Рмшпевпа «evfflca elane 1 k»ono.


?■«, Жу-
c-/*
&cd.
9e8fn£rn
4U4t®vt Sil® pavvScslbraru
K*ro£nina Ust»: Celo leto K 120’—, pol leta Ж 60"—, četrt lete K 30'—. Izven Jugoslavije: ©eio leto K 150*—. Inserat! ali oznanila se za.
**čui»8jo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravnišlvo sprejema naročnino, Cmerate in reklamacije. — — Telefon št 220.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
70, *t<
M№ifcop, &ss.m 24, j unija 1S21.
„Straža" izhaja v pondeljek, sredo tn petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govo vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste.---------Teiefon št 220.
2&ХХЖ*
0 parlamentarizmu In volilnem pravu.
(Dalje.)
jaz sodim, gospodje, da Wilsono-ya polivala ženstva ne velja samo o ameriškem ženstvu, marveč v isti meri tudi o našem jugoslovanskem ženstvu. (Klici: „ITako je!“) Zakr.j torej naša država noče izpolniti svoio dol ’ žnosti hvaležnosti do ženstva. katero dolžnost j’e že izpolnila večina kulturnih držav?
Država, ki dvigne žensko, dvigne •obenem itucti vzgojo mladine, dvigne ljudsko izobrazbo, okrepi skrb za javno moralo in pospeši gospodarski napredete
Platon, ta veliki idealist med filozofi, smatra zapostavljanje ženskega spola za sramoto in škodljivo, ker se na ta način more država razvili samo do polovice stvoriteljne sposobnosti in mogočega blagostanja in sreče. Zato zahteva za svojo idealno državo po -polno enakopravnost med možem in ženo; žena se naj odgoji tako kakor mož ter se naj pripusti k vsem dr -žavnim postom in političnim, dolžno -stim,
Aristoteli, največji grški mislec, je očital zakonodajoem Sparte, da so se pri uravnavi državlo ozirali samo .na moški spol in skrbeli samo za vz -go j o moških; posledica je bila, da je ženski spol v Spariti v moralnem oziru globoko padel ter je kmalu col nared in vso državo potegnil s seboj v propast. Zato je mogel Aristotel podpreti z zgodovinskim izkustvom svojo trditev: „Slabo za državo, kjer se za postavljajo ženske.“
Gospodje! Boj zoper zapostavljanje svojega spola so ženske z vso e -nergijo začele voditi v drugi polovici preteklega stoletj’a.
V mestu Worcester v Severni A -meriki je leta 1850 bil prvi ženski kongres, ki je zahteval žensko poli -lično pravo ter ga kratko tako utemeljil: „Vsako človeško bitje, ki je v zre li,starosti, ki primerno število let stanuje v deželi ter je podrejeno zakonom, mora imeti tudi pravico do glasa, kadar se ti zakoni ustvarjalo. vVsaka oseba, koje lastnina ali delo se obdačuje v vladne namene, sme zalilo v ati direktno udeležbo pri vladi. 'Torej morajo tudi ženske imeti aktivno in pasivno volilno pravico,“
V	Ameriki se je ustanovilo večje število ženskih društev, ki so se leta 1880 združila v „Ameriško narodno ■zvezo za žensko volilno pravico,“ Na Angleškem je ženskemu gibanju dal politično smer znani filozof John Stuart МШ, ki je v angleškem parlamentu leta 1862 prvikrat stavil predlog za žensko voLlno pravico. Ta predlog je ssioer padel, toda je bil večkrat ponovljen.
Gibanje za politično emancipacijo ženskega spola se je razši: ilo po Nem a>ijl in drugih evropskih državah. Dne 4. junija 1904 se je ustanovila „Svetovna zveza za žensko volilno pravico“, kateri so takoj pristopile Zedinjene države Severne Amerike, Nemčija, (jaz mislim na ženske organizacije v teh državah)) Anglija, Ni -zozemska, Švedska, Norveška, Avstralija, do leta 1906 pa še Kanada, Danska, Rusija, Ogrska in Italija.
V	Moskvi se je leta 1905 ustano-a/ila prva ženska zveza za žensko vo iilno pravico. Žene na Finskem, ki so bile pristopile svetovni ženski zvezi, so bile tako srečne, da so prvo v Evropi prišle do državljanskih pra -ivio. Finski deželni zbor, je namreč z zakonom meseca jttnija 1906 vsem moškim in ženam podelil splošno, direktno in tajno volilno pravico. Norveška je leta 1901 ženam podelila aktivno in pasivno volilno pravo za občine, leta 1907. pa politično volilno pravo, Norveška je torej prva suverena država, ki je svojim ženskim dr -
\tiado Pušenjak:
Državno gospodarstvo.
L
V 10. oddelku ustave, ki govori o državnem gospodarstvu, vsebujeta öle na 113 in 114 določbe o budžetu. Naj važnejše pravo vsakega parlamenta je odobrenje budžeta, Budžet se mora odobriti vsako leto in se sestavi, za dobo enega leta, Budžet ne pomenja samo neke sestave, oziroma cenitve , temveč predpisuje vladi državne izdatke in dohodke, Z odobritvijo budžeta ima ljudsko zastopstvo kot zakonodajen faktor vpliv na celo upravo... Budžet je pooblastilo dano državi za vodstvo, državnih poslov,
Z odobritvijo budžeta se: 1. da vladi dovoljenje: pobirati davke, pristojbine in druge dohodke; 2. se vrši finančna kontrola in da vladi odve -za; 3, se da dovoljenje za Imančne operacije (razpis novih posojil, konverzija obstoječih državnih dolgov, prodaja sprememba in obremenitev dr žavnili posestev), 4. se da dovoljenje za finančno zakonodajo (vpeljavo monopolov, carin itd.). Budžet z vsemi prilogami vred tvori finančni zakon,
Budžet, ki se deli v poglavja po posameznih upravnih panogah, poglar vja v oddelke, oddelki v člane, naj bo podrobno izdelan,. Cim podrobnejše je isti izdelan, tem več vpliva imajo Ijud ski zastopniki na državno gospodar -stvo, čim splošnejša je njegova sestava, tem več prostosti je prepuščeno vladi.
Kak naj bo budžet? Enoten za celo državo, kar pa ne izključuje, da posamezne pokrajine tudi sestavijo vsako leto svoj budžet, po katerem se odobre dohodki in izdatki dotične po krajine. Budžet naj bo popoten, opu-ste se naj vsi postranski 'ondi, kateri se ne morejo ali, le zelo težko kontrolirajo. Uveden naj bo v svrho lažjega in boljšega pregleda brutta-prin-cip, ki določa, da\se stroški posameznih poslovnih panog ne smejo odbiti od dohodkov, temveč poleg celotnih do hodkov navesti tudi celotni stroški.
Budžetni votum tvori temeljno načelo parlamentarizma, zato jo najskraj nejše, sredstvo v vsakem parlamentu: vladi odreči odobritev budžeta. Glede posledic odklonitve budžeta vladajo v; krogih znanstvenikov različna mne -
nja.	Struja, h kateri spadajo nemški učenjaki, je mnenja, da ima odobre -nje budžeta bolj formalen značaj in da ne more odklonitev budžeta zadržati delovanja države. Večina autorjev, po leg nekaj nemških, večina francoskih angleških in italijanskih, pa smatra, budžetni votum kot neobhodno potre -ben predpogoj celotnega upravnega delovanja, osobito vsake finančne pridobitve. Z ozirom na besedilo na duh in zgodovinski razvoj parlamentarnih institucij se smatra odobrenje budžeta kot pravo pooblastilo vladi, da sme državne posle voditi naprej, in sicer na način, kakor to določa proračun . Brez tega pooblastila ne sme vlada , ako noče zapustiti pravnega temelja
žavljanom dala politično volilno pravo.
Takoj po svetovni vojni je tem vzgledu sledila cela vrsta kulturnih držav, zlasti Anglija, Nemčija in Zedinjene države Severne Amerike» Ze prej sem omenil Wilsonov govor v senatu 30. septembra 1918, v katerem je toplo priporočal žensko volilfno pravico za zvezni parlament. Wilson je moškim ljudsjkftm zastopnikom zaklical resen opomin: „Nezaupanja bomo ne samo dobili-, marveč tudi zaslužili, oko ženam ne damo volilne pravice , katero so jim drugi svobodni narodi ali že dali ali pa so se sedaj odločili, da jo jim bodo dali. V tem vprašanju ne moremo svojega mišljenja ločiti od mišljenja ostalega sveta, Ta ukrep je
I potreben za pravilno rešitev proble -mov, ki nas čakajo neposredno po vojni.
Dalje prihodnjič.
in ako noče povzročiti državnega prevrata, niti minuto dalje vršiti svojih poslov in niti ene pare državnega nov ca sprejeti in izdati.
Res J e, da se s finančnim z ako -nom ne spremene veljavni zakoni, a z budžetom se še le določijo in dovolijo finančna sredstva za izvedbo po -sameznih zakonov. Le iz tega stališča je razumljiv velikanski vpliv ljudskega zastopstva na celotno vodstvo dr -žavnih agend potom odobrenja podobnega načrta državnega gospodarstva.
Možnost odkloniti' budžet je strašno in nevarno orožje v rokah parlamenta, a zgodovina nas uči, aa je na vadno že zadostovala grožnja parla -menta, da se budžet ne bo odobril in je le redkokedaj prišlo do odklonitve budžeta. Ako bi kedaj parlament po segel po tem skrajnem sredsUu, gotovo ne bi storil tega z namenom, da onemogoči v obče vsako delo države, temveč le izvrševanje državnih poslov po takratni vladi, kateri ne zaupa, z namenom, da pride vodstvo države v druge roke«,
Nadopolnilo vsakega budžeta, ki je neizogibno in se samo po sebi razume, je računska kontrola, katera ima ne samo ugotoviti, ali, se je resnično, izdalo, kar stoji pod izdatki,, ampak tudi, ali so se izdatki izvršili pa način, kakor to predpisuje budžet. Računska kontrola državne uprave se navadno vrši potom samostojnega računskega urada ali računskega dvo ra, kateri poroča naravnost zakouo -j čajni zbornici, ki podeli na podlagi j poročila vladi odvezo ali pa isto od kloni.
Poleg te glavne kontrom, ki predstavlja državno oblast, bi bila potreb na še posebna kontrolna komisija par, 1 amenta, kakor je ista vpeljana v mno gih državah, katera bi naj oila sesta vi jena iz zastopnikov vseh parlamentarnih strank,
Jugoslavija kot križališče gospodarskih interesov velesil.
IV.-
Rusija je največja kompaktuo-kon-tinentalna država, ki se razprostira čez polovico Evrope in obilno tretjino Azije. Njena razsežnost, število prebivalstva in zemeljski produkti tvorijo njeno moč, V svetovni vojski je so, odločevala s svojimi neizčrpnimi masami vojaštva. Vse druge države “ so po vojski utrujene In izčrpane se podale zopet na mirovno delo, Rusija še vedno vojuje in to že sedmo leto. '’sleci svoje socijalno gospodarske zaostale Strukture je bila pahnjena v veliko gospodarsko revolucijo, v kateri se bo demokratično preosnovala in se znebila vseli starih okorelih form socijalinega m gospodarskega življenja. Značilno pa je za značaj in širo-kost ruske duše, da skuša uveljaviti popolnoma nove forme gospodarskega in soeijalnega življenja ravno v spoznanju, da nas dosedanji vetekapitaii-siični gospodarski red vodi iz jednega konflikta v. druzega in nas ja dove del v največjo katastrofo Evrope, svetovno vojsko.
Te nove ideje in nove forme se bodo obdržale v kolikor so močnejše in praktičnejše kot dosedanje, to pa se bo pokazalo še le tekom pr. r. desetletij,. Vsekakor je Rusija postala svetovni center za socijalno gibanja in v tem vidi sedanja Rusija svojo novo svetovno misijo, ker brez voh kih idej ruski narod živeti ne mora, Bodisi v doslednem izvajanju teh idej, bodisi iz praktično političnih raztegov se je vrgla bolj še viška Rusija kot 'najmočnejša severna soseda tudi na Azijo, ter skuša s propagando ter pr akti č -no gospodarsko in vojaško pomočjo zrevolucijomrati vso Azijo, zlasti za to najbolj dovzeten in potom Turčije .v svetovni vojski najbolj prizadet; mo
hamedanski svet. Niti sovjetske politike vodijo preko angorske vlade Tur -Mje preko Perzije v Afganistan in glo boko notri v Indijo, kjer čaka ta številni pa vendar preveč letargični narod na svoje politično osvobojenje od angleške prevmsfi in Izkoriščanja. Tu zadevajo angleški in ruski interesi skupaj kot ogenj in vola. Od tu je razumljiva vsa angleška prot:ruska politika» Na vse načine skušajo ukrotiti rusko agitaiorieno agui»£.', če ne gre z vojaško silo potom francosko -inskih vojaških organizatih pa s trgovinskimi pogodbami m mi-nimi sred stvL ,
Eden glavnih ciljev predsovjelske Rusije je bila posest Carigrada in morskih ožin ouoii. ki peljejo iz Gr -nega v Sredozemsko morje. Mcrja potrebuje velika kontinentalna uržava Rusija, dostop na svetovna morja in zvezo z širnim svetom. Tega cilja tudi sovjetska Rusija ni opustila. S pomočjo ojačena Turčije hoče vreči en -lento, predvsem Angleže iz Carigrada ker vsekakor je manj nevaren čuvar vhoda v rusko Črno morje fatalistični rTurčin kot pa požrešni Anglež, in proces teh bojev ravno sedaj doživlja,-jno v Turčiji, ko so Angleži Grčijo poslati po kostanje v žerjavico,
V teh konfliktih med en ten to in Rusijo mora bi,ti naša država jak© previdna. Na eni strani bomo v bodoč n osli gotovo potrebovali rusko prijateljstvo in pomoč; na drugi strani pa smo član entente in moramo gledati, da se ji ne zamerimo ter da spravi -mo nam pripadajočo vojno odškodnino pod streho in dosežemo izv edbo določb mirovnih pogodb, vsled katerih je na, stala naša država. Računati pa mo ramo tudi z razpadom entente v dosedanjem smislu, ker Italija gre čisto svojo pot in se zahrbtno veže z Nemčijo, Francoze in Angleže pa Se le in teresi vojne odškodnine in reparacij ter protiruska politika skupaj držijo „ Angleži ne marajo, da. bi na mesto Nemčije stopila imperijalistična Francoska.
Z boljševiško Rusijo mi kot po nje mislih reakcijonarna država ia oskr -bovalka in prehranjevalka razbite Wranglove armade ne živimo v-najboljših odnoSajih. Vendar bi že iz pre vidnosti in skrbi za bodočnost ne sme li vodili izrazito protisovjetske politi -ke, ker še ne Vemo, kaj se zna iz Rusije izcimiti in če velekapilalistična, angleška industrijska država z njimi sklepa trgovinske pogodbe, mi nima-mo vzroka, da bi kot poljedelska dr-žava in dežela slične gospodarske in socijalne strukture kot vlada v Rusiji živeli z njo v sovraštvu. To bi bilo trajno jako neprevidna politika. Mi kot mala država ne bomo v nikakem oziru odločevali o možnostih drugačnih form gospodarskega in socijalner ga življenja kot so dosedanje, ampak to se bo odločilo v takih velikih, svetovnih gospodarskih in socijalmh organizacijah kot je britanski imperij, Rusija in Združene države Severne Amerike. Mi si ne smemo preveč do-mišljevati in biti izrazito protisovjet ski petelini. Velekapitalistični zavezniki nas bodo ravnotako pustili propasti kot državo če bodo to v njih in* teresu kakor so nas prav temeljito iz rabili v svetovni vojski za svoje name ne in smo se proti njih pričakovanji konstituirali kot slobodna jugoslovanska država« Zato moramo po angleš kem vzorcu držati dvojno železo V ognju in biti pripravljeni na vse slučaje. Zahteva naših ljudskih mas pa je itak demokratična gospodarska organizacija, demokratizacija vsega javnega življenja, odprava korupcije m pospeševanje zadružne organizacije.
Zato glejmo, da pridemo z Rusijo v dobre odnošaje, da če nas dosedanji zavezniki pustijo na cedilu, ne o-stanemo osamljeni. Kako zelo bi rabiti rusko diplomaitično in politično pomoč, smo občutili ravno, pri sklepanju sedanjih mirovnih pogodb, ko Se n a , n as spioh ni dost i ozir alo.
акздезд
пв&за
Za centralistično ustavo in proti avtonomiji delajo in bodo glasovali sledeči slovenski poslanci:
1,	Dr. Vok, Kukovec, advokat v Celju.
2,	Dr. G- Žerjav, „uradnik“ Jadranske banke v Ljubljani
<5. Jos, Reisner, profesor v Ljubljani.
5* J. Ivajer, živinozdravnik v Kostanjevici.
6.	Iv. Pucelj, mesar v Vol. Laščah.
7.	J. Majcen, gostilničar in mesar v St. Janžu.
8.	J. Mormoljah prekupec in vrtnar na. Pesnici.,
9.	Jos. Drofenik, trgovec % žganjem itd. v St, Jurju ob inž. žel.
10.	Ivan Urok, lastnik, a ne obdelovalec posestva v Globokem.
11.	Jak. Kugar, „posestniški'' sin v Notranjih goricah ter neizvoljeni „.poslanec“ Iv. Kirbiš, svinjski me-act ar v Prepolah.
Slovensko ljudstvo! Zapomni si dobro imena teh izdajalcev sloyonske-ga naroda in kmetskih koristi »
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Na zadnjih sejah ko e št; tu -ante so nastopili kot govorniki narodni socijalist Brandner, ki Je naglašal nedeljivost Slovenije. Z'emljoradmk Benin je očital vladi, da je ona krivaj da ne prisostvujejo ustavnim razpravam Hrvati ter Slovenci. Radikalec Ivanič jo kritiziral prehodne naredbe in priporočal naj tri županije in srezi (tvorijo »eno oblast. K besedi se jč zopet enkrat oglasil tudi samostojni dr. Vošnjak, ki je seve pokorno troHl v centralistično vladno trompeio.
Bolj kot s k o n št i t u a n t o je viada zaposlena z barautijo s so -cijalisti, jnžnosrbskpni Turki ter ze-mijoradriiki, da jih kupi za glasova-nje ustava, ker je Vidov dan pred do rim in bi so Pašič ne osmešil rad pred regentom.
J a v n o v z b o jt* n i c i jo izja -vil Pašič, da ni doslej vlada podpisala nobenega sporazuma г Ital jo o sku •im uporabi roškega in haroškoga pristanišča. Sploh pa stoji Pašič na stališču, da se ne bo pogajal ne z Reko in na z Italijo radi luk, dokler ne bo izpraznjeno celo ozemlje, ki pripade uam po rapajlski pogodbi,
N a š i m i n i stri so sklenili * da {.«reosmijejo po sprejetju ustave kcm.ditunnto v zakonodajni zbor,
ITALIJA,
v v i m stem pa v 1 a ш « n t u jo prišlo ob priliki zasedanja do burnih prizorov med fašisti in 'socijalistb Ker je napadel minister Labrioia so-cijatißtiöno stranko, ga je mint trski predsednik Giotitti pozval k redu, nakar se je Labrioia iz (zbornice cdsirgr nil: Radi tega dogodka je užaljeni Im brioia demisijoniral. Slovenski poslanca V ilfan jv z ostrimi besedami kri -tikova! armado in žalil čut Italijanov. Med odobravanjem cele zbornice je GtoUtfi v imenu vlado protestiral proti nastopu Wiilanä, Tudi Nemci so protestirali proti cepljenju Tirolske . Poslanec Walther (Bozen) je v nem -škeiti jeziku prečital v imenu svojih rovari še v izjavo, da bodo lojalni in so pripravljeni, delovati skupno z dali -janskim narodom. Svoj govor ie nato nadaljeval y italijanščini. Poslušali so ga mirno in z zanimanjem.
Politična poročila.
p Sloga v klubu samostojnih.
Koliko smisla imajo naši slabostojni za slogo, so pokazali, ko so jih radi korit ar$tva pognali iz svojega kluba zem-Ijoradniki. Po vstopu samostojnih v vlado in osnovanju samostojnega kluba so se začeli ti nekmečki seljaki med seboj kavsati radi centralizma in avtonomije. Predsednik kluba samostojnih Drofenik in kmet dohtar Vošnjak sta se ogrevala in očito nastopala za v 2 dele razdeljeno Slovenijo; druga samostojna večina pa je še danes za nedeljivost Slovenije in ti samostojni avtonomisti so se tudi v svojih govorih v
2
вди&ава
konstituanti skrbno ugibali vprašanja r centralizma in avtonomije. Spor med samostojneži centralisti in avtonomisti je postal tako oster, da je Drofenik moral odložiti predsedniško mesto in ga je zamenjal živinozdravnik Rajer Vkljub ravnokar omenjenemu razdvoju samostojnega kluba pa bodo ti vladni podrepniki glasovali za ustavo radi ko-ritarstva. Vsekakor pa lahko beležimo, da se samostojni med seboj ne bodo samo skregali, ampak stepli in potem bo konec samostojne politične komedije.
p Naši shodi na Hrvatskem. Na sijajno obiskanem shodu Hrvatske ljudske stranke v Brodu na Savi sta poročala dne 21. t. m. o političnem položaju poslanca dr. A. Korošec in Stje-pan Barič. Zborovalci so Jugoslovanskemu klubu izrekli z velikim navdušenjem zaupnico ter odobrili njegovo taktiko v ustavotvorni skupščini. — Izvrstno obiskan je bil dne 20. t. m. tudi shod v Veliki pri Požegi. Govorila sta dr. Korošec in Stjepan Barič. V mestoma živahne debate so posegali tudi Radičevct. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki odobrava politiko Jugoslovanskega kluba.
p Stojan Prötio agitira po Vojvodini med ljudstvom za svoj avtonomistični ustavni načrt. Obhodil bo vsa mesta, glavni agitacijski shod pa se bo vršil v Novem Sadu, Protič namerava pridobiti za svoje ideje predvsem vojvodinske radikalce. Po njegovem načrtu bi dohila Vojvodina zelo obširno samoupravo,
p Poslanec Ivan Roškar član Ju-goslov, kluba, je na mnoge obiskanem shodu pri vSv, Jurju v Slov. gor. dne 19, junija (predsednik župan Kraner) poročal o sedanjem političnem polo žabi. Ožigosal je postopanje sedanje vladne večine, ki nam hocc takorekoč vsiliti centralistično ustavo, za katero glasujejo tudi poslanci Samostojne. Podal nam je iašnr sliko glede sedanjega davčnega sistema, ki najhujše pritiska na naše kraje, Po obširnem njegovem poročilu so bile od zborovalcev enoglasno sprejete siedele resolucije: L Izjavljamo, da se trdno naslanjamo na Jugoslovanski klub, odobravamo sedanjo njegovo taktiko ter jahtevamo samoupravo ljudstva v državi. Zato odločno zahtevamo* da se sprejme avtonomistični ustavni načrt, ker le na podlagi tega se bo dal doseči sporazum vseh treh plemen v dr-žavji. Zahtevamo nedeljeno avtonomistično urejeno Slovenijo, z zakonodaj’ nim pokrajinskim zborom v Ljubljani, za katero se hočemo z vsemi dovoljf*-nimi sredstvi potegovati. 2. Zahtevamo izjednačenje vseh vrst davkov po coli kraljevini, 3, Iz kli,matičnih in zdravstvenih ozirov; zahtevamo* da se uvedejo domači polki, v katerih lahko naši sinovi odslužijo svojo vojaško dolžnost v Sloveniji, 4, Zahtevamo glede na premoč SLS v Sloveniji (glasom izida občinskih volitev) re konstrukcijo pokrajinske vlade v Ljubljani razmerno po moči raznih strank.
p Trije slovenski poslanci v koroškem deželnem zbora. Te dni so se vršile volitve za koroški deželni zbor. Naša slovenska stranka je dobila 10.000 glasov. Zä poslance so bili izvoljeni Krajger, dr. Mišič in Vošpemik. Pred vojno je koroške Slovence v deželnem zboru zastopal samo eden poslanec in sicer Grafenauer.
Pnevne vesli.
d Za avtonomijo Slovenije se je
do sedaj izjavilo v okrožju mariborskega tajništva SLS 200 občinskih odborov. Značilno je, da v naših krajih tudi soc.-demokrati in samostojneži podpisujejo to izjavo.
d Naš minister socijalne politike in izpolnjevanje stanovanjske nared-be. Kdo ne pozna „milega“ (debelega) obraza našega Kukovca, raz katerega odseva soci Jalna „pravičnost“! Le poslušajte: Naš v, minister vam ima v Celju pred Grofijo celo nadstropje, po katerem šeta ministrova soproga z enim otrokom, ker g. minister so redko doma, Povrh pa še poseda g. dr. Kukovec nad Grenadirjem ceio vilo. katero ima zaprto in ne pusti nikogar vanjo. Seve* kateri stanovanjski1 u -rad bi se pač upal nasilnim potom za seči prazni stan, ki je last ministra socijalne politike — policajdemokrata Kukovce*. Na* pa vendar so se našli v celjski okolici radovedneži, katere
jo zanimajo, kaj neki hrani g- minister v prazni, zaklenjeni vili, Pri tem nasilnem obisku pa so ti rado -vodneži odnesli kot spomin na ta o -bisk iz vile precej' perila in drugih dragocenosti. Povdarka vredno pri celi tatvini pa je dejstvo, da dr, Ku-kovčeve trobilo „Nova doba“ molči kot grob o nasilnem obisku ministe -ske vile, da bi svet ne zvedel, kako „vestno“ da izpolnuje naš minister socijalne politike stanovanjske naredbe* katere sam izdaje, a se jih sam ne drži. Celjski stanovanjski urad opozarjamo, da si pregleda dr, Kukovčev stan v mestu in prisili ministra soci-jnlne „pravičnosti“, da da svojo prazno vilo na razpolago strankam, ki sp brez stanovanja. Iz ravnokar navedenega slučaja odseva precejšen del ppjicajfiemokratsko lumparije!
d „Uspehi“ samostojnih poslan -cev, Zadnji „Kmet.1 list“ nam na dol -go in široko zna povedati na prvi strani* kaj vse so dosegli' samostojni poslanci. Našemu kmetu so bosta po teh uspehih „Samostojne“ začela ce -diti mleko in med. Med gospodarskimi noticami pa skril „Kmet. list“ novo naredbo o uvedbi noveli taks, ki bo -do tako velike, da jih sploh ne bo mo gpče plačevati in katerih težo bo najbolj občutil kmet. In baš to takse je upeljala beograjska vlada sedaj, ko sedi v njej samostojni minister Pu -cel j, ki je presneto odgovoren za u-peljavo novih,, nedopiačljivih taks. Kar bo kmet zaslužil pri prostem izvozu živine, to mu bodo odvzeti na drugi strani potom taks in taki so uspehi slabostojnih poslancev. Mesto, da laže g. Urek po „Kmet. listu“ o uspehih kluba samostojnih Seljaka, bi nam rajši sporočil, kako daleč je že napredovala stavba njegove nove pa -la če v Globokem pri Brežicah.
d Poziv Ivanu Pucelju, ministru poljedelstva. Z ozirom na baharije v »Kmet. Listu« Vas pozivamo, da nam naznanite, kedaj se začne izvoz konj na Grško, kakor tudi, kedaj bodo dobile zadruge one velike ugodnosti, katere ste razglasili v »Kmet. Listu«. Občinske volitve so minule, izvoz konj in ugodnosti za zadruge pa so ostale--------na-
tisnjene v »Kmet. Listu.« — Tako se zavzema kmetijski minister za kmečke potrebe.
d Velikosrbska ideologija. »Nova Doba* je v zadnji štvilki prinesla poročilo o velikosrbskem kongresu Seljakov v Sisku. Celjska tetka jo je tudi tokrat polomila, ker je objavila dvoje nasprotujočih si dejstev, ki nam prika-kazujejo policajdemokracijo v vsej velesrbsko-separatistični nagoti. Nekje uvodoma zatrjuje njen dopisnik:	»Na
celem enodnevnem kongresu sem slišal besedo Srb le parkrat, s ponosom in s polno zavestjo pa se je govorilo o jugo-slovenstvu, o našem državnem in narodnem eđinstvu.« — Čudno, da demokrati povdarjajo to činjenico s posebnim naglasom! Na drugem mestu čitamo sledeče: Glavna pisarna Saveza se nahaja v Zagrebu, glasilo seljačke organizacije je — »Srpsko kolo«. Lepo »jugoslovanstvo«, ki ga propagira omenjeni list! Neumni seljaki, ki verujejo bivšemu pukovniku Milanu Pribičeviču in poli-cajdemokratski zalegi!
d »Cvetka« centralizma. Nedavno je v Beogradu polagal neki gospodin izpit iz predmetov, ki jih poučujejo v I, razredu gimnazije. Razumljivo je, da ni to prav nič čudnega. Čudno pa je dejstvo, da je postal ta gospodin v kratkem času definitivni uradnik v enem izmed naših povojnih ministrstev, To nad vse zanimivo dejstvo ni beležil »Avtonomist«, marveč beograjska vladna »Politika«. Pod beležko je podpisan — Ibis.
d V znamenju »ujedinjenja«. V Zemunu so že davno zamery'ali predstojnike uradov z »dobrimi Srbi«, samo na pošti je bil predstojnik še Hrvat. To jim seve ni bilo po volji in Hrvat se je moral pred Srbom umakniti. Za novega vodjo poštnega urada je bil imenovan radikalec Milan Dadič, doslej poštni uradnik v Sarajevu. Ko je prevzemal novi vodja svoje agende •— v to svrho je prišel posebni odposlanec poštne direkcije v Zagrebu — je sredi uradnega poslovanja izjavil, da nima več časa prisostvovati predaji in prosil, naj se predaja odgodi na drugi dan. Zagrebški delegat mu je odgovoril, da je to nemogoče. Dadič mu je zabrusil: »Jaz imam sejo v radikalnem klubu v Beogradu in grem, vi pa delajte, kakor veste 5« S temi besedami je odšel. To
je prav po centralistično! Kdor tako početje kritikuje, pride pod »Obznano«.
d Karakteristika srbske intoli -gence. Dr. Mirko Kosič, prototip pra vega Srbijanea, opisuje naijpovojšo bo.ezon srbskih intelektualcev: „ju -gomanijo“. To bolezen si tolmaču dr. Kosič tako-ie: ^Naic'Coualizem črpa svoje zadoščenje v centralizaciji,	v,
odrekanju od kriške deklaracije,	v
posrbljevanju Bunjevcev, v balinanju republikanskih Hrvatov ter v jakobin stem preganjanju svobode mišljenja.; Centralizem, nadaljuje dr. Kosič, bi no bil tako škodljiv, ako bi sc v vrstah srbske inteligence ne nahajalo izvestno število kulturno surovih in moralno dvomljivih elementov. Duševna kriza nedograjenega srbskega dn iTiokralizma je v znatni meri pospešila krizo jugoslovanskega nacijonaliz-raa. V tej krizi je igral usodno vlogo baš oni moralni kapital* katerega so Srbi prinesti v Jugoslavijo.
d Skrb za dobrobit našega ljudstva nam veleva, svarimo ljudstvo pred novimi posojilnicami v Celju, Ptuju in Murski Soboti, kot zadrugami z omejeno zavezo. Okrožna sodišča v Celju in Mariboru pa pozivamo, da odklonijo vpis posojilnic bot zadrug z omejeno zavezo, ako, nimajo deležev vsaj po 1000 K. Ministrstvo pravde bode gotovo odobrilo postopanje trgovskih sodišč. Posojilnice kot zadruge z omejeno zavezo v rokah strankarskih »voditeljev« so velika nevarnost za celo našo zadružništvo, ker bo njih propad škodoval tudi dobrim, zdravim, starim posojilnicam.
d Strankarsko posojilnice. Liberalci obeh struj so ustanovili v Murski Soboti, Ptuju in Celju nove liberalne posojilnice kot zadruge z omejeno zavezo, pri katerih jamči posa -meznik s par kronami, dočim jamčijo člani pri že obstoječih nestrankarskih posojilnicah, po večim ugledni posestniki, z celim svojim premoženjem. Voditelji novih posojinic so liberalni u-radniki, učitelji in železničarji, ki nimajo pojma o vodstvu denarnih zavodov, ne o zadružništvu, ki pa tudi nimajo ničesar za izgubiti. Kdor je v vodstvu politične stranke, ie izvoljen v vodstvo liberalne „posojilnice“, ne vpraša se po zmožnostih, pač pa se pričakuje, da bo ljudstvo trumoma drlo v te liberalne posojituice in dalo tem posojilnicam sredstva za politično stranko in faiitno liberalno časopisje. Vsak razumen gospodar, ki žeti gospodarski napredek slovenskega ljudstva, ve* da se more ljudstvo le posluževati onih denarnih zavodov, pri katerih ima jamstvo, da bo prišlo. do svojega denarja, ker nudi premoženje članov dovoljno garancijo, kakor tudi da se posojilo v slučaju denarnih kriz nie bo odpovedalo, ker ima zadruga z neomejeno zavezo odprt kredit pri svoji centrali, dočhu je kredit zadruge z omejeno zavezo zelo omejen in malenkosten,
d Bavčni upravitelj Meglič. Slovenski obrtnik iz mariborskega okraja nam poroča: Nedavno sem bil pozvan na davčno okr. oblast pred davčnega upravitelja Megliča. Kaj takega še nisem doživel. Mož je tako postopal z menoj, kakor s kakim hlapcem. Oziral se ni na nobeno mojo napoved, Samo njegova je obveljala* In ko sem izjavil, da pridem na nič, če mi bo davčna oblast predpisala tako neznosno visoki dohodni davek, m mi je mož posmehoval. Kam smo prišli? Na ta način gojijo demokrati patriotizem !	’	,
d Sokolski poštenjakovic.- Gostilničarki Majerle v Šmarju pri Jelšah je izginila pred kratkim večja svota denarja. Kot tatvine osumljenega je ovadilo orožniško njenega J8 letnega .sina. okrajnega in posojilniiškoga tajnika, „Sokola“ Ivana. Čudno se nam zdi, da načelnik g. Ferlinc še nadalje trpi tega uslužbenca in še bolj značilno je za njega samega, da so od prevrata sem nekako boji poštenih ljudi-
d (Lemrazredne ljudske dole. Npv-načrt zakona y ljudskih šolah predti deva razširjenje štirirazrednih v osera-razredne ljudske šole.
d Na drž. gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred šolskega leta 1921/22 dne 2. julija od 10-ure dalje. Vpisovanje za te izpite bo dne 1. julija od 10. do 12. ure ter dne
2.	julija od 8. do 9, ure. Zunanjih» morajo vpisne listine (rojstni Ust in zadnje;
Ш, }џф- Тјр-
dolsko izpričevalo) vposiati na gimnazijsko ravnateljstvo po pošti do 1= julija ip nato priti naravnost k izpitu dne
2.	julija, Priglasijo naj se le dobro razviti in dobro pripravljeni učenci. — V jesenskem roku bodo izpiti dne 12. septembra od 10. ure dalje.
drl artilerijsko podoficirsko šolo v Kragujevcu se sprejme letos 200 gojencev. Pogoji za sprejem so isti kakor za H. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru, Natančnejša pojasnila daje vsaka vojaška komanda.
d Mariborski dijaki priredijo pod okriljem SKSZ dno,20. junija Ш1 po večernicah ob 3. uri v dvorani hra -vulaioo v Slovenski Bistrici gledališ -ko igro „Mati“, Predprodaja vstopnic jo v prodajalni Leskovar-Jerič v Slov. Bistrici, Cisti dobiček je namera c n ai-knjižnici v Mariboru,
d Umrl je v Spodnjem Gasteraju naš odlični somišljenik Jožef Pivec. Pogrebci so zbrali v njegov spornim 80 K za bralno društvo. Bodi m« zemljica lahka
d Splavarji, pozor! Predsedmštvo deželne vlade za Slovenijo v sporazumu z vojaško oblastjo je prepovedalo plovbo po Pravi pri Ptuju m sicer tako, da ob dejavnikih od 6. do 11. ure dopoldne in od- 14. do 18. ure popoldan ne bo smel noben čoln ali splav prekoračiti črte, ki je določena 1 in pol kilometra nad ptujskim mostom za vozove. Ta prepoved veji a do konca aktohra, ker se bodo v tej dobi vadili pijonirji v gradnji pontonskih mostov.
Obrtniki in trgovci pozor! V Mežiški dolini in iz izgubljene Koroške imamo veliko mladine, ki bi se rada izučila kake obrti ali rokodelstva, zlasti ključavničarske in kovaške obrti. Mnogo mladine ima veselje do mehanike. Mladina bi morala imeti pri dotičnem-obrtniku ali rokodelcu vse» oskrbo. Kdor ' bi želel vzeti v uk kakega vajenca, naj se obrne na »Pisarno za begunske zadeve, odsek za obrtni naraščaj ? v Gu~
■ štanju, Mežiška dolina.
d Is Rogatca nam pišejo: Podružnica Slovenskega planinskega društ va za rogaški okraj priredi v nedeljo fene 3, julija popoldni.skupni izlet na. DoaaSku goro v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Zbi -rališče od 3. do 5. ure popoldne pri Mikušu pod goro. Zvečer se bo na gori zažgal velik kres z umetnim ognjem, streljanjem, petjem in godbo. Prazne steklenice si napolnimo pri Mikušu, točilo se bo tudi na gori,. Je* lila naj vsaki seboj prinese. Prid’ vrh planin, nižave sin! —• Odbor.
d Katoliški škof v pravoslavni
«srikvi Nekaj šzvanrednega so doživeli nedavno prebivalci mesta Vinkovci. .Ojakovski škof Anton Akšatfiovjč ju ob priliki birmo vanja poselil tudi pravoslavno cerkev, v kateri je ob asistenci pravoslavnega protojereja v pomirljivem smislu govoril o narodni in verski strpnosti, kar je napravilo na celokupno prebivalstvo obeh veroizpovedi najboljši vtm. O tolerantnem činu Strossmayer-jevega naslednika liberalni listi seve niso prav nič poročali, pač so se zaganjali v »uspešno« rimsko potovanje našega episkopaU. Hinavstvo brez primere?
ff.--.r.
Pobeljeni grahovi.
(Dalje.).
Ti ubogi Цифе so pač imeli smolo, da. so bratje osvoboditelji sia vsak način hoteli imeti plen m ker tii bilo drugih, so pa zato,, da osvobojeni® in zmaga boljše izgleda, po m&h posegih Kasta pravdi ljudskih izkoriščevalcev iu nasilnikov: z avstrijske iu domače strani seveda ni prišlo inad „plen“ , temveč ravno obratno: razni po avstrijskem terorju onečaščem m celo z. ljudsko krvjo oškropljeni elementi m> se ravno po hibah te velesrbske družbo preriti še do večje moči in o-Masti kot so jo imeli popre I.
U,
Družba, ki si jemlje v zakup nar rodnost, narod in državo, ima istota-ko polna usta svobode in demokracije. Mnogo se piše in govori ob vseh mogočih prilikah: „Ш smo svobodna in demokratična država“ in s početka je iglo mnogo, danes pa od dneva do ■dneva manj ljudi, ki so si to tolmačili Atk ia mäm* da id svoboda џ demo-kraoija m vse državljane, od prvega ato	enaka ia da jo uživajo
d Itftbjattt obstreljevali Bar V seji Ustavotvorne skupščine dne 22. junija je vprašal poslanec Miletič ministrskega predsednika Pašiča, kaj je vlada ukrenila v zadevi, ko so italijanske vojne ladje obstreljevale naše južno dalmatinsko mesto Bar. Pašič je odgovoril, da je vlada takoj po tem dogodku vložila ugovor pri italijanski vladi.
d Kazni za oderuhe. Češkoslovaška vlada je začela z vso strogostjo zasledovati oderuhe. Tako n. pr. je takozva-no oderuško sodišče v Pragi v 14 dneh obsodilo 38 oseb na 414.000 K globe in na 205 mesecev zapora. Vrhutega jim je bilo zaplenjenega blaga za več sto-tisoč kron.
d Promet med Madžarsko in Jugoslavijo bo vpostavljen v smislu med delegati madžarske in naše vlade sklenjenega dogovora dne 1. julija. Potrebna je še edin de odobritev dogovora.
d Madžarski ujetniki v Rusiji. V seji madžarske skupščine dne 22. junija t. 1. je vprašal poslanec Huszar vlado, kake korake namerava pod vzeti, da se vrne iz ruskega ujetništva 60.000 Madžarov, ki se še vedno nahajajo v ruskem ujetništvu. Stanje teh ujetnikov je obupno, toda baje ni nobenega upanja, da bi se še letos vrnili v svojo domovino.
d Čuden vzrok aumoumora. V Budimpešti je skočil talentiran pisatelj Evgen Tersanszky z Elizabetinega mosta v Donavo. Tersanskega so še pravočasno rešili. Ker ni našel za svoj najnovejši roman založnika, si je nameraval vzeti življenje.
d 30 000 konj so ubili Angleži v Mezopotamiji. Angleška vlada je namreč odredila, da se mora kontingent konj mezopotamske vojske znižati od 4? tisoč na 17 tisoč. Preostanek so enostavno ustrelili, ker bi po njihovem mnenju transport teh konj na razna tržišča požrl velikanske svote. Konji so vredni 70 milijonov kron.
d Zgodovinsko važne izkopine. Po poročilih iz Jeruzalema so v Aska-lonu izkopali del velike palače, katero je zgradil Herodež. Izkopali so tudi več zgodovinsko važnih predmetov, med drugimi tudi zelo dobro ohranjen kip graditelja te palače.
d Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 140-140’/* naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 22, za 100 nemških mark 213—215, za 100 čehoslovaških kron 200 jugosl. kron in za 100 laških lir 728 - 730jugoslovanskih kron.
Iz Maribora.
d Somišljeniki SLS danes petek
24.	junija zvečer ob »h vsi na shod v dvorano Strokovne zveze. Govorita poslanec dr. Hohnjec in prof. dr. Verstovšek.
d V Studencih pri Mariboru še sedaj nimajo župana. Izvoljen jo bil neki Alojz Kalloch;, ki pa Se ni po -trjen, d asi je v javnosti zatrjeval 4 da je zaveden Slovene© in udan naš državljan ter organiziran pri stranki ■JSDS.. Vse njegovo zatrjevanje pa mu Še ni pripomoglo do županskega stolčka in tudi ne vsi podplat'., ki sta jih raztrgala z .znanim komunist Urnim vo-
џ. pr. Miha Strnad, bajtar na Pohorju, Matko Trdujak, rednik v Osjtekn, Vujiča Vujišič, seljak v črnogorski. Morači in Osman Omeragič iz Sa.nd-žaka baš toliko kot Lazo Stanojkovič carinik v Sremu, Bridka izkustva so nas izučila, da temu ni tako m da je tudi' ta proslavljena „svoboda“ last male družbo, ki počenja z narodom od tu in od lam, kar ji drago. Miha iz Pohorja ji je predatieč, za njegove kroje nima niti potrebnih geografskih pojmov, hrvatski radnik je'že a priori rebel, Črnogorec Vujiča je doma od tam, kjer je dosti odmetnikov po šumali, Osman je .Turčin in tako ni za enega ne za drugega svobode. Prvega in drugega se da na milost in nemilost v roke kakega, demokrata, prej najhujšega avstrijskega birokrata, ki je pa sedaj sprejet v družbo vladajočih deiničariev; svobode, tretjemu se ob priliki kake vojaške« akcije dajo batine ali pa naloži koc tri buči j a in četrti bi kotTurčin samo tedaj nekaj veljal,, če bi slučajno posial por sl an ec in glasoval zastonj ali pa za nizko ceno in prazno obljubo za vladine predloge, če pa to ne bo, mora pač čakati, da ge na njegovi glavi in na njegovem imetju prej аД slej ne n-.
riUeljem Joža Nachtigallom v tar namen. Tam so namreč nastopili inter-nafiijcnalci s komunisti pod nedolžnim liričnem „Delavska in kmetska skupi r na“, ker ni komunizem več vlekel. Do • uh so 14 mandatov, združeni Sloven ci pa 10. Sedaj pa g, Lojzetu hodi n a vs križ, ker je nastopil na čelu komunistične liste in za njo delal, vpi -san pa jč pri JSDS stranki. Zato dokazuje, kakšen Slovenec je iu kako udan Jugoslovan, On bi pa ravno tako lahko dokazal — pravzaprav še lažjo — da je delal in trpel za NVA v sirijo. Saj se je udeleževal vseli pro-tkiržavmli demonstracij in celo pobiral no povelju dr. Juritscha podpise , da bi se naši kraji pridružili repu -bltiti Avstriji, Zdaj! pa hoče župano -vati v Studencih, Kaj le še upa na tihem, da se bo že kedaj nudila prilika, da bi to občino prinesel N. Av-striii na krožniku! Lojze, Lojze, tisti Časi se rite povrnejo več! Vsak trezno misleč Človek ve, da tak človek, ki je delal za odpad naših krajev, ne mo -re že sedaj županovati v tako važni občini. Ako pa oblast tega še ne ve , kaj pa Se premišlja* Morda slednjič pride tudi ona do tega zaključka,
d Mariborsko okrajno glavarstvo
opozarjamo, naj ne podeli gostilniške koncesije pri »Pošti« v Jurčičevi ulici kacemu Nemcu ali nemškutarju, kakor je ravno najresnejši kompetent, ampak naj se ozira na odločno slovenske proš-nike, katerih odločna slovenska narodnost je že preizkušena!
d Docent dr. Ivan Matko se je zopet vrnil iz Prage v Maribor, kjer ordinira v pondeljek, sredo in petek od 3, do 4. ure popoldne.
d Shod skupine Jugoslov. strokovne zveze v Mariboru se vrši v nedeljo 26, t. m. ob 5, pop. v Splavarski ul. opozarjamo na to poleg vseh članov in članic še posebno služkinje, ker se bo razpravljalo o novem poselskem redu. Odbor.
d Vidov kres v Mariboru. V spomin na Vidov dan in na staro slovensko šego kresovanja priredi mariborska podružnica Jugoslovanske Matice dne 28. t. m. » Vidovdanski kres« kot veliko ljudsko zabavo brez vsake vstopnine in brez vsakih stroškov. Žgal se bo kres, igrala godba, peli bodo pevski zbori, govornik bo primerno pojasnil pomen Vidovega dne in kresa. Preskrbljeno bo, da se bo vse vršilo v redu in dostojno. Pozivamo tudi okoličane, da tega dne prižgo ognje po višinah v spomin na naše boje in na našo osvoboditev.
d Sladkorna toča v Mariboru. V četrtek, 23. junija popoldne ob 2. uri je peljal voznik več zabojev sladkorja čez Glavni trg. Vštric Marijine sohe se je odprl zaboj in na tlak Glavnega trga so se vsule sladke kocke. Voznik tega niti zapazil ni. Ženske in otroci so nabrali polne predpasnike, klobuke in žep® sladkorja. Voznik pa je žalostno opazoval boj za sladkor.
d Glasbene Matice v Mariboru III, redni občni zbor se vrši v soboto, dne 25, junija ob pol 20. uri v društvenih prostorih pri Götzu na Aleksandrovi cesti na kar člane ponovno opozarjamo.
d Razstava šolskih risb državne realke v Mariboru bo odprta od 28. do
teši osvetli a žila kakega dobrega srbskega državljana in brala.
Svoboden v tem primeru je samo poslednji, ker je ali ppavi in pravcati delničar te svobodnjaške družbe ali pa, ker ima po „svaštvu“ — sorod -stvu in po svojih manirah prolekcijo pri merodajnih osebah. Danes je na carini, jutri pa lahko na kaki drugi oblasti. Ima sicer svoje zastarele in primitivne propise, pa na vse to in na njegovo moralo se ne gleda baš natančno, kor jo svoboden. Ljudje take baže so celo tako svobodni, da si razne „propise“ brez vsake graje in kontrole lahko prikrojijo po svojo ter jih raztezajo, kakor jim drago. Bosch no izraziti svobodnjaki se seveda prerinejo do najvažnejših mest in ko se jim enkrat to posreči, se nazivajo eno stavno država in vsak, ki se upira njihovemu nasilju v. imenu pravice , svobode, kulture ali kakor koli, se pa proglasi’ in preganja kot državi nte -varni element-
'Osebnosti, ki so se v nekdanji Srbiji povspele do mejči in oblasti, se hočejo tudi danes na vsak način obdržati na krmilu in to v glavnem vsied tega, ker ne pojmijo, da njihovo duševno obzorja dosege razmer in,
STRAŽA«
30.	junija 1921 in sicer vsak dan od 9h—12h. Vstop prost.
d Obrtna razstava v Mariboru.
Kakor se nam poroča, se dobijo od tehn. vodja razstave arhitekta Hugona Schella informacije in pojasnila glede razstave izključno le od 15. do 16. ure v njegoven ateljeja, Slovenska ulica 2, 1 nadstropje. Tekom tega tedna se bodo doposlale udeležnikom prijavnice in razstavni red, iz katerih se izvidijo podrobnosti.
d Polagoma vendar začnejo zidati- Tovarnar Halbärth gradi v Frančiškanski, oziroma Loški utici nadstropje nad delavsko hišo. Nova stav-ba je že pod streho. Namenjena jc zg delavska stanovanja.
d Novi krompir na mariborskem trgu. Danes petek, 24. junija so pripeljali kmetje iz Dravskega polja 6 vozov novega krompirja. Cena 40 K merica, t. j, 5 do 6 K 1 kilogram. Pravijo, da bo krompirjeva letina letos izborna.
Orlovski vestnik.
o Šentleaarško orlovsko okrožje
ima okrožni nastop 10. julija pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Odseki in okrožja v soseščini, podprite naše naj mlajše
okrožje!
o Ptujsko orlovsko okrožje ima
svojo okrožno prireditev na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Prireditev je obvezna za vse odseke okrožja. Prijatelji orlovstva od blizu in daleč pridite! —-Bog živi!
o Tel. odsek Orel Hoče pri Mariboru ima svojo prireditev 2. julija popoldne v Dolgošah (gosp. Maher). — Prijatelji orlovstva pridite!
o Dijaški Orel v Mariboru priredi dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze v Splavarski ulici gledališko predstavo: »Na dan sodbe«, Vse podpornike katoliške mladine vljudno vabi	odbor.
o Okrožna prireditev marib. orlovskega okrožja je kljub slabemu vremenu izpadla po voljno. Telovadni nastop je bil dober, posebno se je izkazal dijaški, ljudskošolski in orliški naraščaj. Kljub dežju je nastopila tudi orodna vrsta z nekaterimi sicer lažjimi, toda dobro izvajanimi vajami. Orlom častitamo na napredku.
Novejše.
K o h $ t i t u a M tf& bo po kon čnem sprejetju ustave odgodena na dva meseca.
Država bo razdeljena po na -črlu vlade na 20 pokrajin. Vsaka pokrajina bo obsegala 700 do 800,000 prebivalcev. Mesta z več kot 100.000 prebivalci bodo tvorila posebne oblasti. Srbija bo razdeljena na osem* Hrvatska na štiri, Slovenija pa na dve oblasti. S tem je avtonomija Slo* veni j e zatenkrat pokopana«
F 1 e b i s cit za spojitev z Nemčijo so na Štajerskem preklicali, Dr. Hintelen in dr. Ahrer sta ponovno iz voljena za glavarja oz. namestnika.
potreb današnje jugoslovanske države, Nekdaj, v mali Srbiji so se uko -remnili in srbski narod v svoji poetični nezrelosti in v svojih patrijar-halnih razmerah se je na njih nava -uit, misleč, da ne more biti drugače.
Glavni vzrok te pasivnosti in tega prilagodenja na naraščujočo moč raznih oseb, je pa iskati v lem, da gospodje ala Pašič, Draškovič itu. po prej nikdar niso kazali strani in nakan, katere razkrivajo iz izvajajo danes. , Obznane“ so bile v Srbiji nez -nano in Če danes govoriš s srbskim seljakom oi odredbah Pašič-Draškovič-Pribičevičeve kampanje, ti bo la od začudenja odpiral usta, češ., to gotovo rii naš Pašič, naposled pa dejal da če že taka odredba obstoja, potem pač velja lo za neke „strane“ ali vrinjena nteprijatelie, ki jih on — seljak sicer ne pozna, ki pa vendar morajo biti, ker vsi „činovniki“ o njih govore.
Ljudje, ki kujejo „obznane“, žft pro domo odločijo, da veljajo, samo za „prečance“, da bi se pa srbski narod v svoji nepokvarjenosti in v svojem bratskem čustvovanju radi takih na-, silstev ne razburjal, ga blodijo in mi* stili (tirajo na vse mogoče načine,
; Daijh pribKtniič*
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v LJUBLJANI
je otvoriia svojo
PODRUŽNICO V MARIBORU
na Koroški cesti it 1, I.nadstreple.
3*9
Štev. poštno ček. urada: 12.445.
Telefon št. 311.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja srečke državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskripcijo delnic Ш. emisije Zadružne gospodarske banke.
VALOVITU
LJEPENKU
(Weilenpapp«)
n kolumna feao i kurije iz valovite ljepenke
izradjcje
Tvornica kartonale i valovite ljepenke
Rožankowski i drug d. d.
3-3 Zagreb, Savska cesta 27.	34?
Za lepo posestvo v okolici Maribora se išče za takojšen
vstop
samostojna ženska oseba
katera je popolnoma vajena v gospodarstvu, vino ,
sadje- in živinoreji s sodelovanjem. Pojasnila daje uprava lista.	1—2 З45
iz češkoslovaške
tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 36 K, I20 cm široka 1 m 68 K. Inlet, roza I20 cm širok i m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko I48 cm, 1 m 130 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad I50 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki 200 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z airikom- 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira hlačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (flose), seno, dvigala in perilo, konjske štian-
ge in ujzde pri
Hiulzii Gninielr, Maribor,
Glavni trg |t. p. 318
Srebrne krone,
kron, zlatnike kupi vsako množino. Za odgovor je priložiti znamko. Avgust Wapper, zlatar, Maribor, Stolna ulica 1, (Domgasse).	2—4 345
Ifllharira boli priletna, iz-1ШНШ IlOi urjena gospodinja želi službe v kakem župnišču. Naslov Josip Štelcar, Maribor, Stolna ulica 6	1—2 352
He vržife v stran nobene znamke! poUS®
višji ceni vse stare jugoslovanske znamke, ki so nalepljene ] na vaših pismih. Rudolf Koko-1 Sinek, Maribor, Cankarleva ul. 1. i~3t 353
marljiv in praktičen ItGd&Qi I se sprejme pri občini okolica Celje. Ponudbe do 1 G. julija I92I. Pogoji ustmeno. ___________1-3 355____________
Hffinra sPrejme takoj knjigo-U ICBIltfSš veznica Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	1— 3
Posestva lov z vinogradom
sadonosnikom, gozdom, poljem* živino ter vilo. Dve najlepši, trinadstropni hiši v Mariboru, zelo ceno. Trgovska hiša, ki se da tildi za tovarno porabiti. Vila 6 km od Maribora z velikim vrtom 14.000 K. Paromim in žaga pri Maribora. Hotel z kavarno in vinsko trgovino se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.	348
Posestvo £iiovarÄ34 i
njiv, sadonosnika in vinograda ' z lepo opremljeno vilo. Cena 700.000 K. Posestvo 14 oralov. Pisarna nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.	349
Mj«s ki se da raztegniti, pri-miM pravna za krojača ali gostilno, se po ceni proda. Zrinjskega trg 7, Maribor. 35I
Has«*®**k«s* otročji voziček ОГсПаиОГ za prodati. Glavni trg 8, na dvorišču. Maribor. ■ 350
MALINOVEC
sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 34 K, G I po 48 K,
Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem
industrija sadnih izdelkov v Selnici
ob Dravi.	315
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Somber, Split Ekspozitura: Bled.
Vabilo na subskripcijo delnic tretje emisije.
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviža delniška glavnica
od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti
16,000.000 kron
se daje na javno subskripcijo
40.000	(štiridesettisoO delnic po 400 kron nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:
1.	Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520*— tel quel.
2.	Event, neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
3.	Subskripcijska mesta so:
Zadružna gospodarska banka d. d, v Ljubljani,
Dunajska cesta 38,
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu.
Sveopća zanatlijska banka d. d, v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
4.	Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921.
5.	Subskribent mora izkupilo za podpisano delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bo prihajala v ozir.
V LJUBLJANI, meseca maja 1921.
rti" "	'	;~r	‘	■	*	.	’	’ >•;	•' '	''	"y-:	“ ■
29З 4^4
6.	Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijske pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic prve, Ozir. druge emisije.
7.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet
8.	Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 ш opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921.
9.	Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice.
10.	Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921.
11.	Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
Upravni svet
Zadružne gospodarske banke d. d, v Ljubljani,
faflttjfltflij 1д založnik ;i Konz, „Straže,5
Odgovorni nrednffia №do Pušenjak.
CTJsK Cirilove tiskarne v Mariboru,
iiiiiiiiiiiiii