam je prizanl. da se je hotelo z izbruhom v Anconi strmoglaviti i italijansko monarhijo. Besede, katere ie rabil pri tem. so bile naslednje *
— Neus-pešna revolucija v Italiji je izbruhnila spontano ter je razočarala one med nami. ki hočemo resnični revolucijo in ki si želimo velikih bodočih izpremfmb na trajni podlagi. Naši načrti so «e izjalovili, a italijanski monar-(histični sistem je zprajen na pesek ter s<» bo kmalu porušil.
Leta 1919 je bila proklamirana v Ttaliji amnestija, ki je veljala tudi za Malatesta. Vrnil se je vsled tega ter se nastanil v Milanu. Komaj pa je bil doma, ko so se že pričeli trubli zanj. Komunisti v Milanu niso hoteli, da bi živel med njimi nenadlegovan ter pozvali Giolitti-ja. naj ga da aretirati. Ce
ne bo tega storil, bodo vzeli po-stavo v sv^je laste roke ter ubili njega in še nekega tovariša.
Nobena akeija pa ni bila vpri zorjena v tem oziru in kmaln potem se je Malatesta oženil. Sedaj pa je prišel zopet v stiske radi bombnih napadov, a dokaziln! materijal proti njemu je pomanjkljiv in vsled tega je vrjetno, da do tndi v tem slučaju ušel.
Dobički 6vice za časa vojne.
( Po vojni s* je bila raznesla pf
I sv« tu vest. da je Sviea za časi vojne jako obogatela. Sedaj .p« !je naznanil predsednik šviearske 'ga departmenta Me*y. da se ji imetje kantonov v vojn! zniža h . il eno mUjanfo.
.>akoiia. e- .MU . rrji
i .....|
Razpust belgrajske občin-; ske uprave.
11!'. sejo narodnega predstav-' tnštva otvori podpredsednik dr.' Kibar. Poslane«' Vaso Kneževič stavi vprašanje na ministra za no I ran je stvari o uvedbi koniunistič-, nih občinskih odbornikov v lici ! grajski občinski upravi in cner-! gično pm*esttra proti temu. da no tranjega ministra ni na seji. Posla ne«* Aleksa Znjovič stavi vprašanje na ministra za prehrano zara-Jdi bednega stanja v prehrani v ,nih južnih krajih zlasti v južnih! j krajih, /lasti v južni Srbiji in < >-' 'ni liori. Minister za prehrano RT-j 'sto vlojič pravi, da j<> poflvzel vse I korake, da se prehrana v <**rui' 1 gori zagotovi ter se nadeja, da bo I tam v tem. oziru kmalu bolje. —-| LUeksa Znjovič vpraša notranjega' ministra, kako je z razpustom ko-' munistične občinske uprave v Bel gradu ter prosi, da bV«e v intere-: su morale ne kršil j predpisi usta-' ve. IV dvorano pride notranji mi-* nister dr. Mil o rad Draškovič). Dr. Milorad Draskovic prosi noslanee.' ki sostavili vprašanje radt razpu-j stn belgrajske občinske uprave, j to vprašanje odgodijo do dneva interpelacij, da bi tako on iti po-'< slanei imeli širšo svobodo govora.,1 Poslanee Vaso Kneževič meni si-j cer. da je zadeva malenkostna.j vendar pa prosi ministra, naj takoj odgovori na vprašanje. Znano je. da komunisti niso bili uvedeni v občinsko upravo v Relgra-du. (i. Pavlovič. član komunistične stranke je izjavil, da j« splošno znano stališče konnmistov z ozirom na prisego. Ta izjava ni omejitev prisege, niti je ne anu-( lira. O priliki priseganja je podal j Narodni klub izjavo, da je prise-1 ganje za poslance odveč. Tudi so- 1 cijalni demokrat je so z ozirom na to vprašanje izjavili, da ^e v da- ] našiijili demokratičnih časih prise : ganje anarhizem. Duhovnik, ki je pris«-go sprejel, je mero<lajen so-diti.Ta je ugotovil cLi je veljavna ali ne. Ta je ugotovil da je bila prisega veljavna. Akt ministra za notranja dela je očividjio nezakonit. Minister dr. Draškovič odgovori. da s>- odl«fk notranjega ministrstva ne nanaša samo na belgTaj sko občino, ampak tudi na vse druge. Minister izjavlja, da tukaj ni hotel uganjati politike, ampak vršiti zakon, ter da s« ne more strinjati z izvajanji poslanca. Pre ide >e na dnevni red : volitve pred sednika predsedstva začasnega na rodnega predstavništva. — Tajnik Per a Jovauovič kliče imena poslancev. ki bodo tajno glasovali. Pos!anei podajajo svoje glasovni-ee v zalepnieah. < i laso van je traja eno uro in en četrt Po glasovanju izjavi ]>o<lpredseiiuika narodnega predstavništva <lr. Ribar. da je glasovalo 144 poslancev, f»d katerih je 12S glasovalo za Stanojla ukčeviča. 16 glasovnic pa je lul<> praznih. Ker jii kvoruma. se seja zaključi iu odredi naslednja seja za jutri ob devetih dopoldne z istim dnevnim redom.
' Opereta v opereti.
Pred kratkim se je zgodil v nekem gledališču v (rdansku zelo zabaven »ln ca j. V gletlaliseu bi sp morala igrati "Poljska kri". Ob-einstvo in orkester so bili že na svojih mestih, samo kapelnika ni l-ilo nikjer. Gledališko o*obje ga je iskalo povsod, dokler ni izvedelo, da je bil kapelnik Ritter popoldne vsled tatvine iu goljufije obsojen na 8 mesecev ječe ii> da je moral takoj nastopiti kazen. Občinstvo je bilo že silno nemirno, toda vodstvo gledališča si ni zna-lf. pomagati. Drugega kapelnika ni bilo na razpolago, razjasniti občinstvu eelo zadevo pa tudi ni kazalo. Tz te velike zadrege je rešila vodstvo blagajnier^ka. ki se je spomnila, da je prodala^stopri ;eo ravnatelju občinskega gleda-i lišča Drieserju, ki mora biti go-Livo med ebehndvom. In res. Drie-je sedel mirno na svojem mestu, ko so ga diskretno naprosili, raj nademestuje svojega kolego * ječi. Ravnatelj se je uda! s prK" pombo; "Vedite, da ga bom nado^ i mesto val samo pri pultu, ne pa v l drugih njegovih podjetjih!
lOJAKL XMMO&JL¥B 8E HA "O L A S 9 A m O P A", »AJ-
1 fBUfAd^nn^nviK
I
Slovensko šolsko poslopje
v Trstu prodano. 1
* i *... t Lav«, rit tore je objavil pod rta ,
-lovom: "Novi uradi Delavskih { zadrug"" nasi.lnjo vest: *'Vsled zelo hitrega razvoja delavskih za ilrug so postali nezadostni prostori. ki jih zavzemajo sedaj zadruge* v nI. *v. Frančiška š*. 21 21. Po, zelo dol«flh prizadevanjih s.- je j končno rešilo tudi to vjirašanje in za kakmesee ve osrednji sedež za-";" 'Inig preseli v poslopje št. 21) na i j Ae.pie.lottu iu št. *21 v uliti <*esa 11 re Riittisti. Vi so ju zadruge kupi ^ le v ta nam.-u". — Ta. sama po'j s«-bi navidezno zelo nedolžna vest.:, pomen j a za nas tržaške .lugoslo-li vene tak ndaroi'. da se nikakor, 1 več ne hotno mogli opotuoči po«! i 1 njim. Ta vest pravi, da je prešlo1, naše šolsko poslop je na Acquedot 1; tu. kjer ste bili pred laško zased-11 t»o nastanjeni naša d«*ška petraz-j' redniea in dekliška pa tudi osem j' razred niča. iz narodnih slovenskih 1 v laške soei ta I m ode m o U ra t ske ro -1 ke. a pravi še dalje, da je tud;!* iioslopje v Ratt ist ijevi i Stadioni« novi « ulici, kjer je bila namešče-i ia prej naš« Trgovska šola in ima ® naš Tržaški Sokol svgjo telovadni j -o, za vedno izgubljeno za nas. Do J sedanja lastnica obeh poslopij jef f»ila Trgovsko-obrtna zadruga, kil ima sedaj svoje p roso t re v bivši! rrgovski šoli. Šolsko poslopji« na'] Ac<]uedottu je bilo prazno o<l je-1 <eni leta 1**lh. sem.ker oblasti ni- j *o dovolile otvoritve šole. iu takoi Frgovsko-obrtna zadruga ni za! poslopje, izvzemši spodnje presto-1 "c. kjer se nahajala kavarna in! rarietetno gledališče, dobivala ni j kakršne najemnine. Ker je imela J »druga vsled razbitja uradnih ' prostorov 4. avgusta I. 1.. ko jef >iia se nastanjena v poslopju 'Kdii u»sti\ zelo ziurtno šk<Mlo, t5e je preselila v prostore bivše Trgovske šole v lastni hiši v Bat tisti je-n nlic.i. ki so hili tudi prazni, ker ^ »Idast ni dovolila Trgovske šole Da se izogne nadaljniin izgubam'
Tržaako-obrtne zadrug«' in šol- " »kcjra )>oa!opja na Aequedotfu fašisti sedaj pač !»• zato niso razbili, ker ste bili obe poslopji že tako-! rek oe last soeijalnoflemokratskih 1 zadrug — je Trgovsko-obrtna za-Irnga prodala obe poslopji Delav I -kini zadrugam. Za vsemi udarci.' ki smo jih morali pretrpeti v zadnjem času. torej še ta! Ju gosi oven ska javnost pa se naslaja na dobrih kupčijah strankarskih prepir--čkili iu učiteljski pasivni volilni j pravici!!!	I
- I
i
Kaj dela in kako živi Lloyd! George. j
Neki londonski časopis je za ča-s.t konference v Spaa poročal, da namerava osebje hotela Britta-i ie. kjer se je nastanil Lloyd (icorge s svojim spremstvom, stopiti v stavko, kjer daje angleški "premier'" sni'-šno napitnino. Z ozirom-na to več ali manj verjel-i'« notico, piše sedaj " * Sunday Magazin" o tieorgeju sledeče: — Lloyd George je zelo skromen iti šudljiv. V pogovoru s svojimi polil lčnimi prijatelji rad izjavlja, da je član srednjega stanu, za katerega vedno skrbi po svojih močeh. Njegovo malo posestvo v Walesu j.- bilo tako obdačeno. da se je d- akrat pritožil radi previsokega tli-vka. Ne gre nikdar na lov ali na potovanje za zabavo. V Parizu je bil prvič pred par leti kot fi-i-aiieni kancler. V starosti 40 let s- je po zdravnikovem nasvetu o-prijel športa. Ker je moral predolgo sedeti v državnem uradu. Preje pa ni imel časa za šport, ker je moral skrbeti zase in :~a svojo družino. Niti kot ministrski predsednik ni opustil svojih navad h ljub tradiciji, da mora biti politik oh#it. nosi George brke in dolge la.se. Velikomestno življe-i je sovraži in se večkrat pritožuje nad tisodj, ki ga je vrgla v vrtinec glavneg.i me,sta. Lloyd Geor-gr ima zelo slab spomin. Njegov tajnik mu mora vedno predlagati akte in opazke o političnih razgovorih. Njej^ve karikature se mu ,>«.'10 dopadefo. Tudi se pusti rad I fotografira ti za časopisje. Pravi. :c'a i >oee ostati do smrti navaden /minister" iu ne mara nobenega plemstva.
!HSa ^ IW53 IWS51 ^ IW5S
l
NAZNANILO IN VABILO
Dodšon, Md.
li-ian •	dalj časa nabra io
sv« 'o »117. kater: d«i ar ualia ■a na bank; Ker m- .» i v, č •>! r.. ni opom inja naj l e'-aj sto--- T«'in deiiar.'eni. : - j v,.b t r: dp..s:\a \ tej nas. ioni i \ ilarovalee. lia se \«!•*:■ / • . anja la s,- dl .. ..	• I
.iti. Zborovati je %« ^ "si •»»•m -iieljo \ novembru v zborov«lui i! vol an i JSiv-l. ob trel popobi • Pozdrav!	Gr»*gor Novak.
Doctor r—! Moy —
fe nspešno zdravil n*-	S
iuhp. boljant, kraje- fjF * ** no atrpnotU, padavico /\ - ' ter srfne. jetrne, ledi^ J	1
ine ali pljužne bolM* -^»s ' sni, bolečine r i« lodru. bolečine v prsih, vnete o«, noge, Toke ali kriz, oiekljaje, revtnatizem kožn: bolezni, izpuščaj?, ogree, oslabelost, moike ln ženske bolezni, slab« kri. brez operacije t najkrajšem čaau po najnižji ceni. Poskušaj:* in w prepričajte.
DOCTOR .ITN FURY MOV S08 Grant Street	Phtsbuirb. Ta
Uradn« ure: ob delavnih, od dopoldne Qh nedeljah ln praznikih: od S dopol-do cvrttr. dn« do 1. popoldne.
Začimbo, felitta is najraxnovrvi aajla
domača zdravila
katera pripore 5a tnsgr. Kneinp, i imam vedno v zalogi. FIMto po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Statioi HEW YORK UIT Y
LETOŠNJE
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
• 18 centov funt. Boksa 50 funtov	$9.00
Posebne cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
51.53 Cherry Street • Kew York, N. Y.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pen Ave. Pittsburgh. Pa.
ffe	Or. Koler fe nmj-
\ • tere^U elovenakl , ^	«o ravni It. Imc^.
Mat v PltUhurshu. '	lm» 2S-Utao
A " Draltao t id revije
-h, ' nju ntb BioJklb
bolexnl. J^fc ZaatruplJenJe kr
»1 edravi a da-•ovitem 90C, kl (a Je lzunel dr. prof. Erllch. Ce Imate moaoIJa all manur-?ke po teleau v rrlu. lspadanja let, bolestne v koatch. orldite la lofilata vim bom kri. Ma Cakalta. kar ta bo leten ae nanese.
Vae moike ooJasanl adravtm po kraJSanl metodi. Kakor hitro opaalta da ram preuebiije sdraeje. Be takij i
te. temveč pridite In lex vam C* bom aopet povrnil.
Hydros«)« ali vodno kilo ofdrmTlai
v M. urah ln aieer tirei oz:»racije.
Boietnl mahuria. kl porzro^-Jo bo
letne v kri tu ln brbta In vCmIb tudi
pri puščanju rod«, oedrartne t, g->to-
TOrtJo.
Revmatlaem. trranie. boMkt a tek line. arbe^lce. »kro."!e in druve kotne bole ml. k« nutasejo valad ne«-ate k*-vi. ozdravim v kratkem čaau nI potrebno telatl.
Uradne ura: vaak dan Jd t. are cfn-
traj do 8. cwmčmr: ▼ petkih od t. n|a tr&J do 5. popoldne: ob nede!Jah oa •Jutra] do S. Dopoldne.
Zastopniki "Glas Naroda'
kateri ao pooblaHenl pobirati naročnino u dnevnik "GLas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo sa arotu> ketero je prejel iti Jih rojakom pri po roftuno.
NaroCnlna sa "Glas Naroda" Je: Za celo leto f«.00; za pol leto $3.00; «a fttlrl meseca $2.00; aa četrt leta H-50.
Sao Fraodaea, CaLi
Jacob
LotSs.
Denver.
Frank Skrabec Poefcto, Ceš*:
Petor Culls, John Gorm, Frani Janerh ln A. Kocberar. Mfc Coto.:
tuoli GoateUo.
M^tta. KernelJ. Indianapolis. IrC:
Alois Rodnaa.
{Vetfla. Kad. • ieeit
Lambert Holaka^
! * ' Aurora, 11L
J. Verblč. S3S Aurora Ar en ca. Chirac«, flL:
Ju0>i*h Boat«5. Joeeph Bllaft la Jneei'k Be t««. Joli«. I1L
Frank RsmM<*h, Frank iMarieb ln Jetrn ZaleteL Ma>n>utali. I1L:
Frank Aafuda. .La Salte. ni.
Mallja Koap. North ('hirajo, I1L:
An'ifi Kol«l ln Matk. Ogrln. j Soul h (hirajco. DL;
Frank Černa. Sprlnefleld. IU.:
Matija BarborlA Vfaukecan. I1L:
Frank Petkoviek. > Frzuiklin, Ktoni:
Frank Lc&koric. Fronlriiar, Kansas:
R<>k Firm ftiaKo, Kansas:
ilite I'enrlL Kit/miller. .Md.:
Frank Vodorleea. CbiMiobn. Mitm.: Frnnk <io»Ž«. Calumet.
M. F. Kube ln Pavel ScbalCa. E velet h. Al hm.:
I»nis liori«,	, }
(■itbrrt. Mina.:
Ilibbinc. Minn.: Iran PorSe. Virjjinla. Mina.:
Frank H rova tleh. Ely. Minn.:
Frank tlovi? In Joseph J. PeaheL St. Louia. Mo.:
Mike Urabrlan. East Helena, Mont.:
Frank HrHla. (•reat Falln. Montana:
.Math. Urlh. Klein. Montana:
Gregor Zobec. Govranda, N. ¥.: Karl SternISa. Uttle Falls, N. T.i	• ! "
Frank Mania lSarberton, linia:
Frank IVje In Alb. Poljane«. Collin wood. Obi«:	,
Math. Slajalk. Cleveland. Ohio:
Frank Sakaer, Charles Kar linger, in Jakob Besnlk. Lorain. Obte:
Louis Balaat. J. Samla la M. Ostanek. Mies. Obio:
Frank Kojroviek. Yonngstovrn. Ohio: i
Anton KlkelJ-OregtHi City. Oregoa:
M. Justin. Alleghany, Pa.:
M. K la rich. Ambridge, Pa.:
Frank JakJte. Bessea^r, Pa.:
Lods Hribar. Braaghiao. Pa.:
Anton I pave«. Bordine. Pa.:
Jchn D—Ma» Conemaugb, Pa.: \	Ivan Pajk la Vld sjfik
Claridge, Pa.:
Antoa Jertaa In Aatoo Susr glov. Doni«. Pa.:
Anton Oshrb—. Export, Pa.:
Loui. SnpaoOd. Forest City, ft;
Mat. Kuala. FarreU. Pa.:
Jerry Okora. Imperial, Pa.:
Valentine PeterneL Greensbnrg. IX:
yraok Novak. Irwin, Pa:
Mike Pavflek. Johnstown. Pl:
John polnnc Ln Mike Srbel, Lnzerne, Pa.:	, ,
An too OiolaflL >Ian«r, Pa.:
Frfsk Deaiar. Moon Ron. Pa.:
x Frank Maček In Frank Podmll iek.
Pittsburgh. Pa.:
U. Jabobich. Z. Jakabe, Mat da-rich In L Magister. Ralphton. Pa.:
Martin Koroachetz. Reading, Pa.:
J. Peadlre. . Steel ton. Pa.:
Anton Hrca. Turtle Creek, Pa.:
Frank Schtfter. West Newton. Pa.:	,
Joseph J or em. ; White Valley. Pa.t i	Jnrij PrevlA
WUloek. Pa.:
J. retemeU. Blade Diamond. Wash.
G. J. Porenta. Cekefcm. Va.: Frank Koclaa. 1 Thomas. W. Va.:
A. Korenroaa. Mllwakoee, Wir :
Adolf Mnntel la Joelp Tratatk -Sheboygaa, Wia:
Jobn »tampfel tal H. Svotlta. Weal All is. Via:
Fra**k Skok. Rack Sprint* Wya.:
COLUMBIA GRAMOFONE
VICTOR RflVMSEK, 331 6rem
0D 135.00 — 1800.00 — VULIKA 2UOGA — PLOŠČ V VBKBL SEZL m. BE8XPUL6ME OE-NIKS DOBITB PM:
St., C0NEIUH6N, Pi
I KRALJICA SVETA. I
■ " 11 »	, _	J9
Roman. — Spisal Kari Figborf.	H
*	'M
Za "01 c.t Naroda" priredil O. P.	M
■MHeBeffHTHTttlra	>
1*»,	-Nadaljevanje.
Devetnajsto poglavje.
Široka in riuena je Walu površina reke lloanglio v solneu opol »lana K«n morje jr bih: široka ter valila svoje vodovje z neodolji-\ 11 v.|n i tr»*T i i/tokn Kavno na teui ineMti. sveruo od razvalin stare /ido\ >k« nasi lhinr. je delala reka ovinek. Velik nasip je branil na-j okoli b/♦-."•o /»-inljio pre razdejalnimi nagibi r»-kf. Kitajske reke so strašne. Na milijone človeških življenj t»*r na tiso«*«- mest in vasi ima-na s v o j i mesti Skoro nol>«-no leto ne poteče, ki bi ne moglo za->n;tmovati kake velik::n»>ke povotlnji. kajti spomladi, ko se na tisoče kil«.metrov proti /apa ln prične taiati » leg. so vsa človeška priza-tle\ »iuja zaman. k»*r prihaja vcniovje kot orkan ki uniči vse. kar se mu nastavi na pot.	j
Na širokem robu tega nasipa sta stala Maud in Kienlung. Pred obema je ležalo na dneju.' vasi i si na obširnih .poljih je 1'ilo videti marljive kmete. Na dnifri strani pa 4e je širilo .nesto razvalin. Ničesar ni bilo tam Opaziti.
Konzul rabi b.sti Časa, je i» kla Maud. — Pojdiva navzdol.
Ttilo je že popoiiine iti že se nagibalo solnee proti zapadli. In. k. ki j. spremljal •« U drnžbo. se j.> približal Maud ter ji rekel:
—	Prosim, domov.... Tukaj *ii dobro.... Tukaj duhovi.
Pokazal je z roko naokrog.
Tukaj so povsod duhovi....
Maud pa mu je rekla, da so to neumnosti ii da se mu ni treba lati nikakih duhov, i>.-ček je ubogal, sedel na tla ter potrpežljivo čaka'.
Tako so potekal-* ure naprej.
t'vprav se je delala hladnokrvno, je obhajalo tudi Mami neko . i dno iM/položenje. Zd*lo se> ji j»*. kot da se bliža neka velikanska n«sreč;i. kot da steza nekdo svoje nevidne roke proti njej. — vedno 1 ližje in bližje....
Vrjrla je pogled na Kienlunga. Ta je sedel poleg nje, nepremi-.. n in bled. sanja vo ozirajoč se v daljavo.
Kot da je uganil njene misli, je pričel govoriti:
Sp pol ure in če do tedaj ne pride, ga moramo poiskati. Ne smerno vsč čakati:
V	koči spodaj med razvalinami je bilo mirno. V enem kotu je s.-del konzul, v drugem pa Maree. ki je rekel z glasom, spominjajo-čirn na večnost:
Prav imaš. brat, da iščeš znamenja preteklosti. Več kot za druge ljudi je za na.s Žide preteklost. Le iz nje moremo črpati moči. da prenašamo sedanjost ter pričakujemo bodočnosti, ki nam je obljubi j. na Pripoveduj našim bratom o dnevih velikosti in prenesli bodo lahko vse.
Sam Hog te poslal k meni. V tej uri veni. da si ti. v kojega roke moram i/r<n"iii svojo zapuščino. Moje oči ne vidijo več malen-Uostne<ja s\.-ta, a veliki svet v ve'-nosti je odprt mojim očem. Poslušaj me. brat. ter čuj nekaj, kar ne sme umreti z menoj.... To je pesem o sijajni preteklosti....
<>ltfva rabija se povesuila na J)rsa. Ali je bilo mogoče, da te oči niso \ idele ' Ali niso zrle dalje kot morejo zreti ljudje, sbozi temo časov in v večnost ?. . . .
Ali \idiš tempelj iz mramorja in zlat. tam v svetem mestu .'erus.demu Ali vidi* ljudske množice, ki se zgrinjajo krog njega t« r čakajo na prihod njih kralja. Sulaniona ?
Sedaj so se o, i prhi vrata in stopil je naprej, v vsej svoji velikosti in s krono na glavi, šel je po stopnjieah navzdol in narod se zgrinja! krog njega, /a njim so korakali duhovniki ter mrmrali molitve. Kam je šel kraj in kam mu je sledil celi narod?
Prihajala je kraljiea iz jutranje dežele, kraljica iz isabe. Na t soč«- kamel je uosib. njene zaklade. Zlato, drage kamenje, kadila. I apige in pave je prinesla, da položi vse pred noge kralja, o kojega miklrosti s«- j«- razne«« l sloves po celem svetu.
Kralj Salanton pa ji je korakal nasproti.
Na belem dromeuerju je jahala kraljiea. Njeno liee je bilo belo. i.bdaiio od gostih črnili las. I.epša je bila kot kedaj kaka ženska. Z /iato palieo pa je naganjala svojo žival k hitrejšemu teku. Ko je prišia preti kralja, je pokleknila pred njim in on jo je dvignil ter I oljubil na čelo vspri-"o odobravanja naroda.
Promkovanje se je izpolnilo in zapuščina kralja Salamona se nahaja v mojih rokah. Zanjo boš izvedel, brat.
Dvajseto poglavje.
Kot ponavadi pred večerom je zapihal hladni vetrič. Kienlung
je vstal ter poslušal v daljavo.
Naenkrat pa je poskočil pokonci deček ter vzkliknil:
—	Reka, reka!____
I >a. prihajala je reka, predrla jt-z ter se pričela razlivati preko
, ravnine.
V	naslednjem tr« nutku se je zdelo vsem kot da je ponorel eeli s ver I z vasi oh reki je bilo videti neštete množiee. ki se bežale pred v a Iti v i, ki so prihajali za njimi. Reka jim je prizanesla za nekaj let. i sedaj je zopet iavršila svoje usodepolno delo.
V	koči. kjer sta >e nahajala rabi in konzul, je bilo čuti od daleč grmenje in šumenje valov. Starec jr dvignil glavo ter rekel;
—	Moja ura je pričia. brat.
Njegov glas je bil miren kot ponavadi.
—	Reka je prišla pome kot je prišla po tempelj. Moj čas je prišel Reii se ti, brat, dokler je ie čas.
Konzul je skočil pokouei. Predolgo časa je bil na Kitajskerii. da bi tie vedel, kaj pomenja. če požre reka nasipe ter se vlije preko
zemlje.
- Pojdite. — je zakričal. — Jaz ne grem brez vas.
Starec pa je ostat nepremično na svojem mestu. I^e glavo je dvi-p.iil in njegovo mrtve oči so jcrle v daljavo.
—	Ho* Sahaot! -- je rekel mirno. — Vzemi me k sebi.
Že
so pričeli teči prvi potoki vode po tleh. Prvi znaki povodnji a. bili, ki naj bi zadušila vse v svojem blaznem objemu.
—	Pojdite, — je vzkliknil konzul ter planil proti starcu.
Rabi pa *a je čul prihajati. S poostrenim {tosluhom slepca ga jc čutil prihajati, fce predno so prišle roke v njegovo bližino.
Voda je prW-ela močiti njegove noge in str.«se! se je nekoliko. Nato pa je postalo na njegovem lieu vse zopet jasno.
— Gospod, vzemi me s seboj!.... Jaz hočem domov! Jaz sem ] ti ko truden....
Nato pa se je zgrudil na tla.
(Dalje prihodnjič. 1
Planica.
Josip Lavtixar.
Dolina. ki se razteza od gorenjskih Rateč v južni smeri proti Julijskim alpam. se nazivija že od pamtivtka Planica. Ime je dobila odtod, ker se ob njenem zaključku ! pod vznožjem visokih skalnatih grebenov širi divna planjava, pogrnjena z zelenimi tratami in posejana s planinskimi cvetkami, j Sploh bi lahko vso rateško okolico j imenoval Planieo. ker je uprav ta gorska planota najširša v gorenjski dolini. Jesenice, Dovje. Mojstrana in Kranjska Gora ležijo stisu.ieni med gorovjem. Rateče pa so razpoložene na odprti planjavi v višini 865 metrov nad mor jem. Zato je tukaj precej obširen pogled ue samo po gorenjski, temveč tudi po kanalski dolini prav tja do Kranjskih alp nad Pontab-1 jem.
Ker je na rateški planoti razvod je med Savo in Dravo, nima voda hitreega odtoka in zastaja zato tia travnikih pod rateško župnijske cerkvijo. Spomladi in jeseni stoji j tukaj jezero, ki izgine šele v gor-! kem poletju, ke se voda izgubi j v zemlji ali se posufii na solneu. Ob večjem deževju je jezero takn veliko, da zalije vsa pota. ki peljejo v Planico in da se pride tja b* po daljših ovinkih. Ko se jezerc posuši, se poplavljeno ozemlje, ki mu pravijo "na Ledinah", zaraste s travo, in v zgodnji jesen '! hitijo kmetje s košnjo, da spravijo i pridelek, preden zopet voda na stopi.
Značilna gora. ki straži ob za padni strani vhod v Planico, ji glasovita Ponea, segajoča s troj n i m odsekom v sinji zrak. Tmeno vati bi se morala Poldnevniea. do 'mače ljudstvo pa. ki rabi za bese do poludne skrajšani izraz "po ne", jej pravi Ponea. Enakopo tnembna imena rabijo za svoji gre tudi drugi narodi (Mittags kogel. Pie du Midi.) Najvišji vrh Ponce, ki mu pravijo Visoka al Sprednja Ponea. ima okrog 230C m morske višine. Njuni dve sose d i Srednja in Mala Ponea sta pre-eej nižji. Predgorje, ki obdaja Visoko Poneo ob njeni severni strani. sestoji iz veenižjih skalnatih piramid, ki se zovejo Pončice. Si-eer se pa kaže Visoka Ponea od vrha do tal v vsi svoji krasoti Oh spodnji strani jo obdajajo buli ve in smreke, v srednjem oddelku jo krije gozd Mecesnovec, od tu naprej pa sestoji in navpičnega zidovja, iz drznih sten in temnih prepadov, zasutih z večnim sne gom. Malokdo je stal na njenem vrhuncu, skoro bi jo imenoval nedotaknjeno po človeški stopinji. Vsak gleda s spoštovanjem na njeno teme in vprašuje, jeli že kdo bil na vrhu njenega kraljestva.
Ob levi (vhod nji) strani straži vhod v Planico ošpičeni Cipernik. ki sestoji od tal do vrha iz samega -kalovja, iz razklanih sten in izdolbenih jarkov. Pozna se. da j* to razčesano kamenje prestalo že marsikako izpremembo v preteklih stoletjih. Od Oipernikovega vznožja in prav do Rateč vidimo po ravnini celo vrsto razmotanih skal. odtod je dobil ves kraj ime "v Kamenju". Mnogo skal sn pridne človeške roke odstranile in naredile iz puščave rodovit svef, mnogo pa jih še leži raztresenih semintja. Ljudska govorica je spletla značilno goro Rateč. Visoko Poneo. z idilsko pripovedko, ki sega v davne ea.se nazaj. Pripovedka ima sledečo vsebino:
Ko se je sesul Dobač. gora v bližini Zil.iske doline na Koroškem. je klical svoji sosedi Ponci: "Ponea leti. iaz letim!" Ponea mu je odgovorila: "Nič se ne bojim. ker imam pod sebi tri mogočne stebre."
V kakšni zvezi bi bila ta pravljica z resico T
Zgodovinsko znan je siloviti potres iz leta 1348. Takrat se je porušil južni in vzhodni del D obrača. Ken stoji med Poneo in Dobra-?em bolj nizko Karavansko gorov je. je bila Ponea prav blizu potres nemu sunku. Toda ostala je baje nepoškodovana: le nekaj skalovja se je privalilo na rateško ravnino, odtod ime "v Kamenjn*'. Trije močni stebri, ki sloni na njih Ponea. se nahajajo po ljudskem na-*orn v rateški župni cerkvi. Ome-iena cerkev, stoječa ob vznožju Poee, je posvečena sr. Duhu, ki
je v podobi jen nad Očetom in Si-j nom v velikem oltarju.
Peščena pot. ki pelje nekaj ča-j sa mimo polja in travnikov, se vzpenja komaj vidno navzgor.' Sploh je vsa tura prav do konca doline večinoma tako ravna, da se smatra kod zabaven izprehod. Ko smo zapustili dobro obdelane . njive, ki si jih je osvojil kmet na tej peščeni planoti z mnogim trudom, prišli smo na čisto nero-dovit svet, ki na njem ne raste drugega nego nizko ruševje med ( kamenjem in peskom. Sredi te puš jčave stoji mala zidana zgradba, služeča pastirjem kot zavetje v 'slabem vremenu. Takoj korakamo i čez široko belo strugo, ki je v polletju vedno suha iu je le ob več-[jem deževju napolnjena z vodo. {To je Sava, ki se ob času suše zo-tpet izgubi med gramozom. 1 Dolina postaja polagoma bolj ozka. Na obeh straneh nas obda-i jajo skalnate stene, ki odzdravil ja;o. ako vzpiješ proti njim. z ' večkratiin odmevom. Drug za dru gim se prikazujejo gorski grebeni med njimi Suhi vrh. Veliko sleme, Strug in občeznana Mojstrovka s (svojim 2367 metrov visokim vr-jhom. Ob sklepu doline stoji orjak Jalovec <2655 m), ki zavzema v j Julijskih Alpah prvo mesto za Triglavom. Dalj časa se je smatral Mangart kakor prvi Trigla-jYov tovariš, novejše mere pa so - dokazale, da je Jalovec višji. Značilna je njegova podoba. Vrhunec mu je ošpicen, leva stran se vidi > kakor odsekana, sploh kaže vsa njegova vitka oblika, da je hribo-lazcu treba poguma, ako hoče pri ti na višino.
Od daleč začujemo šumenje slapa. To je Sava, ki prihaja iz skanate votline in se peni po ska-, lov ju navzdol. Vedno bolj se pri-mikamo gorovju in kmalu smo obdani z vršaci, ki nam zapirajo ( nadaljno pot. Prišli smo na zeleno , ravnino, na kateri se pasejo ovce, poleg njih pa posedajo rateški pastirji v običajnih coklah z mav-ho na rami in s palico v roki. Srečujejo nas izletniki, ki se vračajo okinčani s planinskimi cvetkam, s svojega sprehoda. V sinjih višavah se nam pokaže tuintam kak
planinska tica, ki nas spominja s svojim krikom, da smo prišli v dom sokolov in orlov. Zna se pripetiti, da vgledamo tudi družino divjih koz, ki se je pasla na zelenicah in proži v begu kamenje v dolino.
Ko smo se v pastirski koči nekoliko odpočili, stopamo proti strmini, raz katero pada od skale do j skale mlada Sava. Hodimo prav polagoma pol ure navzgor in do-I spemo med dišečim ravšjem do rojstnega kraja bistre hčerke na-jših planin. Pot zadnjih dvajset I ali trideset korakov, ki pelje po ,golem skalovju, je sicer nekoliko ' nerodna, vendar pa brez rasne nevarnosti, ker se na bolj opasnih .krajih poprimemo železnih klinov,
I pritrjenih v skalovju.
Sava prihaja v obilni množini in prav počasi iz skalnate votline pod Poneo. Ko pa pride na svetlo, postane njen tok divji, podoben človeku, ki je raztrgal spone SU-.ženjstva in se zagnal v dir, v katerem ga ne bo vzdržala nobena sila več. Voda je tako mrzla, da je ni dobro piti takoj pri izviru, temveč šele potem, ko je izgubila svoj ledeni okus v vnanjem gorkejšem zraku.
I Mnogo se je že premišljevalo, zakaj da prihaja Sava tako počasi izpod skalovja. Ako vržeš palico v votlino, priplava palica iz nje. Vse kaže. da stoji v notranjščini jezero, ki bi se dalo odkriti na ta način, da bi se razstrelile tvnanje stene. To bi se lahko izvršilo, ako bi se na primer "Planin-jsko društvo" poprijelo tega dela. Zelo je verjetno, da bi se odkrilo kako naravno čudo Če stoji jezero J v gori. napravili bi se hodniki ob njem. in mi bi se sprehajali pod 'skalnatimi oboki kakor v Posto-jinski jami. Resno opozarjamo na to izrednost.
j Sploh se obče želi. da bi "Planinsko društvo" storilo kaj več za to točko Julijskih alp. Reči moramo. da je Planica s svojo krasoto preveč pozabljena med nami. Za druge manj vredne kraje se je že mnogo naredilo, izvir Save-Do-linke ae pa tako zanemarja. Ne
pozabimo, da je sedaj, ki imamo Jugoedavijo, izvir Save toliko važnejšega pomena. Sava. ki izvira v Planiei in se združuje nad Radovljico s svojo posestriuo lio-hinjko. pod zidovjem Relgrada pa se izteka v Dunav, je vendar glavna reka Jugoslavije. Saj ima svojo pot skozi sredo naše države in vstvarja še bolj prijateljsko zvezo s Slovenci. Hrvati in Srbi.
Iz Planice ima hriholazec troje j potov, ki ga privedejo na glavne i višine ondotnih Julijskih alp. Vse j tri višine stojijo uprav pred na-;mi. Prva jc Jalovec, druga Potica, 'retja Mojstovka. Seveda je treba vodnika za te ture. Kdor bi ne ž.elel iti iz Planice v Rateče nazaj, gre lahko skozi Grlo in Malo Pi-šenco v Kranjsko Goro. To je prvi prehod. Drugi prehod ga pripel ja pod Mojstrovko na Primorsko (v Trento. Sočo in Bovec . Ta je sedaj nemogoč, ker imajo Italijani zasedeno kranjsko-goriš-ko mejo.
Pred svetovno vojsko so se pasle v Planici mnogoštevilne cede ovac. Pastirji so imeli od Kresa do Malega Šmarna stalno.bivališče v ondotni planinski koči. Iz ovčjega mleka se je delal okusen sir. Ko so prišle vsak dan proti večeru r^ce in koze v stajo (ograjen prostor poleg koče), pomoh 1 i so jih pastirji. Vič ji med njimi : ki so mu rekli "spravnik", jf 1 pretočil vse mleko v velikansl-bakren kotel. Ko je mleko zavre ' lo. je naredil spravnik po airar 5 skih pravilih iz njega sir. ki je bi
■	izvrstna hrana, nekajse ga je pj : spravilo v denar. V vojski se j«
število drobnice zelo zmanjšale 1 in tudi pastirjev ni bilo mogoč« dobiti. Celo veliki bakreni kotel
•	ki je bil skupna last živinorejcev
>	se-je moral oddati za vojno. Vslec ' tega se je opustila skupna pasa ; da oskrbuje sedaj vsak posestni 1 1 le svojo živino in da je prenehal« 1 tudi skupno sirarstvo.
Pokazali smo pokrajinsko slik< 1 ob severnem vznožju Julijskih alj točko, ki bi jo morali ceniti rad ' njene lepote mnogo bolj nego sm< ; jo cenili do sedaj. Prav zato, di
■	bi se ta kraj odprl tujskemu pro
•	metu. se je zgradila leta 1919 no ) va železniška postaja z imenon
*	"Planica", od koder je le eno urr
*	pešhoje k izviru Save.
i
. Oglasi naj se moj brat RICHARE MOZETIČ ali FISHER. Let!
j 1914 je bil v Kargo, N. Dak., ii preje pa v Akron, Ohio. Po zneje nimam nobenega poročili : o njem. C'e kdo ve za njega. na. L mi blagovoli poročati ali ga o poeoriti, da se mi javi. — An ton Mozetič, železniški uslužbe ( nec južne železnice, glavni ko lod \or, Ljubljana, Jugoslavia. (6-8—11)
Rad bi izvedel za mojega prija telja JOIINA LAKNER iz Jer nejevasi pri Črnomlju na Do lenjskem. Ker mu imam poro čati več varnih stvari iz star« i Jomovine. zato prosim cenjen« rojake in rojakinje širom Ame rike. če kateri ve kaj o njem
>	da mi blagovoli sporočiti; čt pa on sam bere te vrstice, ga prosim, da se oglasi svojemu sorodniku. — Michael Thome: 724 Chestnut St. Johnstown, Pa
Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JOHNA KNAP. Na haja se nekje v Pennsylvaniji Prosim cenjene rojake, da bi mi kateri naznanil njegov naslov ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju Andrew LekAan, 1201 Addison Road, Cleveland, Ohio, (6-9—11)
Oglasi naj se neki GREGEL. Pri upravništvu Glasa Naroda ima pismo, katero je pisala njegova sestra Marija Svetina. Vrhe, Slovenji Gradec. Jugoalavia. (6-8—11)
m^. Pozor rojaki raV io rojakinjo!
Vam zraatejo krasni Vf^V lasje v Stih tednih.
Od Alpenpotnade zrastejo v Stih tednih moškim krasne brke in brada- Revmatlsem ali koatibol ae ozdravi popolnoma v Stih dneh. Od Bruslintinkture Vam poatanejo atvt lasje popdnOma natural kakor an bili r mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bule, turove, za kurje očesa, bradorice, potne noge. oaebline. Zastarane želodčne bolezni se zdravilo hitro in poceni. PiHte takoj po cenik ln KaM« pofiljem zastonj.
Jakob Wih riflo
fits Bmm Are„ N. t ClinUal. O.
t
Nova iznajdba.	! 1
Admiral Fournier je poročal v akademiji znanosti o novi iznajdbi inženirja Letha. Nova iznajdba cbstoja v tem. da omogoča električni kabel. združen s električ-. nim signalnim naparatom za luč in zvok. eelo v največji megli ladji sami. da najde vozno smer in pripelje v pristanišče. Mornariški i vnister. ki je prisostvoval popolnoma posrečenemu pc-kusu. je sklenil, položiti take kable v najkrajšem času v vseh pristaniščih. Kt.kor poroča "Matin"*, nameravajo položiti take kable v t'analu 1«» Manche, la bi promet med Francijo iu Anglijo ne bil več od-. vise n od megle.
Ginljiv prizor na ženskem kongresu v Kristijaniji.
Ženskega kongresa v Kristija-.1 'ji se je udeležila tudi jugoslo-jvanska pisateljica Isidora Soko-jllčeva. V času njenega govora je prišlo do ginljivega prizora, ko so I prihitele k njej navzoče bolgarske i žene in njej jokajoč, poljubljale roko. opravičujoč bolgarski narod. ker je bil izdajsko napadel Srbijo.
0<=I>00<CZ=>00<CII>0
' I j
Novi ceniki!
za moške in ženske ure, verižice, priveske, prstane in vso drugo zlatnino so gotovi.
i
Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezplačno, da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike
Cene niije kot drogje.
Ivan Pajk
i
24 Main St. Conemaugh, Pa.
Kje je LOČIŠ STRNADT Zadnji njegov naslov je bil: 2011 Oak Street, Butte, Mont. Za njega bi rad izvedel njegov brat Franc Strnad, Češnjiee štev 3. pošta Mirna peč, Slovenija, Jugoslavia.	(6-8—11)
ŽELIM DOBITI priletno žensko za čuvati enega otroka pri slovenski družini na
farmi. — Mrs. Mary Mravle, Ii.- 1). 1, East Worcester, N. Y.
Kad bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj FRANK KOZEL. Pisal mi je pred tremi leti iz Primero, Colo., in od tistega časa pa ne vem, kje se nahaja. Imel je dve punčki pri sebi. eno staro 11 let, drugo pa l"t. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da mi sporoči, bom zelo hvaležen, iščem ga zaradi važnih reči; ako pa sam člta ta oglas, naj se mi pa sam oglasi. — Peter Stefe. P. O. Box 457. K velet h. Minn.
(6-8—11)
je je JAKOB DROFENIK? Njegov naslov je bil: 285 Park St.. Milwaukee. Wis. Pri upravništvu Glas Naroda ima pismo iz starega kraja od brata Mat. Drofenika. Tržišče št. 10. pošta Rogaška Slatina, štajersko, Jugoslavia.	(6-8—11)
KRETANJE PARNIKOV
EOAJ PRIBLIŽNO OOPLUJEJO IZ
NIW	VORKA.
»
MPERATOH 1	11 nov. — Ch«rtx>ura
IEW YORK	1J nov. — Cherbourg
A LORRAINE	13 nov. — Havrt
IOOROAM	17 nov. — Boulogne
E. d* ITALIA	17. nov. — Tr»t
IELVEDERE	ib nov. — Trst
A T O L' R Al NE	70 nov. — Mavre
tORIATIC	20 nov. — Chorboirq
iT. PAUL	20 nov. — Cherbourg
J. AMSTEROA\	23 nov. — Bo u I O« na
tQUITANIA	23 nov. — Cherbourg
»HILAOELPHIA	27 nov. — Cherbourg
.A SAVO i E	27 nov. — Cherbourg 'RANČE i dec. — Havre tYNDAM 1 dec. — Boulogne kRO-NTlNA 3 d?c. — Trat tOCHAMBEAU 4 dec. — Havre MPERA'OP. 9 dec. — Cherbourg
.A LORRAINE	11 dee. — Havre
SEW YORt	ii dec. — Cherbourg ROTTERDAM 11 dec. — Boulogne
kOU iT ANI A	14 dec. — Cherbourg
JANOPIC	16 dec. — Gt.oa
>T. PAUL	18 dec. — Cherbourg
►RES. WILSON	« Jec. — Trat
Jlede con za ran« netke m vee aru«« >o)aaniia, obrnite ae na tt.dko
FRANK • A K • ■ R aa Cortlandt New York
French Line
lOMFAMIE 6EHEHALE TRAKATUKTIQUE
I JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LEOPOLDINA ............ 13. novembra
LORRAINE ................ 13. novembra
TOURAINE ............ 22. novembra
SAVO IE	.............27. novembra
FRANCE .................. 1. decembra
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURGA.
NIAGARA ................ 10. novembra
Hltrt parallel ■ Hi Hm i la «vama vijakoma. Poeebnl zaetopnlk Juooelovaneke «!•«• bo pričakal potnika ob prihodu naših par-nlkov v Havru ter Jih taine odpremII. kamor ao namenjeni. Paralkl Francoeke trm ao tranaportfrall tekom vojne na tlaote Aehoetovatklh vojakov brea vee near!'.Tka.
Za ftlfkerta In eene vprašajte g
DRU2BINI PISARNI, 19 Stiti St., X.Y. C.
ali pa pri lokalnih apentlh.
LLOYD SABAUOO
Prihcxlnji rxlplutj*- iz N. T pi»rnlk n: ; vijaka REGINA D ITALIA — 13. nov.
RE D'ITAl_lA — 29. dec. Iadajajo m direktni rutni uotju ao vaife
(lavnih meet v Jugoolavlil. BroaplaCno vino potnikom t. raved*.
.............i.........................
: Cosulich črta
Direktno potovanje t Dubreralk (Gr-voaa) in Tt*. BELVEDERE 18. novembra ARGENTINA 4. decembra PRES. WILSON 22. decembra
Potom i tat kov, izdanih sa vee kraje v JugoolavlJI In Brhljl. Razkošne ugodnoatl prvega, druga«
ga In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda deMvaJo brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paaaenger Department
|; 4 West Street	New Y«k
r	--
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:
"PANNONIA" odpluje 10. novembra. Cena za m. razred do Tri ta $130.00.
"ITALIA" odpluje 17. novembra. Cena sa IO. razred do Trsta $105.00.
♦•BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena sa m. razred do Trsta $105.00.
"ARGENTINA" odplnje 3. decembra. Cena sa I£L razred do Trsta $135.00.
Pri navedenih cenah Je vi te ta svota xa vojni
davek.
Na vseh navedenih parnikiiL, je dobiti tudi prostor sa IL rasred sa nisko ceno.
Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na mano in sanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER ^ŽZ^JS**