OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 29, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 105
NOV GROB
JOSEPH ROTT
Ko se je včeraj nahajal na obisku na farmi pri družini Sa-tej v Thompson, O., je Joseph Rott iz 18815 Chickasaw Ave. ^agloma zbolel. Odpeljan je bil ^ bolnišnico v Painsville, O., kjer je kmalu podlegel srčni kapi- Star je bil 54 let. Doma je bil iz vasi Lesnaki, fara št. Vid 'lad Cerknico na Notranjskem, kjer zapušča sestro Nežo in več sorodnikov. V Ameriki je bival 37 let in je bil član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ ter delničar AJC na Recher ,:^ve. Zadnjih osem let je delal Pri Kline Spring Co.
Tukaj zapušča žalujočo so-Pfogo Mary, rojeno Lovko, do-iz vasi Dolina, Jezero, fara Cerknica na Notranjskem, sina Joseph L. Rott, vnuka in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Lady of Perpetual Help na ^eff Rd. ob 9:30 uri in nato pokopališče Calvary.

Mara J. Tavčarjeva:
Kinčanje grobov
Sveče, rože, venci,
glas zvonov iz lin, pesmi in besede rajnim vsem v spomin.
Pot gre tja na grobe, kjer pokojni spe,
misli in ljubezni polno je srce.
Svež spomin obdaja mrtve v žive dni, preboljena rana znova zaboli.
Mnogi so nam bili sreča in zaklad, našega življenja sonce svetlih nad.
Luč trepeče v vetru, rože vonj dehti,
glas otožne pesmi s srcem zaihti.
Pot nazaj nas vodi, z nami gre bolest, v težjce dni življenja, v mrak samotnih cest.
KONGRESNIK UMRL
DETROIT, 27. maja. — Danes zgodaj zjutraj je na svojem domu umrl kongresnik John A. Lesinski, ki je bil znan dosledni podpiratelj delavstva. Med ostalim je predložil v kongresu predlogo, s katero bi se preklicalo Taft-Hartleyev zakon in ga nadomestilo s popravljenim Wagnerjevim aktom. Lesinski, ki je bil star 65 let, je umrl vsled srčnega napada.
žalostna vest iz Žiri
Mrs. Anna Jesenko iz 3567 W. 61 St. je prejela od svoje sestre Staži Bogataj iz Stara vas št. 34, žiri, žalostno vest, da ji je po dolgi bolezni umrl sin Dušan, star 11 let. Nahajal se je v ljubljanski bolnišnici šest mesecev. Imel je lep pogreb v ži-rih. Bodi mu lahka domača gruda, prizadetim pa naše so-žalje!
Demonstracije v New Yorku zaradi govora gen. Claya
NEW YORK, 25. maja—Bivši ameriški vojaški guverner v Nemčiji gen. Lucius D. Clay je danes obsodil demonstrante, ki so poskušali preprečiti njegov govor v Town Hallu.
Več kot 1,000 oseb se je zbralo pred Town Hallom. Protestirali so proti shodu, ki ga je prirejala Common Cause Inc. De-monstrantje so trdili, da je shod nacistični sestanek, na katerem se namerava govoriti v prid oživljanja nacizma v zapad-ni Nemčiji in netiti vojne čute.
Ko je gen. Clay začel svoj govor, ga je neki moški vprašal:
"Kaj pa je z lise Koch in njeno človeško kožo?"
(lise Koch je znana nacistična zločinka, ki je dala pomoriti večjo število ujetnikov v taboriščih in je iz njihove kože izdelovala senčnike, platnice za knjige itd. Gen. Clay jo je pomilostil, predno je podal ostavko na položaju vojaškega guvernerja).
V dvorani, v kateri se je vršil shod, je prišlo do krajših demonstracij proti Clayu, toda policija jih je kmalu razbila.
Gen. Clay je izjavil, da so de-monstrantje s svojim obnašanje pokazali netolarantnost, kakšna je zadušila "svobodo v Evrppi." Toda ni pojasnil zadevo z nacistično zločinko in zakaj jo je prav za prav pomilostil.
Oboroževanje držav okrog Sovjetske zveze je očitna agresivna poteza š strani Zed. držav, je izjavil Taft
Poroka
Jutri, na Spominski dan se bosta poročila Miss Betty Jane Kapel, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Kapel, 1861 Sagamore Dr., in Mr. Jack A. Rottar, sin Mr. in Mrs. Jack Rottar iz Chardon Rd. Poroka bo zjutraj ob 9:30 uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poročna slavnost pa zvečer za ožje sorodnike na domu nevestinih staršev. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k porbč-'nim obredom. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Prišla iz stare domovine
Zadnji torek je dospela Cirila Kuret, rodom iz Narina pri št. Petru na Krasu, k svoji sestri Mrs. Jennie Avčin, 15401 School Ave. Vse potrebno za potovanje je preskrbela tvrdka Kollander. Lepe vrtnice
V cvetličarni Charles in Olga Slapnik na 6026 St. Clair Ave imajo lepo zalogo krasnih vrtnic, ki cvetijo vsak mesec. Cene teh vrtnic so zmerne. Oglejte si jih.
Četrta konvencija SANSa je dala odgovori
f
Napredni ameriški Slovenci želijo, da SANS nadaljuje z delom v soglasju z novimi razmerami in potrebami; glavni urad premeščen iz Chicage v Cleveland
Včeraj se je v Slovenskem delavskem domu na Water-■^0 Rd. končala Četrta redna konvencija Slovenskega ame-^iskega narodnega sveta.
Predkonvenčno razpoloženje je bilo precej pesimisti-ker so prevladovala mnenja, da SANS nima več no-"enih pogojev za uspešno delovanje. Mnogi so pričakovali, bo Četrta konvencija likvidirala organizacijo, ki se je ^adnjih osem let uspešno zoperstavljala vsem težavam.
oda že za dane razmere veliko število delegatov iz najmočnejših slovenskih naselbin je bilo najboljši dokaz, da '^^predni ameriški Slovenci želijo ohraniti
Konvencijo je v soboto zjutraj ® krajšim pozdravnim govorom predsednik Fred Vider, na-je nadaljne vodstvo prevzel k%venčni ^edvešek.
organizacijo.
predsednik Milan
posameznih poročil naj po-
®®bno omenimo poročilo častne-
predsednika Etbina Kristana, ki • ' ^ Je orisal zgodovino SANSa.
ot na prejšnjih konvencijah je
'Stan zopet s svojim ognjevi-
besedami vlival pogum in
Upanje navzočim delegatom.
ahko se reče, da je kljub svo-
^ visoki starosti Kristan še ved-
Sonilna sila našega napredne-
^ gibanja. Kar je še bilo pesi-
'2ina in nezaupanja v bodoč-
organizacije, je izginila
Prico njegove vztrajne bojevi-
j^,®'i- Drugi častni predsednik,
ima ogromne zasluge za
Se - '	Louis Adamič,
^ pismeno opravičil, ker je
^ ® svoj čas posvetil svoji novi
'^Jigi o Jugoslaviji.
četrti konvenciji so prvič 'Navzoči delegat je iz Slove-y®i trije odlični gostje—dr.
Bojc-Vidovec, Tone Se-Drago šega so navzo-<Jelegatom in
ameriškim Slovencem sporočili pozdrave bratov in sester iz rojstne domovine ter se zahvalili SANSu in vsem ameriškim Slovencem, ki so požrtvovalno delali, da bi na številne načine pomagali svoji rojstni domovini Sloveniji.
Govor Toneta Seliškarja
V svojem govoru je Seliškar rekel:	,
"Dragi bratje in sestre, dragi prijatelji! Izredno sem vesel in zadovoljen, da vam lahko na ameriških tleh izročim iskrene pozdrave Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zlasti sem radosten, da lahko osebno izročim pozdrave slovenskega delavskega razreda očetu našega delavskega gibanja—Etbinu Kristanu. Radost me prežiga, ko vam stiskam vaše zveste delavske roke in ko vam izrekam za vašo zvestobo do rodnega naroda zahvalo rojstne domovine, ki ste ji storili toliko dobrega. Naš narod je majhen. Toda v najstrašnejših časih je našel tisto silo, ki ga je vodila do zmage. Ta sila je: enotnost našega naroda. To geslo sprejmite tudi kot geslo naprednim vaše\ konvencije in dosegli boste
take uspehe, kot si jih žele vsi naši napredni ljudje od dela vaše konvencije. Naj živi SANS— vodilna organizacija vseh naprednih Slovencev v Ameriki!" Ime organizacije ostalo nespremenjeno
Eno najvažnejših vprašanj na zasedanju v soboto je bilo vprašanje nadaljnega obstoja organizacije SANS. V zvezi s tem vprašanjem sta bili predloženi dve resoluciji, prva, ki je priporočala razpustitev SANSa in ustanovitev nove kulturno-pro-svetne organizacije, druga, ki je priporočala, da se ime SANS ohrani tudi za bodoče delo. Z ogromno večino glasov je bila sprejeta druga resolucija, ker so delegatje smatrali, da ni no? benih tehtnih vzrokov za spremembo imena.
Resolucija o SANSu, ki je bila odobrena, poudarjan, da v delu organizacije ni bilo ničesar prevratnega, da je delo SANSa odprta knjiga za vsakega, da je to delo bilo pošteno in častno.
Važne so bile številne resolucije in referati, ki bodo pri bodočem delu poudarili predvsem kultumo-prosvjetno nalogo organizacije. Resolucije so: o miru, o kulturno-prosvetnih zvezah z rojstno domovino, o strnitvi kulturnega dela ameriških Slovencev, o delavstvu, medanordnih odnošajih itd.
Glavni urad SANSa in novi glavni odbor
Na priporočilo odbora za spremembo pravil so bile izvršene spremembe o strukturi SANSa. Tako je na primer odpadel ves širši odbor, glavni odbor bo imel pet članov iz mesta, v katerem je sedež organizacije in štiri člane glavnega odbora izven mesta glavnega urada.
Volitve novega glavnega odbora so se vršile v nedeljo dopoldne. Dolgoletni in zaslužni taj-
nik Mirko G. Kuhel vsled prezaposlenosti ni hotel sprejeti nominacije. Predlagan je bil John Pollock, ki je po nekaj ponav-Ijanih nominacijah sprejel in bil z viharnim odobravanjem izvoljen za novega glavnega tajnika SANSa.
Ostali člani glavnega urada, ki bo v Clevelandu, so:
Frank Česen, predsednik; Andy Turkman, podpredsednik; Josephine Zakrajšek, blagajni-čarka, in Ivan Bostjančič, zapisnikar.
Člani glavnega odbora izven Clevelanda so: Milan Medvešek, drugi podpredsednik; Mirko Kuhel, Joseph Zavertnik in Frank Smith.
Z velikim odobravanjem sta bila potrjena za častna predsednika SANSa Etbin Kristan in Louis Adamič.
Zaključni shod
V zvezi s konvencijo je bil popoldne prirejen javni shod s koncertom, na katerem so nastopili pevski zbori Zarja, Jadran in Slovan. Govorili so: predsednik konvenčnega odbora Andrew Božič, bivši predsednik SANSa Frank Vider, bivši tajnik SANSa Mirko G. Kuhel in vsi trije gostje iz rojstne domovine. (Govore dr. Franje Bojc-Bido-vec. Drago Šege in Toneta Seliškarja bomo objavili v sredo, kakor tudi daljše poročilo o variet-nem programu, ki se je zaključil s kazanjem filmov iz Slovenije).
Zaključne prireditve se je udeležila velika množica naših naprednih ljudi, kar je dokaz, da nobena obrekovanja in straho-vanja ne morejo vplivati na naše poštene Slovence, ki se zavedajo,
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI
Sharon, Pa.—Martin L. Garm, sin družine Jacob Garm, se je 15. maja v bližini Quantica, Va., v avtni nesreči smrtno ponesrečil. Služil je pri mornarici. Omenjenega dne se je v družbi dveh drugih vojakov podal proti domu na dopust. Imeli so namen, da pridejo domov za materinski dan, toda usoda je zahtevala drugače. Do nesreče je prišlo na mokri cesti, na kateri je prenagla vožnja spodnesla avto, ki se je prevrnil in pod seboj pokopal mladega Garma. Takoj po obvestilu o nesreči sta se v Quantico podala k ponesrečenemu sinu oče in mati. Ko so jima zdravniki povedali, da je sin izven nevarnosti, sta se podala proti domu. Po vrnitvi domov pa je družina prejela br-zojav, da je sin "podlegel notranjim komplikacijam. Star je bil 19 let, član SNPJ in pokopan tukaj. Družina se je pred nekaj leti preselila v Sharon s farme iz Sheldona, Wis. Poleg staršev zapušča več polbratov in sester ter strica Josepha Garma.
Na obisku
Mr. in Mrs. Joseph in Anna (rojena Krnc) Zibert ter njiju hči in zet so prišli iz De s Moines, Iowa, na obisk k sorodnikom in prijateljem v Clevelandu. Za časa obiska tu se nahajajo pri Mr. in Mrs. Joseph Spacapan, Anderšon Rd., Wick-liffe, O. Mrs. Zibert i n Mrs. Spacapan ste sestrični in se nista videli že nad 45 let. Oba, Mr. in Mrs. Zibert sta doma iz
vasi Zavratec p r i Studencu da s podpiranjem SANSa vršijo Prijatelji in znanci ju lahko ja Roberta A. Tafta, katerega delo, ki je koristno vsem nam v obiščejo na domu pri družini je pohvalil, da je "primer pošte-Ameriki in našemu narodu v Spacapan. Dobrodošli v naši na- nia in neodvisnosti v Washing-rojstni Sloveniji.	, selbini!	tonu."
"Če mi začnemo postavljati moderna invazijska letala v vsako državo, ki obkroža Rusi jo, tedaj smo mi postali agre sor," je rekel Taft.
Republikanski senator je izjavil, da je ameriška vojaška sila edina stvar, k i bi lahko preprečila rusko agresijo, toda po njegovem mnenju je Atlantska vojaška zveza napačna.
"Jaz ne bi oboroževal Evrope. Naj Evropa najde svojo lastno rečitev^. Po mojem mnenju močna ameriška letalska sila ter velike zaloge ameriških atomskih bomb so edina stvar, da se Rusijo oplaši pred vojno."
Taft je izjavil, da čeprav se zoperstavlja oboroževanju Evrope, to ne pomeni, da bi se dežele zapadne Evrope prepustilo njihovi usodi. Na vprašanje, če misli reči, da bi Zedinjene države šle v vojno, če bi Sovjetska zveza napadla kakšno evropsko državo, je Taft odgovoril:
"Da, mi bi šli v vojno. Rus: niso pod vzeli nobene vojaške agresije, vsaj z ruskimi vojaki ne, in jaz imam velike upe, da tega ne bodo storili.
Republikanski senator je pristavil, da je ves učinek Atlantskega vojaškega pakta, ki je bil sklenjen pod vodstvom Zedinje-nih držav, da se je s tem paktom "zvišalo možnost vojne."
BROMFIELD NAPADEL PREDSEDNIKA TRUMANA
COLUMBUS, O., 25. maja— Znani pisatelj Louis Bromfield je danes na sestanku republikancev napadel predsednika Tru-mana, za katerega je rekel, da je "nedvomno najbolj malovreden predsednik v naši zgodovini."
Bromfield je izjavil, da je bivši republikanski predsedniški kandidat Harold Stassen premi-lo ocenil Trumana, ko ga je označil za "najslabšega predsednika." Pristavil je:
"Mr. Truman je nedvomno najbolj malovreden predsednik, ki smo jih imeli v naši zgodovini. On sploh nima nobenih idej,^ ampak z izjemo tistih, ki jih prejema z desnice in levice. On je zadnji človek v Zedinjenih državah, ki želi Komisijo za pravično uposlitev; on je zadnji človek, ki bi želel, da se prekliče Taft-Hartleyev zakon. On je zgolj malovreden politik z dvorišč Kansas Cityja."
Bromfield pa je z druge strani podprl republikanskega senator
WASHINGTON, 28. maja—Ohijski republikanski senator Robert Taft je danes izjavil, da se obroževanje držav, ki obkrožajo Sovjetsko zvezo, lahko smatra za agresivno potezo s strani Zedinjenih držav.
Taft je govoril na televizijskem programu "Meet the Press". Rekel je, da bi Zedinjene države morale povedati Rusom, da se bodo našli v vojni če bodo začeli z agresijo. Toda senator je' obenem poudaril, da Rusi doslej niso podvzeli nobene vojaške agresije.
Projekt Cleveland Electric 111. Co. bo stal pol milijarde
Cleveland Electric Illuminating Co. namerava v prihodnjih 15 letih potrošiti pol milijarde dolarjev za razširitev električne sile za nadaljnih milijon kilovatov. To je dvakrat toliko električne sile, kot jo ima sedaj.
Kmalu se bo začelo graditi četrto električno centralo na East Lake, pri izvoru reke Chagrin, ki bo stala $100,000,000.
Bodoče projekte CEI je pojasnil predvčerajšnjem predsednik Elmer L. Lindseth, ki je rekel:
"V pravem pomenu besede mi smo šele začeli graditi."
Lindseth je govoril ob priliki otvoritve dodatnih projektov pri centrali na Avon Lake. Navzoči so bili poleg župana Burkea^ tu(|i številni cleveland-ski bankirji, industrijalci, poročevalci itd.
V svojem začetku leta 1926 je Avon centrala imela kapaciteto le 80,000 kilovatov, med tem ko jo ima sedaj 400,000 kilovatov.
Novi projekti CEI bodo veliko prispevali razširitvi industrij, katere bodo oskrbovali z električno pogonsko silo.
Piknik Ženskega odseka farme SNPJ
Jutri, na Spominski dan, 30. maja, vabijo članice Ženskega odseka farme SNPJ na piknik na njih farmi na Chardon in Heath Rd. Da bo dobra zabava ni treba posebej povdarjati, saj ženske se vedno potrudijo, da ni nikomur žal, kdor poseti kako njih prireditev. Jutri bodo navzoči tudi trije gostje iz stare domovine, zdravnica Pranja Bidovec, Tone Seliškar in Drago Šega. Okusno kosilo se bo serviralo ob 1. uri popoldne, nato pa se razvije splošna,zabava. Za ples bo igrala fina godba. Občinstvo je prijazno vabljeno na obilen poset v prosti naravi, kjer boste imeli lepo razvedrilo.
Čajanka v počasi zdravnici Franja Bojc-Bidovec
V četrtek zvečer po redni seji krožka št. 1 Prog. Slovenk na Waterloo Rd. bodo članice priredile čajanko v počast zdravnici Franji Bidovec, ki se tu nahaja iz stare domovine. K zabavi, na kateri bo zdravnica govorila navzočim, se prijazno vabi tudi članice krožka št. 2 iz St. Clair Ave., krožka št. 3 iz Eu-clida, in krožka št. 7, pri kateremu" so naša mlada dekleta in žene iz Collinwooda. Pridružijo se jim lahko tudi njih možje.
Dodatno poročilo
Dodatno se nam poroča, da zapušča pokojni Blaž Odar, ki je nagloma umrl v Cantonu, O. v stari domovini brata Jožefa in sestro Terezijo Spendal ter pol-sestro Prančiško Jurca.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
29. maja 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. $231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)____________
_.-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
Po 22 letiK na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
58
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NARODNO OSVOBODILNA VOJNA V KOLONIJAH
V.
Mnogo je vzrokov, zakaj je ta vstaja v M'alaji /ki je komaj tako velika kakor polovica Jugoslavije) za Veliko Britanijo resno vprašanje. Prvi vzrok je ta, da je ta vstaja integralni del kolonialnega osvobodilnega gibanja, ki zajema vse dežele in otoke Jugovzhodne Azije. Drugi je ta, da so malajske partizanske enote "Tiga Bitang" sestavljene iz partizanov pod komunističnim vodstvom, ki so se prekalili v štirih letih gverilskega vojskovanja proti japonski vojski. Tretji vzrok je ta, da je Malaja, kjer so pred vojno pridobivali 40/r svetovnih potreb surovega gumija in 30't kositra, vir Veliki Britaniji tako nujno potrebnih dolarjev. Celo leto 1948 je dobila Anglija od prodaje malajskega gumija in kositra Združenim državam več dolarjev kakor od vsega drugega izvoza v ZDA. .Četrti vzrok je v tem, da Britanski imperij upada in razpada. V gospodarstvu smo videli to v hudi gospodarski krizi po letu 1945, ko se je razmeroma neznatni angleški izvoz v ZDA zmanjšal približno za 50/<, kar se je pokazalo v devaluaciji funtšterlinga 18. septembra istega leta. Polično se kaže to v velikih osvobodilnih gibanjih v najvažnejših kolonijah, kakor so Indija, Ceylon, Burma in afriške kolonije. Vstaja v Malaji je torej del celotnega zgodovinskega procesa, slabitev in razbijanje britanskega imperija.
Čvrst značaj sedanje revolucije določajo zanimive notranje sile v Malaji. Malaja ima proporcionalno večji proletariat kakor druge kolonije. Vzrok ni industrializacija dežele. Imperialistične sile nikoli ne razvijajo industrije v svojih kolonijah. V Malaji so angleški kapitalisti zaplenili velika zemljišča, na katerih so uredili velikanske plantaže gumija. Na teh plantažah je bilo pred vojno zaposlenih 750,000 delavcev. Razen tega je v Malaji 200,000 delavcev v rudnikih kositra in v topilnicah. To je že blizu milijon proletarcev, vseh prebivalcev pa je 6 milijonov. Panmalaj-ska federacija sindikatov, ki je ilegalna in ki jo Anglija nenehno preganja, šteje 465,000 članov. Člani so večinoma Kitajci, ki so tesno povezani s Kitajsko, zibelko kolonialpe revolucije.
Ko je začela Velika Britanija razvijati proizvodnjo gumija in kositra, so pripeljali iz Kitajske in Indije na tisoče delavcev. Zato je zdaj v Malaji 2 in pol milijona Kitajcev, 2 in pol milijona Malajcev in 700,000 Indijcev. V razdobju dveh rodov se je angleškim strokovnjakom za taktiko "deli in vladaj" posrečilo razdvojiti te tri skupine in ustvariti med njimi antagonizem. Med vojno proti Japoncem so se ti trije narodi združili v nerazdružljivo združeno fronto. Zanimivo je omeniti, da pomeni ime partizanske vojske "Tiga Bitanj," "Tri zvezde"—po eno za vsako izmed nacionalnih skupin. Malajski delavci in kmetje so zdaj združeni na temelju programa, ki poziva v boj proti angleškim imperialistom, proti malajski fevdalni gospodi, proti domačim kitajskim kapitalistom in indijskim oderuhom. Program postavlja za cilj nacionalno osvoboditev in agrarno revolucijo. XlJvrsto proletarsko vodstvo tega gibanja je eno izmed mnogih poroštev za dokončno zmago. Malaja leži med Ljudsko republiko Vietnamom na severu in Indonezijo, v kateri se bije oborožen boj za osvoboditev, na jugu. Vodje malajske vojske, ki se je med vojno borila proti Japoncem, je angleška vlada leta 1945 odlikovala za hrabrost. Mnoge izmed njih so Angleži med sedanjo vstajo ujeli in ustrelili. 2e samo to dejstvo kaže, kako globok je prepad med dvema različnima pojmovanjema proti japonske vojne. Velika Britanija, ZDA, Nizozemska in Francija so govorile C tej vojni kot vojni proti fašizmu in vojni za svobodo, menile pa so, da je cilj vojne, da ohranijo svoje kolonije. Narodi Malaje, kakor tudi narodi Vietnama, Indonezije, Burme in Filipinov pa so vitieli v vojni proti Japoncem vojno za svobodo in neodvisnost. Njihov sedanji boj je prav za prav nadaljevanje njihove vojne proti japonskim imperialistom in slehernemu imperialističnemu podiarm-Ijenju.
OSVOBODILNA VOJNA V BURMI
Severovzhodno od Malaje, na zahodni meji Vietnama, je angleška kolonija Burma. Od januarja 1948 je Burma: "neodvisna" republika. Tej "neodvisni" republiki vlada koalicija burmske buržoazije in fevdalne zemljiške gospode. Ta koalicija si na vse kriplje prizadeva zaščititi investicije angleškega kapitala in angleško premoženje, I hkrati pa preprečiti burmskim kmetom, da bi razbili fev-i dalni veleposestniški sistem.	i
Sorodnike Katke Horvatinove sem našel doma. V Žiganji vasi delajo čevlje za zadruge in sodil sem, da so ti vaščani bolj zadovoljni kot v izključno poljedelskih vaseh. Družina Jeko-vec lepo pozdravlja Katko Hor-vatin in se ji zahvaljuje za vse. Katka je bila tam na obisku po prvi svetovni vojni in je še sedaj ne morejo pozabiti. Mlad zakonski par Jekovec ima zalo hčerko. To omenim zato, ker sem opazil, da je bila nekaj mesecev stara punčka tako lepo oblečena kakor kakšen ameriški otrok iz dobro situirane družine. Sam pri sebi sem mislil, da ima pri tem prste vmes Katka Horvatinova, toda morda se motim.
Pri Jekovcih so nam gostoljubno postregli. Razgovarjali smo se o tem in onem. Čevljarska zadruga očitno dobro uspeva. V razgovoru sem pristavil, da oblasti kmete precej navijajo. Tedaj pa se je oglasil neki sosed in dejal; "Sleherni kmet bi lahko shajal z oblastmi, če bi se zavedal kolektivnega napora in da mora vsakdo živeti!" Tedaj pa sem pristavil, da je to laže reči nekomu, ki ni kmet (mislil sem, da je čevljar), on pa je na mojo opazko dejal: "Jaz sem kmet!" Ime tega kmeta je Lukanc. On ima brata Jerneja v Clevelandu in ga lepo pozdravlja.
Morali smo se posloviti, kajti nečak Mary Prasnikarjeve, kateri je bil z menoj v Žiganji vasi, je predvideval, da bo prišla Mary z vlakom. Odpeljali smo se na postajo, a Mary ni bilo. Marynnečak seje nato domislil, da je pri neki sorodnici in odpeljali smo ■ se vsi trije v
Ljubljano. Tam so nam povedali, da je na Bledu in da bo prišla tisti dan domov. Šoferju Jaku sem dejal, naj se več ne trapi z menoj, toda bil je pri pravljen še enkrat zapelja^ v Naklo.
Prišli smo tja in našli Mary doma! Mary je bila tako vesela, ko me je zagledala, da me je objela. Tudi jaz sem bil ve sel srečanja z mojo staro ameriško prijateljico. Ona me je takoj zapeljala v posebno sobo in nanesla s pomočjo nečaka razne stvari na mizo, toda meni ni bilo za jed. V sobo je prišel šofer Jaka, a je takoj opazil, da hočeva biti sama in se je vljudno odstranil.
Takoj sem opazil, da je Mary zelo razburjena. Pritoževala se je proti postopanju s kmeti, proti diktaturi ■ in birokraciji. Posebno je bila razburjena, ko mi je pripovedovala, da se je maršal Tito peljal na Gorenjsko s tremi vlaki, medtem ko se revno ljudstvo stiska in preriva v vlakih. Meni je znano, kako se vozi Tito, namreč najpr-vo pelje naprej tovorni vlak, nato nekaj vagonov, v katerih je on in njegovo spremstvo, za temi pa straža. Mary sem dejal, da so že nekajkrat sovražniki zagrozili, da bodo ubili jugoslovanskega premierja, zato oblasti tako pazijo nanj, in če bi se kaj pripetilo Titu, ki je danes simbol jugoslovanskega edinstva, bi lahko prišlo do hudih posledic v tej ubogi deželi, na katero preže sovražniki od vseh strani.
"Poglej Trumana, ki je vendar predsednik Zedinjenih držav, a se ne vozi s tremi vlaki!" je razburjeno vzkliknila Mary. Ne vem, kako se vozi naš pred-
Angleska marionetna vlada kontrolira glavna pristaniška mesta Rangun, Mulmen in Basein, medtem ko kontrolira ljudska partizanska vojska ostali del dežele, ki je velika kakor Francija in šteje 20 milijonov prebivalcev.. Nenehno se bi jej o srditi boji med partizanskimi odredi in burmskimi marionetnimi enotami z angleškimi svetovalci. Partizanske enote imajo to prednost, da so si pridobile v gverilski vojni med japonsko okupacijo izkušnje, da jih ljudstvo podpira in da imajo kratek in jasen revolucionarni program: "Nobenih tujev, nobene zemljiške gospode, nobenih rent, niti davkov, zemljo pa vsem." Kakor v vseh drugih kolonijah, zahtevajo s tem programom nacionalno neodvisnost in agrarno revolucijo.
Burmska in indonezijska revolucija sta si podobni. Ko so se angleške enote v oktobru 1945 vrnile, so našle v Burmi močno osvobodilno gibanje, ki je zajemalo vse razrede in organizacije ter imelo izkušene in oborožene enote. Anglija je prvotno mislila, da bo zadušila gibanje z oboroženo silo, kar pa se ji ni posrečilo. Potem se je povezala z domačo buržoazijo in zemljiško gospodo ter upo-stavila burmsko verzijo Čangkajškove vlade, ki ji je za-jamčila neodvisnost. Ljudska fronta, znana pod imenom "Antifašistična narodnoosvobodilna liga," je bila kakor v Indoneziji pod reakcionarnim vodstvom, ki je izključila Komunistično partijo iz Lige, jo razglasilo za ilegalno in /ačela razoroževati partizanske enote pod komunističnim vodstvom. Kakor v Indoneziji tudi tu buržoazno-velepo-sestniška klika ni rešila nobenega osnovnega problema. Namesto zemlje je dala ljudstvu lažno svobodo, ki jo je dobila od Anglije za ceno zaščite angleškega premoženja in investicij.
Toda tudi burmska kolonialna revolucija je del splošnega kolonialnega revolucionarnega gibanja, ki je sprostilo zadrževane sile ljudstva in ki ga ni mogoče zavreti s spletko ali izdajstvom kolonialne buržoazije in zemljiške gospode. To velja zlasti za Burmo, ki leži med Kitajsko, Vietnamom in Indijo. Burmski narod je živel kakor vsi i kolonialni narodi dolga stoletja na,robu gladovanja. Imperializem ga je brezobzirno izkoriščal, vladali so mu tuji bajoneti, ljudstvo pa je živelo živalsko življenje. Nad 90' r burmskega naroda, kakor tudi narodov v drugih kolonijah je nepismeno. Umrljivost otrok je 4—8-krat večja kakor v evropskih državah. Povprečna dolgost življenja v vseh kolonijah znaša 24—26 let, medtem ko znaša v Angliji 56, v ZDA pa 65 let. To so darovi "civilizacije," ki so jih zahodni imperialisti izvažali v svoje kolonije. Proti takšnim strahotam imperialističnega vladanja se zdaj bori burmsko ljudstvo. Ker pa je njegova revolucija del svetovne socialistične revolucije proti imperializmu, je njegova zmaga neogibna kakor je neogibna zora-novega dne.
(Dalje prihodnjič)
sednik, toda brez dvoma je dobro zastražen, kot so vsi vladarji-
Mary sem nato popolnoma odkritosrčno govoril, da sem tudi jaz marsikaj opazil, kar mi ni pogodu, nato pa poudaril, kaj vse se je zgodilo z Jugosla vijo in da je treba vso stvar dobro pretehtati od vseh strani, da presojati deželo kot je no, da kmet mora prispevati Jugoslavija, ni tako enostav svoj delež za prehrano mestnega prebivalstva in industrijskega delavstva, če hoče vlada izpeljati svoje načrte.
Mary me je nato prvič drez-nila, ker je pač mislila, da je s Kuhi jem sva se pa potepala po Beogradu in se vozila v av-ona videla vse in razumela vse, tomobilih. "Saj je tudi tvoja mama rekla, da bi več videl, če bi šel na Gorjance kot hodil po Beogradu." Ne vem, kako je rekla moja mati in kaj je mislila, toda pozneje sem to omenil očetu in on je rekel, da ne verjame, da se je mama tako izrazila. Njo pa nisem hotel ^vprašati, kajti vedel sem, če je to rekla, je v prvi vrsti rekla zato, ker bi rada videla, da bi sin čimprej prišel domov. Si cer pa sem bil dvakrat na Gorjancih, če to kaj pomeni.
Na sestro Prasnikarjevo nisem skušal vplivati, pač pa jo samo opozoriti, da ima vsaka stvar dve strani, da vsa stvar ni enostavna, nakar je ona rekla, da ne bo nič pisala o svojem obisku v Sloveniji, jaz pa sem neprevidno dejal: "Bolje je, da ne pišeš. Počakaj, dokler se jaz ne vrnem v Ameriko."
Mary je te besede hotela izrabiti proti meni, kajti pred gl. odborom SNPJ je hotela na rediti vtis, da jo je nekdo skušal omrežiti in cenzurirati. Ko so jo vprašali, kdo jo je hotel cenzurirati, kajti mislili so, da smo jo hoteli cenzurirati v uredništvu Prosvete, je odgovorila, da nihče tukaj, pač pa v stari domovini. Nato je sledilo vprašanje, kdo je bil tisti v stari domovini (v mislih so imeli tajno policijo in ne vem še koga), ki jo je hotel cenzurirati, je bila ona prisiljena povedati, da ni bil tisti cenzor nihče drugi kot njen bivši prijatelj Milan Medvešek! Oj ti bože, o j ti bože!
Iz Penne sem dobil že nekaj poročil, da jaz zato vidim vse "(ložnato" v Jugoslaviji, ker sem komunist, prav tako je komunist Mirko Kuhelj in tisti dobri bivši ameriški društve-nik Ludvik Medvešek!
V tej kontroverzi se mi je zdelo potrebno, da pojasnim vse to v svrho boljšega razumeva nja, vse te zadeve, ki je nastala z Marynim poročilom o novi Jugoslaviji. Naj pristavim še to, da mi je Mary takoj po prihodu na zadnje zborovanje gl. odbora izročila pozdrave od njenega nečaka Zdravka in s ponosom povedala, da je bil poslan v Srbijo na špecializacijo. Rekel sem ji sledeče: "Če nisi imela ničesar dobrega povedati o novi Jugoslaviji, zakaj nisi povedala vsaj o nagradi in ši)e-cializaciji tvojega nečaka?" Tedaj pa je dejala: "Zakaj ne greš tja, sej te ne bi bilo nič škoda!" Po teh besedah sem vedel, da nimam z Mary ničesar več skupnega.
59
Z Gorenjskega sem se vrnil v Ljubljano, drugi dan pa domov na Dolenjsko. Peljal sem se do Višnje gore, nato pa proti jugovzhodu skozi Gornjo vas, blizu Muljave, kjer je bil rojen prvi slovenski romanopisec Jurčič, blizu izvira naše dolenjske Krke in ob Krki na])rej skozi Suho krajino, nato naprej skozi Zagradec, Draščo vas v Žužemberk.
Suha krajina je bila močno
razdejana. V teh krajih je bilo jnekaj fanatičnih duhovnikov, kateri so ščuvali kmete proti partizanom in ustanavljali bele garde.
V Žužemberku sem so ogledal hišo mojega brata Mirka. Dasiravno je popravljena, je na eni strani polna lukenj od krogel. Vsaka hiša priča o silovitih bojih. Velik del mesta je še vedno porušen. Kakor se je v Novem mestu do sedaj malo izgradilo, tako tudi prav malo v žužemberku. Na hribu pa stoji velika cerkev, iz katere so obstreljevali belogardisti in okupatorji Žužemberk in okoli CO. Pogled na tisti hrib in cerkev pove strahovito povest. Tu je divjal boj na življenje in smrt.
Peljal sem se naprej skozi Mačkovec, Dvor, Sotesko, Vav-to vas, Kandijo in nato sem bil zopet doma v Žabji vasi.
Drugi dan sva se z očetom odpeljala z vlakom v Prečno in nato v Gornjo Stražo, kjer sem obiskal Franca Darovca, kateri je brat poznanega Johno Darovca iz Chicaga in Mary Andreas ter Mrs. Dragonje. John in Mary sta mi zanj in za svakinjo izročila majhno darilo.
France Darovec je bil partizan in ne zabavlja čez novo oblast. Mož je prav tedaj skoraj dogradil lepo hišo, katera je v resnici moderna, tako da bodo imeli Darovčevi Ameri-kanci vso udobnost, kadar pridejo domov na obisk. Eden Da-rovčevih bratov je padel v boju. Imel sem darilo tudi za njegovo vdovo. France Darovec je majhen kmet in bavi se tudi s klanjem prašičev, kajti baš tedaj je klal pri sosedu. Razumljivo, da je bila družina zelo gostoljubna. France je takole razlagal: "Vodstvo na vrhu je dobro, spodaj pa še premalo trenirano." Njegova žena pa je pristavila: "Sedanji sistem in razmere kritizirajo najbolj tisti, kateri so v času okupacije najmanj trpeli."
Z očetom sva se poslovila nakar sva capljala skozi polja in gozd v bližnjo ceglarno, kjer sva obiskovala mojega sošolca Staneta Faleskinija. Bil je zelo presenečen, ko me je za gledal. Faleskinijeva družina je imela ceglarno, zdaj pa je podržavljena, sin pa je notri za knjigovodjo.
Z očetom sva šla nato v bližnjo vas ob Krki in vprašala ne kega kmeta, da naju je s čolnom prepeljal preko Krke. Spominjam se pogovora med kmetom in očetom. Mož je trdil, da se bodo razmere poslabšale, ako jih bo oblast prisilila v zadruge, oče pa je poudarjal, da kmetje lahko samo pridobijo, ako se povežejo v zadrugah.
Domov sva prišla precej utru jena. Od Straže do Novega mesta je pot daljša, kot se človeku vidi, če jo meri po ameriški meri. Pozabil sem povedati, da se tudi v Gornji Straži poznajo sledovi vojne.
Drugi dan, 16. decembra, sva se z očetom napotila v Jugor je. Tja sva se odpeljala z avtobusom, katerega sva zasedla blizu novomeške pošte. Zopet sem imel priliko opazovati transportacijske težave. Avtobus je bil majhen, potnikov pa veliko. Gledal sem te ljudi in se čudil. Ko sem bil jaz doma, je vozil samo en avtobus med Novim mestom in Kostanjevico, a še ta neredno. Sedaj je pa avtobusno omrežje razširjeno v vse glavne kraje: Novo mesto —Kostanjevica; Novo mesto —Metlika; Novo mest o—Krško; Novo mesto—Ribnica; Novo mesto—Brežice in mislim, da tudi Novo mesto—Kočevje, vzlic temu pa je večji drenj na avtobusih in vlakih kot kdaj poprej.
Avtobus se je ustavil in ljudje so se z vso silo pognali proti vhodu. Nisem se hotel prerivati, dočim so ljudje očeta z vso silo rinili naprej. Toda to je bilo njemu kmalu zadosti.
Obrnil se je nazaj, stisnil svojo palico in jezno zakričal: "Kaj vraga se pa prerivate! Ali ne poznate nobene discipline?! Za trenotek so obstali, kajti videli so, da je jezen. Tedaj pa se je oglasil šofer in dejal: "Stari mož naprej!" "Kaj pa moj sin?" je vprašal oče. "On pa naj počaka!" je odgovoril šofer. Očeta je že skrbelo, da se bo odpeljal brez mene, končno pa sem se tudi jaz prerinil notri.
Bili smo natlačeni kot sardine v konzervi. Toda take stvari mene niso najmanj motile, čeravno sem ob takih trenutkih mislil na imenitno trans-portacijo, ki jo imamo v Ameriki.
Zunaj je deževalo, tako da so bila vsa okna zameglena. Peljali smo se skozi Žabjo vas, Gotno vas, Pogance, Zgornjo in Spodnjo Težko vodo, nato pre* ko Gorjancev na Lužo, kjer sva izstopila in se podala v Ju-gorje k snahi poznanega dru-štvenika Johna Stoniča iz Pue-bla, Čolo. Deževalo je kar naprej. Blatar nič koliko!
V hribček je sopihal deček, star 12 ali 13 let. Na hrbtu je nosil veliko vrečo moke. Ra<^0' veden sem bil, kako bi nosil tako veliko vrečo ameriški mestni otrok! Dečka sem dohitel ga vprašal, kje je Stoničeva hiša. "Tistale," je odgovoril io pokazal majhno hišico. "Cig^^ si pa ti?" "Stoničev," je deček odgovoril.
Pod hišo je hlev, pred hlevom gnoj, kakor še pred mnogimi zaostalimi kmečkimi hišami. Po teh belokranjskih hribih ne živejo bogati kmetje. Mo" ral sem spretno "manevrirati , da nisem zagazil pregloboko ^ blato. Mene tudi take stvari niso prav nič niotile, dasiravno niso prijetne, toda v duhu kar vi' dim kakšno našo ameriško 6l0' venko s šolnami, ki imajo spr®' daj odprtino mesto kape, kako bi se namrdovala, vihala "ameriški" nosek in kaj kmalu ugotovila, da bi se bilo težko priv®" diti življenju v rojstni vasi. potem, ko bi morala iti preko vrta na stranišče, kjer ne bi našla nikakršne vrste papirja-^ ojoj, ojoj, kako bi "misis" mišljevala, da ni tako kot si J® v svojih sanjah predstavljal^' Ih potem bi morala celo zabavljati čez svoj rojstni kraj vso rojstno domovino.
(Dalje prihodnjič)
Urednikova pošta
Vabilo na predavanje Progresivnih Slovenk
V četrtek 1. junija ima krožek št. 1 Progresivnih Slovenk svoj" mesečno sejo. Seja se prične to" no ob sedmi uri, da se prej sko^ ča. Nato nam bo predavala naS& odlična gostinja iz domovine, Franja Bojc-Bidovec. Poveda ® nam bo veliko zanimivega, k ^ ima trde izkušnje izza časa ho^ be v domovini. Odgovarjala va bo na vaša različna vprašanja^^
Vabljene ste članice krožkov, da se tega pomemb"®^ ga večera gotovo udeležite-viralo se bo tudi prigrizek.
Theresa
NEMCI SE BODO ŠOLAl^ V 2EDINJENIH DRŽAVA"
Zunanje ministrstvo nih držav namerava v letu 1 poklicati v Zedinjene drža 3,000 Nemcev zaradi "šolanj®^ Med temi Nemci bodo v uslužbenci različnih ustan uredniki časopisov, učitelj'- " slanci in drugi, a financiraj njehovega potovanja in bi^* v Zedinjenih državah zah ameriško zunanje ministr od kongresa sedem milijo"®^ . larjev iz proračuna za^vzdrz nje ameriš^cih okupaci.iskJ v zahodni Nemčiji. Kakoi znano, je podobna skupi"^ „^ poncev žc na takem "šolanji Zedinjenih državah.
29. maja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
koliko časa porabimo za sejanje
Statistični podatki kažejo, da pose je en sam sejalec z roko njivo s površino 100,000 hektarov v 3,000 urah, sejalni stroj s knjsko vprego isto površino v 1,000 urah, traktor pa porabi za ' to delo samo 200 ur. Najhitrejša je seveda letalo, ki opravi ta posel v 60 urah.
v new yorku so odprli pisarno za potovanje na planete
Nedavno so v New Yorku odprli prvi pisarno na svetu za potovanje na planete. Že prve dni ^ je za ta potovanja priglasilo i kot 400 senzacij željnih popotnikov. Potovalna pisarna je I'^ala prospekte, iz katerih je I ^zvidno, da bodo popotniki po-: Wall na raketnih ladjah "Lu-j^^rian," "Martian," "Saturnia" "Kraljica Sonca." Zveza bo fedna in bodo rakete odhajale in : Shajale vsak dan razen prazni-•^'h. Prva raketa bo odpotovala ^letališča v New Yorku 15. mar-
LLOYD MOTORS, ING.
29824 Euclid Ave.
Wickliffe, Ohio
Garaža in popravIjalnica ^vtov vseh izdelkov. Delo jamčeno — cene zmerne, ^fidemo iskati in nazaj pri-Mjemo. Avtno ogrodje po-''favimo in prebarvamo, po-'''"avimo zavore, itd.
ca 1975. Če verjamemo voznim redom, bo raketa potovala skozi vsemirje s hitrostjo 25,000 milj na uro. Interplanetamo potovalno pisarno so opremili s kartami vsemirja.
Popotniki so se prijavili za potovanje, ne da bi se ozirali na življenjske pogoje na tujih planetih in na razglas, da potovalna pisarna ne odgovarja za nesreče na potovanju, ki "jih lahko povzročijo meteorji ali drugi nebesni pojavi."
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Društveni koledar
JUNIJA
3.	junija, sobota. — Glasbena Matica — Plesna veselica v Slov. nar. domu
4.	junija, nedelja — Piknik društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
10.	junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ — Ples v SND
11.	junija, nedelja, — Piknik društva "Strugglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND
18.	junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ
18. junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24. junija, sobota — Piknik ^krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
c o.
POD NOVIM VODSTVOM
TELEVIEW
radio and television
774 EAST 185th STREET, IV I-47?8
Kompletna zaloga delov za radije in televizijske aparate. Prodajamo in popravljamo. Izborno delo.
Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. Tudi plošče.
''rijazno postrežbo, poštene cene in dobro blago dobite pri sledečih:
CLEVELAND, OHIO
THE FURNITURE & APPLIANCE CO.
Popolna zaloga hišne opreme in pohištva 14916-18 LAKE SHORE BLVD., KE 1-2700
Zdaj je v teku velika spomladanska razprodaja raznih svetilk — Cene so bile znatno znižane
R & N PET SHOP
16119 WATERLOO RD., IV 1-1945
Kanarči, domači ptički, zlate in tropične ribice ter potrebščine za živali
HEIMAN TELEVISION CO.
16119 WATERLOO RD., IV 1-5858
inštaliramo in popravimo televizijske in radijske aparate vseh izdelkov Delo jamčeno—Pridemo iskati in nazaj pripeljemo
Lake Shore Nursery & Supplies
17750 LAKE SHORE BLVD., KE 1-7180 Michael Cavotta, lastnik
Nabavite si vaše vrtne potrebščine in orodje pri nas Nobeno naročilo ni premajhno, ne preveliko Cvetje v loncih, vrhnja prst, sveže cvetlice, gnojila, itd.
25. junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ 25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev ha 6818 Denison Ave.
JULIJA
1.	julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
2.	julija, nedelja — Cleveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ
2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O.
4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
9. julija, nedelja—Piknik društva "Coneordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ 9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O.
9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	juUja, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
16. julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih AJC, Re-cher Ave.
23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" ,št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ
SEPTEMBRA 3. septembra, nedelja — Piknik
Farmskega odbora SNPJ. 17. septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovence'«, 6818 Denison Ave. 24. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave.
OKTOBRA 1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 1. oktobra, nedelja—Maškerad-ni ples Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 1. oktobra, nedelja — Jesenski
književnost NOVI SVET
izdaja za maj 1950 je posvečena našim materam in ima sledečo vsebino:
Slovenska mati, slika na platnicah, Maksim Gaspari. — Materino srce, pesem; Srečko Kosovel. — Moja mati, odlomek iz spominov; F. Šaljapin. — Pismo materi, črtica; T. T. — Majeva, pesem; Silvin Sarden-ko. — Kako smo sami. črtica, A. G. — Pesem žene. Vital Vo-dušek. — Radar, razprava. — Utrinki — Slovenski pijonir, opis ng-ročnikov, Cleveland, O. Zakonski pogovori, smešna zgodba. — Lakomnik, nadaljevanje povesti. — Višarska polena, nadaljevanje povesti.
Priloga "Resnica" ima sledečo vsebino: Poročila iz slovenskih naselbin. Iz srca do srca. Glas iz naroda. Nekaj "misli o prehrani. Kuhinja. Pomlad na polju, vrtu in sadovniku. Angleški del. — Cepimo otroke proti jetiki. Njen cvet, pesem, Mirko Garatič. Za smeh.
ZASTONJ
in poštnine prosto boste prejeli prve štiri številke tekočega letnika Novega Sveta, ako takoj pošljete $2.00 kot naročnino do konca tega leta na naslov:
NOVI SVET, 1845 West Cer-mak Road, Chicago 8. Illinois.
Omenite oglas v Enakopravnosti!
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St.
1. oktobra, nedelja — Igra in ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave.
8. oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maške-radna veselica krožka. št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
22. oktobra, nedelja — Pred-
stava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
5. novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglers" SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
12. novembra, nedelja — Prireditev društva V boj SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
DECEMEBRA 3. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 10. decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd.
17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE
kopalnica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Louis Planine
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene . so:
toilet $39.95 ^ umivalnik $29.95 banja $87.50
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
samo
$147.45
in si prihranite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.

THE CRANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliran je novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko : . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
W. F. HANN & som
15505 Euclid Avenue
Telefon MU 1-4200


N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razrre dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
lov v orane:
BORBA
ki je nisem vzljubil nikoli.
(Nadaljevanje)
sem začel hoditi v
1^ sem opazil razliko med in revno deco; učitelj je y fftriogo obzirnejši do prve in j^B&tcj&i so nas prezirali očitno I'onavljali besede, ki so jih
cuii ,
oa roditeljev. Nosili so za sjBcbojIrazen kruha še raz
k
^"'tice, meso in med, mi revni
i
^(lino črn kruh, zkradi kate-80 nas zasmehovali. Običaj
j( bil, da je deck med sabo menjavala kruh; nekoč v začetku, ko sem šele vstopil in še nisem tako živo pojmoval vsega tega, sem hotel tudi jaz barantati. Želel sem si iKJgače, katero so trosili drugi po klopeh in katero sem okusil doma le ob največjih praznikih, in nekoč—o, nesrečnež!—sem rekel dečku iz sosednje klopi:
"Ti, menjajva kruh!"
"Pokaži svojega!" je odvrnil
on in položil svoj ogromni kos pogači podobnega kruha predse na klop.
Boječe 9 trepetajočima ročicama sem izvlekel kruh iz torbe in ga položil na klop. Kaka razlika! l5(jegov visok, bel, moj nizek, črn in drobeč, poln osja in plev.
"Nočem. Tvoj je pregrd!" je rekel moj sošolec prezrljivo in spravil svoj kruh. Neki drugi razposajenec poleg mene pa je udaril z roko po kruhu, da se je razletel v drobtinah po tleh, drugi so se krohotali in skakali po njem. Meni so tekle solze jeze in sr»mu, ko sem pobiral drob-tine iz prahu. Odslej nisem nikdar več poskušal menjavati svojega kruha in kadar sem ga je-
del, sem se skril, da me ni videl nikdo izmed tovarišev. Po pouku sem se večkrat zakasnil pri igri in takfat me je oče nabil do omotice, nakar sem plakal od jeze in gneva in delal strašne maščevalne naklepe, ki so se pa vselej razblinili v nič.
Borba življenja na našem domu pa je trajala dalje. Oče in mati §ta delala noč in dan, $e krivila, črpala in se starala v večni borbi za kruh, ki jp bila trudapolna in grenka. Oskrbnik je -prihajal še vedno in oče, sovražeč ga iz dna duše, se ga je bal in se mu izogibal; kadar pa sta se sešla, je redno snel klobuk pred njim, ogovarjal ga in se mu prilizoval. Oskrbnik je bil različno razpoložen; včasih se
je prej spri z družino in takrat y. bil srdit in je vso jezo izlil na nas. Vse mu je bilo v neredu: dražnik na cesti ni bil očiščen, planka pri skednju je bila odtrgana, ali je bila odlomljena veja sadnega drevesa in ne odstranjena. Oče je obljubil storiti vse in mu je nosil najboljši mošt iz kleti, mati pa mu je kuhala klobase in pekla cvrtje, da bi ga spravila na druge misli. Nato je bilo očetu žal po porabljeni stvari in je običajno klel. Včasih je zmanjkalo drv za kurjavo.
"Reci mu za drva!" je opominjala mati očetu.
Oče je pritrdil molče, ker je bil oskrbnik v tem oziru zelo kočljiv; ko je bil prihodnjič z ^njim skupaj, se je spominjal na-
tanko obljube, toda ni si upal ziniti. Šele v zadnjem hipu, ko jt oskrbnik že odhajal, je stopil obotavljajoč se za njim. Oskrbnik, ki je to zapazil in je razumel, da ima oče še neko željo, je obstal.
"Kaj hočete?" je vprašal navadno.
"Znajo oni ... ne zamerijo, gospod! Baba . . . jaz zmerom govorim in pridigujem—pa ne pomaga nič! Moja stara je porabila že vsa drva, ki so jih zadnjič odkazali!"
"Oho, ali že zopet!" se je raz-koračil tedaj oskrbnik, ki je brez grofove vednosti hotel prodati kolikor mogoče veliko drv, zato je pustil trpeti pomanjkanje najemnikom. Potem je rogp-
vilil nad očetom in očital, da ne znamo čuvati ničesar, da hočemo gaziti po tujem premoženju. Vse to je oče požiral; besede, ki jih je slišal on, je ponavljal materi in ji zabičeval, da naj štedi. Mati je takrat vselej pla-kala in vzdihovala.
"Oh, da bi bil že enkrat konec, tako al tako!"
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širile in čitajte "Enakopravnost!"
vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proli revmatizmu.
Vprašaito nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611

STRAN?
ENAKOPRAVNOST
29. maja 1950
f Poučne in vesele zgodbe o ušeh
Kdo ima koristi od vojn? — PožeFuhl, špekulanti^ vojni hujskač! in uši
Veliki ruski pisatelj Tolstoj je napisal debelo knjigo; "Vojna in mir"; kdaj se bo našel pisec, ki bo napisal tudi zelo zanimivo knjigo: Vojna in uši. Vemo, da vsako zlo prinese komu koristi. Tudi veliko zlo, vojna, je komu v korist: oderuhom, goljufom, špekulantom, vojnim hujskačem in pa ušem. Če imajo kdaj uši svojo zlato dobo, jo imajo prav gotovo za časa vojne. Sicer imajo ljudje vedno uši toda le toliko, da se rod ohrani . . .
Vse, mogoče nadloge mučijo ubogega človeka in mu grenijo življenje, tudi uši spadajo med nje. Pa da bi bila samo ena, toda kar tri vrste so, ki nam grenijo to kratko dobo bivanja. Veliki pisec modernih reportaž grih Ervin Kiš ali pa filmski Fox Movietone bi dejal: "Čast mi je predstaviti vam: glavna uš, bela uš, sramna uš. Torej prava modema delitev dela ali pa še bolj moderna razdelitev interesnih področij. Glavna uš si je vzela za svoje področje človeško glavo, druga si je izbrala obleko in dele telesa, ki jih ta ppkriva, tretja pa vse dele telesa, ki so porasli s kako dlačico razen glave. Kljub temu, da ji prijajo deli porasli z dlakami, ne zaide nikoli med lase na glavi. Čast komur čast, tam vlada glavna uš.
Tri vrste uši NN
Pa pojdimo dalje po stopinjah gospoda Eriha Ervina Ki-ša ali pa gospoda Foxa Movie-tona. Čast nam je predstaviti ali pa pokazati v besedi in sliki: uši so žuželke kot ščurki, metulji, mravlje, čebele in še celo velika vrsta zastopnikov tega velikega živalskega rodu. Njih telo je iz treh delpv, glave, oprsja in zadka. Na oprsju tri pare členastih nog, na glavi oči, tipalke in usta. Telo je iz rože-vini podobne snovi bitinjače.
Glavna uš se drži z velikimi kljukastimi krempeljci las na človeški glavi. Samec je velik okoli 2 itim, samica 3. Glava je rjavo rumena, robovi zadka so temnejši. Oprsje je štirioglasto. Podolgasta jajčeca, gnide imenovane, prileplja samica na lase. Ena samica zleže okrog 50 jajčk; iz teh se izležejo mlade uši, ki so že čez tri dni sposobne same leči nova jajčeca in množiti rod glavnih uši.
Bela ali "gvantna" uš je nekoliko večja, vitkejša in svetlejša. Skriva se v živih oblačil, najraje volnenih. Tudi jajčeca prileplja samica trdno v šive obleke in perila. Bela uš prehaja iz obleke na telesno kožo, kjer ses^ kri! Prebavi jo zelo hitro, torej ne trpi na zaprtju, zato pa nadležen zajedalec venomer pika.
Kjer živi sramna uš, vemo. Ta je, od vseh treh najmanjša, le malo čez milimeter meri, je pa široka in ima dolge noge s krempeljci. Zarije se v kožo, da je kar naprej pri hrani in zato človeka neprestano draži in sili k praskanju.
Tudi "boljši" ljudje imajo uši
Od vseh je najbolj nevarna bela uš. Ne samo, da človeka grize, ščiplje in vznemirja, ta nesnaga prenaša tudi razne kužne - bolezni, predvsem pegavico ali pegasti tifus in povratno mrzlico. Pomnite še, da so si po mestih, kjer so hodili okupatorji iz odlične človeške rase, vojaki, te boljše vrste ljudje, hodili čistit uši! Prav posebne postaje za odpravljanje uši so imeli, čeprav so bili ljudje boljše vrste in so ostali svet zmerjali z barbari in ušivci in so hoteli vladati svetu. Koliko ljudi je umrlo samo zaradi pegavca, ki jim ga je v zahvalo za prejeto hrano pustila bela uš. V mirnih časih malo slišimo o tej bolezni, v času vojne pa skoraj na vsak korak pegavec.
Pegavici je vzrok kužna klica
Pravijo, da je umrl velik filo-zov Platon zaradi uši. Pa culi ste zgodbo o hudem kralju Herodu, ki je dal umoriti nedolžne otročičke; za kazen naj bi ga pri živem telesu požrli črvi. Ne črvi, uši so ga uničile in še pe-gavi tifus so mu prinesle. In velikemu Demokritu, ki je pred tisoč leti razglabljal, kaj je življenje in kje mu je vir in konec, so mu konec prinesle uši, katerim je premalo stregel po življenju.
Pegavica je kužna bolezen, vzrok so ji posebne bolezenske klice. Neko ubogo človeško bitje boleha za to boleznijo in ker ne pride nikoli ena nadloga sama, se često zgodi, da se na takem bolniku naselijo še uši in pijejo njegovo kri. Bolnik ima v svoji krvi bolezenske klice in s toplo človeško krvjo se jih napije jo tudi uši. Bolezenske kali pegavice niso izbirčne in kot so prej živele v človeški krvi, žive sedaj z nezmanjšanim veseljem v želodcu in črevesju uši. Tako jim je prijetno, da se kar množe; toda ker jih je preveč, jih mora nekaj ven iz telesa in to z odpadki uši.
Saj veste kako je z ušmi. Pridemo skupaj z ušivim človekom in že jih imamo. Uš živi človeški obleki, na notranji strani ob telesu, toda če jih je zelo dosti, tu pa tam katera radovedno pogleda na površje obleke in če tak človek, poln uši, kam sede, nehote pozabi na sedežu uš. Človek, ki je prišel tja za njim, jo pobere. Hvaležna uš gre v obleko in se napije druge krvi. Pa recimo, da ima ta uš v sebi bolezenske kali pegavca. Novega gostitelja grize, vsak ugriz je mala ranica prav do krvi. Z odpadki te uši pridejo na človeško telo tudi bolezenske kali pegavice. Koža je na mnogih mestih ranjena, pot do krvi odprta in bolezenske kali, kadar le hočejo pridejo v človeško kri. Pegavica je tu. Tudi papež Klemetnt VIII. je na ta način odšel s tega grešnega sveta. Pa tudi španski kralj Filip I., o katerem govore, da se ni nikoli smejal; in še bi jih lahko našteli znanih in neznanih.
V taboriščih je vladal človek — zver in uši
Kje so vsi tisti pozabljeni reveži iz taborišč smrti, vse tiste žrtve iz ujetniških taborišč in strelskih jarkov? Uš preže-neš s snago. Kje si v taborišču mogel biti snažen, ko so te človeške zveri skušal spraviti na stopinjo živali in hotele tvojo smrt. Kopati se moraš, namiliti, menjavati perilo in obleko. Perilo in obleko moraš prekuhati. Kje je bilo vse to v taboriščih! Saj ste brali iz taborišč spomine vseh mogočih trpljenj ubogega človeškega bitja. Vladal je človek, zver in uš. Lakota in toplota ne prija ušem
Belim ušem ne ugaja toplota. Do 40 stopinj še vzdrže, več pa ne. Pri toploti 50 stopinj žive le 10 minut, pri 55 stopinjah le 2 minuti. Najbolje jih torej uničimo, da se dobro okopamo, obleko pa da damd v čim bolj topel prostor. Gnide leže to uš med vlakna obleke, in gnide prenesejo višjo toploto. Ker pa leže uš gnide tudi med telesne dlake, se moramo res dobro očistiti, da se jih znebimo.
Tudi za glad so zelo občutljive. Če jih damo v prostor brez hrane, kmalu poginejo. Bolj odporne so pa gnide. Če zakoplje-mo ušivo obleko in jo čez čas zopet odkopljemo, bo še vedno vsa ušiva. Stare uši so poginile, toda v obleki je bilo vse polno gnid. V hladni zemlji so vzdržale le gnide dolgo časa, niso se pa iz njih izlegle uši; možno pa je bilo to le v ugodnih pogojih.
Danes vemo, da nastanejo uši samo iz jajc — gnid. Včasih
so pa menili, da nastajajo iz obleke. Znameniti modroc Aristoteles razlaga, da se pojavijo v oni obleki, ki je bila tkana iz volne ovac, ki jih je raztrgal volk. Potem so menili, da nastajajo iz kože bolnih ljudi; danes pa točno vemo, da nastane uš samo, iz uši.
Pred smrtjo baje zbeže uši iz glave
V starih časih je uš bilo važen znak, da se bliža bolniku smrt. Če je bil bolnik ušiv, so opazili, da je kmalu nato umrl, ko so glavne uši zapustile njegovo glavo in se preselile na vzglavje. Tudi glede te uši si niso bili na jasnem, kako pride na glavo. Nekateri so trdili, da nastajajo iz krvi, in sicer, da se jih naredi v krvi tem več, čim bolj menjujemo vodo za kopanje. Drugi so ugovarjali, da dobi glavne uši le tisti, ki stavi v jed močne dišave, potem so verovali, da pride uš na glavo, če pijemo olje, v katero je padel martinček. Mi pa dobro vemo, la ima uši na glavi tisti, ki si jih je kje nabral in si dovolj ne pere in čisti glave. Pravijo, da te uši zelo ljubijo ženske glave; kdo bi jih ne, če so lepe, pa tudi otroške so jim pri srcu.
s

Saj si bil vojak in sedaj veš, zakaj so ti ostrigli lase!
Baje se uši bolj izogibajo moških, vendar, si bil vojak in čim si stopil v vojašnico, so ti porezali lase, da ne bi bila tvoja glava farma za uši. Nekate-si se tolažijo ne samo s tem, da ti uši naznanijo smrt, temveč tudi s tem, da oni, ki ima ušivo glavo, ne čuti glavobola. Pitagorov izrek
Kdo ne pozna slavnega Pita-gorovega izreka? Koliko nadebudnih šolarjev si je zaradi njega že praskalo glavo, ko so reševali zamotane računske naloge, ki se dajo rešiti po tem izreku. Nič čudnega. Sam gospod Pitagora in njegovi učenci so baje imeli polne glave uši, se praskali po svojih kuštravih glavah; nič čudnega, če ta izrek dandanes povzroča srbenje nadebudne mladine.
Ostriži si lase. Speri si glavo s petrolejem in kisom, češi se z gostim glavnikom in zginile bodo uši kot pomladanski sneg. Stari Rimljani, oprostite, tudi oni so bili često ušivi, so se tolažili, da pride uš na glavo, le če ješ fige. še dandanes
so marsikje prepričani, da dobiš uši ali pa da prav moreš imeti uši, ko ješ sveže sadje.
Siten človek
sramna us
Sramna uš je prišla že prav v pregovor in ne da se zlepa odpraviti. Obriti se moraš tam, kjer si je izbrala svoje bivališče, in se namazati z raznimi mazili, da jo zadušiš. Res trdoživa je in ne mara zapustiti svoje žrtve; prav kot neki ljudje, ki te more in ti ne dajo miru. Nemci pravijo tej uši Filz-laus, Jugoslovani so to ime preobrnili v picajzl. Človeku, ki je siten in se ga ni mogoče zlepa odkrižati, pravimo Slovenci picajzl, Italijani pa piattola, kot imenujejo oni to uš. Ker se naseli ta uš kjer koli na telesu, kjer so dlake, so se duhovniki v starem Egiptu brili vsake tri dni po vsem telesu, da so se ubranili te golazni. Naseli se tudi na bradi, brkih, trepalnicah, obrvih in kjer koli, da le najde
ČEVLJI ZA EVROPO
ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO SKRAJNO NIZKIH CENAH.
755 E. 152 ST.
IŠČE SE STANOVANJE
Zakonski par brez otrok išče tri ali štiri neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče
HE 1-8720
NAJHITREJŠA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO!
v REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PRE|ME PREJEMIK V lUCOSLAVI)! NASE POŠILJKE
Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodske ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke.
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnimi 12% k ceni!
ZNATNO ZNIŽANE CENE!	NOVE VRSTE PAKETI!
PAKET ŠK 1 — $13.90
5 Ibs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 4 — $13.25
5 lbs sirove kave 1 Ib čaja 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 2 — $13.75
20 lbs bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs mila za pranje 5 lbs svinjske masti
PAKET št. 5 — $9.50
4	lbs. sirove kave
1	Ib čaja
5	lbs sladkorja
2	lbs čokolade 1 Ib kakao
3	lbs mleka v prahu
PAKET št. 3 — $13.75
5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs riža 10 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 6 — $20.—
10 Ibs	sirove kave
10 Ibs	sladkorja 10 Ibs riža
10 Ibs	spaghetti
10 lbs	svinjske masti
10 Ibs	mila za pranje
Najfinejša BELA MOKA Najfinejša BELA MOKA ..... BELA—KRUŠNA MOKA ... Sveža KORUZNA MOKA FIŽOL (Red Kidney Beans) FIŽOL (Red Kidney Beans)
SLADKOR _______________________'
Čista SVINJSKA MAST .....
Prvovrsten RIŽ ____________________
MILO za pranje ___________________
____v,
— V
—v
____v
____v
_._-V
____v
_____v
...-V
močnih vrečah po 100 močnih vrečah po 50 močnih vrečah po 100 močnih vrečah po 100 močnih vrečah po 50 močnih vrečah po 25 močnih vrečah po 50 majhnih kantah po 55 močnih vrečah po 50 ______________________zaboj po 63
funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-funtov-
5 S S 5 5 5
9.75 5.25 9.00 8.50 6.50 3.50 12.50 18.00 510.00 516.00
Garantirana SVeŽa jajca 100 komad, v zaboju $7*00
Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO_____________2200 funtov—^20.00
Naročite jih že sedaj za jesen in zimo!
PAKET št. 7 — $17.50
4	Ibs šunke (v roli)
5	Ibs svinjske masti 2 Ibs zimske salame 2 Ibs sirove kave
10 Ibs bele moke 2 Ibs čokolade 5 Ibs sladkorja
PAKET St. 10 —$33.00
10 lbs šunke 8 lbs slanine s mesom 4 lbs zimske salame 4 Ibs posušenih svinjskih reber
6 paketov juhe z rezanci Vi Ib črnega popra Vz Ib rdeče paprike
$25.00
pAKET št. 8
5 Ibs sirove kave 5 Ibs svinjske masti 10 Ibs bele moke
1	Ib črnega popra 5 Ibs. sladkorja
20 kom. vanilin sladkorja
2	Ibs očiščenih mandljev 2 Ibs rozin
2 Ibs čokolade 1 Ib kakao 1/2 Ib čaja Vi Ib rdeče paprike 20 paketov juhe z rezanci
DOPOLNILNI PAKET
"A" — $5.—
1 Ib čaja
1	Ib kakao
2	Ibs čokolade
1 Ib mleka v prahu
PAKET št. 9 — $10.00
4VŽ Ibs medu 10 Ibs svežih oranž 5 Ibs svežih limon 4VŽ Ibs raznega sadja v konzervah
PAKET št. 12 —$18.75
10 Ibs rib 10 Ibs riža 10 Ibs špagetov 1 kg. solatnega olja Ib črnega popra Vž Ib rdeče paprike 6 paketov juhe s rezanci
DOPOLNILNI PAKET "B" — $5.00
8 Ibs mila za pranje 3 Ibs toaletnega mila
DOPOLNILNI PAKET "D" -
500 kom. cigaret
$7.50
PAKET št. 11 — $25.00
3VŽ Ibs Trapist sira 12 kant sardin 2 kant svinjskega gulaša Vi kg
2 kant paradižne paste Vi kg.
4	kant svinjskega gulaša
Vi kg.
2	kant konz. kokoši Vi kg.
3	Ibs zimske salame
12 paketov juhe z rezanci Vi Ib črnega popra Vi Ib rdeče paprike
PAKET št. 13—$18.00
1 Ib črnega popra
1	Ib rdeče paprike Vi Ib cimeta
6 kom. vanilin stangica
2	Ibs čokolade
2 Ibs mleka v prahu 1 Ib. kakao 1 Ib čaja
5	Ibs sladkorja
12 paketov juhe z rezanci
AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NAS!
POŠLJITE NAROČILA. PISMA. DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA:
EXPRESS TRADING CORP.
27-18 40111 AVENUE-LONG ISLAND CITY I, N. V.
TELEFON: STILWELL 6-9083
dlako. Že v starih časih so proti njej pripisovali vse mogoča sredstva.
Vse te uši, žive od človeške krvi. Njih usta so narejena kot črpalka. Zabode v kožo svojo ustno orodje in potem pije,'pije do sitega. Kako prijeten občutek ima človek pri tem, je znano marsikomu.
Dokler je človek snažen in pazi nase, ušem trda prede, ko pa človek nima prilike, da bi se čistil, menjaval perilo in obleko, pazil s kom prihaja v dotik, tedaj zašije ušem zlata zarja. Vojni čas je za uši najboljši čas. Vojna in uši sta dve ne-razdružljivi stvari.
Pa ne samo človek, tudi živali imajo svoje uši. Živalske ne gredo na človeka. Pa tudi pri
DELO IŠČE NA FARMI~
MOŠKI, KI JE ZMOŽEN TAKEGA DELA.
IMA 20 LET IZKUŠNJE.
Vpraša se na 17721 WATELOO RD., IV 1-2724
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c, MANDEL DRUG ČO. 15702 WATERLOO RD.
For your VACATION welcome lo
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg, -Michigan Phone 9126 F5
ljudeh niso vse enake. Ljudje so razne vrste, beli, rumeni, črnci itd. Učenjaki, ki imajo za vse čas in se za vse zanimajo ter tudi za uši, so ugotovili, da so na belcih uši drugačne kot na črncih in zopet drugačne na rumenih ljudeh itd. Kdo ve, če se tudi one med seboj sovražijo in ločijo v gospodarske m kolonialne uši in če vlada med njimi rumena nevarnost?
"Slovenski vestnik"—Dun^
A. Malnar
CEMENTNA
dela
1001 East 74th St.—EN 1-437'
Ljubitelji cvetlic
25 vrst različnih cvetlic 2 vrtnici, ki cvete jo vsak mesec.
Vse skupaj samo OO
Frank Jelercic
15302 WATERLOO RD-
ali pokličite po 6. uri zvečer IV 1-0195	_
Klub "Ljubljana
Uradniki kluba "Ljubljana ' leto 1950 so sledeči: Predsedni George Nagode; podpredsedm Frank Derdič; tajnik John Barko vich, 20270 Tracy Ave., Tel.: I 1 -3438; blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič; zorni odbor: John Ludwig,
lija Strgar, Andrew Ogrin; kuha rica Angela Barkovich; zastopnj ' za Klub društev: Frank SegLili"|, Amalija Strgar in Andrew stric Joseph Plevnik, teta France®. Rupert, maršal Louis Starmani pevovodja Frank Rupert. ,
Seje se vrše vsak zadnji tore v mesecu v Slov. društvenen^ domu na Recher Ave.
HIŠNE POTREBŠČINE IN BARVO dobite na izbero v naši obširni zalogi-
Imamo najboljše vrste barvo za zunaj in znotraj, varnis®'^ čopiče, monterske potrebščine, mreže, vrata, vrtno orodje in P® trebščine. Izdelujemo tudi ključe.
Za hitro in prijazno postrežbo pridite k nam. Se priporočamo.
ST. CLAIR HARDWARE
7014 ST. CLAIR AVE., UT 10926
Velika razprodaja
ob prvi obletnici trgovine
10% popusta na vseh ženskih in otroških obleka)^ spodnjemu perilu, nočnih srajcah, pižamah, posteljo* pregrinjalih, odeji in blanketih. '
Percale blago, ki je bilo 55c, je sedaj 45c (FRUIT OF THE LOOM)
Z vsakim nakupom dobite listek, ki vam bo tnot^^ prinesel srečo, da dobite krasno vse-volneno oder'
IVIARSiCH & RUSS
6108 ST. CLAIR AVE _
AUGUST KOLLANDEB
6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 1-41^^
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:	^ yggk*
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države, pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO:	gg^l>'
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne na* za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamk ' Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. '' le, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:	lovni"®'
Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na na»'
SPREJEMAMO:	, jud»
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za streptomycin preko družb ApRIATIC, EXPRESS za vi j o, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč P®
SODELUJEMO:	jef.
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih
OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.	_	... a nar»»
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo den druga naročila potom nate tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIčI^G zanesljivo in dobro znano trvdko
A. HOLLANDER