/ V /P Po polti projeman: u celo leto naprej 26 K — h 13 , - , 6,60, 2,20, * upravniitvu prajeman: za celo leto naprej 20 K — b pol leta fletrt , mesec ol leta etrt 10, 6,- » » "» mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. NarofiaiM in Inserate «prejema upravaiitv« v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice (t. 2. Rokopisi ii it vračajo, oefrankovana pi*ma ne vsprejemajo. UredniJtvo je v Same-niikih ulicah St. 2, L, 17. Izha|avsak dan. izviemai nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 102. V Ljubljani, v soboto 4. maja 1901. Letnik XXIX. Obupna politika. Povodom zadnje razprave o dr. suster žičevi zadevi v drž. zbornici je pisala praška „Politik", naj bi dr. Šusteršič vprašal svoje nasprotnike, če ni vsak izmed njih v volivni borbi poskušal enakih sredstev (ali hujših?) »Politik" vprašuje, ali je vredno od takega parlamenta, ki glasuje za takega človeka, kakor je Franko Stein, sploh iskati zadoščenja. Naša liberalna stranka čuti, da je doma kompromitirana tako globoko, da se ne more povzdigniti več do stališča resne delavne stranke. Zato je poskusila zadnje sredstvo, res obupno in slovenskih mož nevredno sredstvo, da pred svetom denuncira katoliško-narodne poslance. Liberalci se bahajo, da so razni liber. doktorji dve noči prekrokali od veselja, da zbornica ni grajala Franka Steina, ker je rabil proti dr. Šusteršiču psovke, vzete iz »SI. Naroda.« Ker hočejo sedaj nemški nacijonalci na podlagi sramotilnega materijala, podanega jim od slovenskih liberalcev, denuncirati na podoben način vse slovenske katol.-narodno poslance po vrsti, imeli bodo ti liberalni „doktorji" priliko, krokati še več noči. In to je glavno. Ta način politike je seveda najbolj v Schonererjevem smislu. A mi se moramo prašati, je 1 i taka politika k o r i s t n a s 1 o v e n s k e m u narodu? Če bi mi hoteli razne liberalce denuncirati pred Bvetom, ali bi ne spravili na dan sramotna dejstva? Mi bi lahko denuncirali liberalca, ki je v visokem spoštovanju, a je kradel žlice in suknje in denar, nabran v cerkvenih pušicah, mi bi labko našteli pre-šestva in goljufije, oderuštvo in snedene častne beBede itd. A mi tega ne storimo, ker nas je sram pred svetom odkrivati *ane, ki jih imajo ljudje, ki so — Slovenci. A naši liberalci denuncirajo pred držav, zbornico vse, kar njim ni všeč. Drugi Slovani sami s studom gledajo to početje. »H las Naroda" piše: „Grajalni odsek je vedel, da se ne more dvomiti o osebni poštenosti dr. Susteršiča in da je pri njem izključen vsak sebični namen in da tudi pri prodaji žlindre ni bil oškodovan noben odjemalec. Kakor hitro je bilo to jasno, morali so vedeti člani odseka, ali se imajo odločiti za dr. Susteršiča ali za bteina. Tu se ne bi smeli ozirati na razloček med liberalnim ali konservativnim stališčem, ampak soditi bi bilo s stališča čiste objektivnosti. To se pa ni zgodilo. Z dr. Dykom so glasovali za Šusteršiča samo poslanci dr. Tollinger, Gniewosz in Axmann. Dr. Dyk je odložil referat zaradi jasnega protislovja v predlogu, ker se na eni strani priznava, da je dr. Susteršič ravnal krivično, na drugi strani se mu pa priznava osebna neomade-ževanost. Reierat je prevzel sam dr. Kramar, kar so mu celo Mladočehi hudo zamerili. Z današnjim glasovanjem je utrpela stvar Slovencev in stvar pravice večji udarec, nego oseba dr. Šusteršiča. če bi odložil on svoj mandat, ni dvoma, da ne bi bil zopet z velikansko večino izvoljen, saj pri zadnjih volitvah je imel več nego 20.000 glasov absolutne večine. A omajan je ugled kluba, katerega predsednik je dr. Susteršič in slov. stvar hudo oškodovana. Mladočeški poslanci se morajo pač vprašati, v čem je dr. Susteršič kdaj škodoval češkemu narodu? Ali je bil morda on Če-hom kdaj tako krivičen kakor Schönerer-jevci? če bi na Šusteršiču res bilo kaj nepoštenega, bi češki veleposestniki, Poljaki, nemški katoličani pač ne bili glasovali zanj. Razžaljive besede dr. Tavčarjeve in Plan-tanove so delale Nemcem, zlasti nemškim radikalcem, veliko radosti in zabave. Nikdar niso Nemci še tako goreče in navdušeno pritrjevali nobenemu slov. govorniku, kakor ta pot Tavčarju in Plantanu. To bi moralo pač odpreti Slovencem oči. Mislimo, da stiskani slovenski narod najmanje potrebuje tega, da bi se njegovi zastopniki na Dunaju na tuji zemlji najbesneje napadali in da bi s tem kazali svojo slabost svojim najhujšim narodnim sovražnikom. S to debato je utrpela njih stvar velik poraz, ki bo še večji, ako se nadaljuje ta bratomorni boj." Tako piše objektiven nepristranski opa-zovatelj. Če primerjamo ravnanje dr. Tav čarjevo z ravnanjem dr. Susteršičevim, moramo naravnost reči, da zasluži dr. Susteršič naše simpatije kot mož, ki je res mnogo za Slovence na Dunaju delal in njih ugled povzdignil, dr. Tavčar pa ni storil nič druzegu, nego da je to razdrl. Udarec, ki je bil namenjen Šusteršiču, je zadel slovenski narod. Šusteršiču se je morala priznati osebna čast — slovenski narod je pa vsled besnih napadov Tavčarjevih in Plantanovih v zasmeh celemu svetu. Naši najhujši sovražniki vedo sedaj, da je v Ljubljani stranka, ki je sposobna in pripravljena vsak hip se zavezati z zatiralci našega ljudstva, in to bodo izrabili. Nastop slovenskih liberalcev na Dunaju je pokazal, da je slovenski narod v stadiju razpada. Povsod se gospodarska društva varujejo pred političnimi napadi, ker vsak za življenje sposoben narod ve, da je v gospodarskih društvih njegova rešitev. Slovenski liberalci so pokazali, da tega razuma v Slovencih ni, pokazali so, da je tu stranka, ki iz slepega sovraštva dela dosledno na to, da se razbije temelj, na katerem se more razvijati narodnost. Liberalci slovenski v zvezi z nemškimi heilovci so hoteli dr. Šusteršiču na čelo pritisniti pečat žlindre. A pritisnili so sloven skemu liberalstvu na čelo pečat efijaltstva in izdajstva, slovenskemu narodu pa so vtisnili znamenje pogube in propada. Mi čakamo, koliko časa bodo še imeli razdirajoči elementi priliko, naš narod blatiti pred svetom v veselje našim sovražnikom. To pa vemo, da če ima naš narod še kaj življejnske sile v sebi, mora vreči te elemente iz sebe, da zopet ozdravi. V pojasnilo. „Narod" je prinesel.z dne 24. m. m. sledečo notico, tičočo se tudi „Danice". Izjava jugoslovanskih dijakov v Pragi: Češko dijaštvo je pozvalo visokošolsko dijaštvo vseh narodnosti v Avstriji, da solidarno protestuje proti nasilju ruske vlade pri zadnjih dijaških nemirih in proti onim listom, ki zagovarjajo carski despotizem, ter izreče simpatije ruskim kolegom v njih boju za najprimitiv-nejše človeške pravice. — Izmed slovenskih visokošolcev seje odzvala edino „Danica" in sicer negativno: katoliško in slo- vensko njeno stališče ji zabranjujeta udeležiti se tega protesta; društvi „Slovenija" in „Triglav" še nista odgovorili. Zato pa se je praško jugoslovansko dijaštvo skupno odzvalo temu pozivu na ta način, da je sklenilo na svojem zaupnem shodu 18. t. m. v „Narodnem domu" na Vinogradih, kjer so bili zbrani tovariši: (slede imena), naslednjo resolucijo: „Mi jugoslovanski dijaki: Hrvatje, Slovenci in Srbi, zbrani dne 18. aprila 1.1. na shodu v „Narodnem domu" na Vinogradih, enoglasno najodločneje obsojamo strankarsko pisavo vseh onih naših časopisov (n. pr. „Branika", „Edinosti", „Obzora"), ki so se ob priliki zadnjih ruskih dijaških nemirov, napačno umevajoč slovansko vzajemnost, postavili na stran brutalne sile ruske vlade. Oni so s tem odobravali in zagovarjali interese reakcije vsake vrste, proti kateri se i mi doma moramo boriti z vsemi sredstvi." Da se našemu dijaštvu in občinstvu pojasni ta „negativni" odgovor, priobčimo pismo, katero nam je poslalo uredništvo „Studentsky sbornik v Praze." Pismo slove: Cenjeni tovariši! Žalostno stanje ruskega dijaštva je danes znano povsod in vzbuja vroče simpatije v celi napredni Evropi. Različne vesti o tem prihajajo k nam iz tujine, dijaki raznih narodov izražajo svoje najv :če priznanje in simpatije ruskim revo-lucijonarcem (!), le avstrijsko dijaštvo se še ni odzvalo. In vendar živimo sedaj v časih, ko se naj pokaže, ima li vse narode osvajajoča revolucija, ktera je po celi Evropi slavila svoje triumfe, ustaviti se pred vrati Rusije? Naša dolžnost je, da se i mi brez razlike narodnosti pridružimo tem borilcem za svobodo in prosveto, da jim damo z mogočnim protestom proti veliko-ruskemu barbarstvu carovemu za nove boje novega poguma in to tem bolj, ko vidimo, kako se reakcijonarne struje in to posebno med Slovani v napačno razumevanem pansla-vizmu ogrevajo za čarov despotizem. Radi tega ne smemo mi dijaki opustiti te prilike, da ne bi i mi napram tem dogodkom zavzeli svojega stališča. V to svrho obrača se naša redakcija na dijaštvo vseh avstrijskih vseučilišč po-zivljaje jih k skupnemu protestu . .. Blagovolite nam odgovoriti, kaj mislite ukre- LISTEK. Interview. Od našega posebnega poročevavca. Naš poročevavec imel je priliko, govoriti z gospodom Naprednikom. Ker menimo, da utegne ta pomenek ter ta ali oni nazor gospoda Naprednika zanimati naše bravce, podajemo v sledečem kratko poročilo o tem pogovoru. Poročevavec: Kako sodite, gospod Naprednik, o svetovnem položaju? Naprednik: Kako o svetovnem položaju sodim, prašate? Odgovor na to mi pač ne bode težak. V središču svetovnega položaja je velika, krasna in sijajna zmaga slovenskega liberalstva na Dunaju. Ali tega ne veBte? Če bi se naša stranka uspešno bila trudila, da doseže popolen odpis potresnih posojil, ali za naš narod in njega blagostanje ugodnejšo progo nove železniške zveze s Trstom, ali katerekoli ugodnosti bodisi za kmetski, obrtni ali trgovski stan, vse to bi ne imelo tolikega pomena, kot ta pre- imenitna zmaga dne 1. majnika. Vesele se te zmage z nami tudi najboljši možje drugih narodov, ki so tukaj, reči se mora, s samo-zatajevarjem stali ob naši strani, nemški liberalci, nacijonalci in Schönererjanci. Vi bo-dete seveda v klerikalni zlobi rekli: Povej mi, s kom občuješ in povem ti, kdo si. Toda ta izraz tukaj nima mesta, ker v dosego dobrega namena je to sredstvo popolnoma na mestu To Vam povem, čeprav mi bodete očitali, da se potem ravnajo liberalci po na čelu, ki ga pripisujejo jezuitom in proti kateremu tako kriče: Namen posvečuje sredstva. Ali prepričani bodite, da se mi po tem načelu nikdar ne ravnamo. To je načelo klerikalcev, kar Vam gotovo potrdijo vsi nemški liberalci, nacijonalci in Schönererjanci. Morda celo mislite na besede o sovražniku Slovanov, ki nam jih je klical poslanec dr. Dyk in s katerimi nas je hotel ugnati? Napačen princip je, tako mislite, da naj naši narodni nasprotniki, ki stoje po svojem liberalnem mišljenju eni domačih Btrank blizu, in ki imajo v poslanski zbornici sedaj večino in moč v rokah, kar kažejo s tem, da parlament dela, kedar oni hočejo, kedar nočejo pa ne, da naj ti pomagajo premagati naše domače nasprotnike. Napačen je po Vaših mislih ta princip, dasi je za take, ki ne mislijo daleč, zelo vabljiv Take misli Vam prepovedujem! Poročevavec: Gospod Naprednik, jaz nisem čisto nič rekel. Naprednik: Kaj, nič rekli? Ali mislite, da ne berem v Vašem klerikalnem obrazu ? Mar menite, da ne vidim, kako nas primerjate z Alcibijadom, ki se je zvezal s sovražniki svojega rodu, kako mislite na nekdanje francoske kralje in na protestante, ki so klicali na pomoč Turka. Poročevavec: Jaz sem Vas samo poslušal. Naprednik: Molčito raje, saj vem, kaj mislite. Dobro vem, da stavite Scho-nererjance nad naB, ker tem se je šlo za Bvojo idejo: boj proti Avstriji z zaviranjem parlamentarnega dela, boj proti Rimu z na padi na klerikalca. Orožje vzamejo, kjer ga dobijo in no vprašajo, kakšno je, tu so je vzeli od slovenskih liberalcev. Za idejo še jim gre, naj si bo tudi obsoje vredna ideja, nam pa, tako mislite, jo bila stvar osebna. Vi celo mislite, da so imeli tisti prav, ki so slučajno ostali v manjšini. Nikari me dražiti! Poročevavec: Ali, g. Naprednik, jaz sem molčal, jaz Vam niti z besedico nisem razodel, kaj mislim. Pustiva torej svetovni položaj, kakor ga presojate Vi in odgovorite mi rajši na vprašanje, ki tudi tako razburja duhove, na vprašanje o tetoviranju žensk. Kaj sodite o tem ? Naprednik: Vidito, ženske so kakor nekatere politične stranke, katerim je samo za trenuten vspeh, ne pomislijo pa na posledice; katere se zvežejo s komurkoli, da lo dosežejo kar žele, ne pomislijo pa, da jim ta zveza utisne pečat, katerega ne bodejo mogle izbrisati nikdar. Tako žensko. Baš sedaj je na Angleškem moda, da si dajo napraviti na kožo svojih rok ali Bvojega vrata podobe. To se jim sedaj zdi lepo in imenitno. Morda že v par tednih jim bodo to podobe neprijetno, toda izbrisati se ne bodejo več dale, ker so užgane v kožo. Kože sleči pa ne more nihče. Pečat ostane. niti v tem pogledu... S kolegijalnim pozdravom N. redaktor. Na to pismo je odgovoril tačasni predsednik Srebrnič s sledečim pismom: Slavna redakcija! Na pismo, ki je je slavna redakcija blagovolila poslati iz Prage slovenskemu katoliškemu akademiškemu društvu „Danica", dovoljuje si podpisani v imenu svojih tovarišev odgovoriti, da se slovensko katoliško akademiško društvo „Danica" oziroma slovensko katoliško dijaštvo nikakor ne misli odzvati v pismu izraženemu pozivu. Kajti kakor je v njem samem povedano, ne gre pri vsem nameravanem protestu za to, da bi se ruskemu dijaštvu izrazile simpatije kot nahajajočemu se v boju za zboljšanje svojega položaja, ampak gre za to, da bi se izrazilo „največje priznanje in simpatije ruskim revolucijonarcem". — Slavna redakcija naj blagovoli vzeti na znanje, da smo mi katoliki! Kot katoliki se za revolucijonarce, in naj bodo oni celo ruski, ne moremo navduševati; istotako se tudi protestom, prirejenim v prilog njih revolucionarnemu gibanju, ne moremo pridruževati. Mi kot katoliki take proteste celó obsojamo. — Kakor je še nadalje iz pisma razvideti, ti protesti ne bodo imeli niti slovanskega značaja. „Brez razlike narodnosti" naj priredi dijaštvo protestne shode, da se revolucija, ki je že „po celi Evropi slavila svoje triumffe" ne vstavi „pred vrati Rusije"; to se namerava doseči... Za internacionalno (Opomba tč. predsednika: recte v prvi vrsti židovsko!), torej n e-slovansko, vrhu tega protikato-1 i š k o revolucionarno gibanje slovensko katoliško dijaštvo ne bode prirejalo protestnih shodov! To naj blagovoli slavna redakcija vzeti na znanje. Z odličnim kolegijalnim pozdravom phil. Srebrnič tč. predsednik. V tem pismu smo mi nastopili p r o ti revoluciji, nismo se pa dotaknili svojega stališča napram žalostnemu stanju ruskega dijaštva. Za „Danico" jur. Ivan Šinkovic tč. predsednik. Državni zbor. Dunaj, 3. maja. Pogajanja. Ker se delegaciji snideta 20. maja in se skoraj gotovo 20. junija snidejo deželni zbori, zato državnemu zboru preostaja le še malo časa za delo. In ta čas bi velika večina v zbornici še rada uporabila v to, da reši najnujnejše predloge. Vlada mora v prvi vrsti skrbeti, da dobi proračunski pro-vizorij, ker je povsem izključeno, da bi zbornica do 15. junija rešila redni proračun. Čehom in Poljakom je mnogo na tem, da zbornica čim preje reši zakon o državni žganjarini, ki je že nekaj tednov na dnevnem redu. Poslanci iz planinskih dežel z vso silo poganjajo investicijski zakon, v prvi vrsti zgradbo železnice do Trsta. Koristi si torej nekako nasprotujejo in treba je nasprotja ublažiti s pogajanji in koncesijami. Kakor sem že opetovano naglašal, se češki poslanci posebno ne navdušujejo za drugo železnico do Trsta, če manj seveda poslanci iz Galicije in Bukovine. A ravno ti bodo odločevali pri tem velikanskem državnem podjetju. Vlada hoče zastopnike severnih dežel za investicijsko predlogo pri dobiti z zgradbami raznih vodnih cest na Češkem, Moravskem in zapadni Galiciji. Češki poslanci pa hočejo imeti zagotovilo črno na belem, potom zakona. In o tem se vrše že daljša pogajanja. Včeraj popoludne je bilo novo posvetovanje, katerega so se udeležili: dr. Kaizl, dr. Krama 1°, Kaftan, Maštalka , dr. Pacak, dr. Mettal, baron Parish, dr. Biirnreither, dr. Gross, dr. Derschatta, baron Schwegel in Wolf. Dr. Kaizl je v imenu češkega kluba predlagal: 1. Ker se v Avstriji vodne ceste (vodotoki) ne morejo graditi, kakor v Nemčiji, dokler niso uravnane dotične reke, naj država najprvo na svoje troške uravna Vltavo od Budejevic do Prage ter tu zgradi pristanišče. Ti troški bi znesli 70 mil. kron. 2. Država naj uravna Labo od Melnika do Jaromera ali Kralj, dvorca; troški bi znesli okoli 80 mil. 3. Vlada naj uravna za plovbo gorenjo Labo do Vis. Labe in še nekatere reke na Moravskem in v Galiciji, za kar bi država morala izdati okoli 3i in po! mil. 4. Vsa druga dela (zgradbo zveznih vodotokov itd.) naj država izvrši s prispevki dotičnih dežel in udeležencev, in sicer naj se delo prične najpozneje 1. 1903 in izvrši v 10. letih. V ta namen se vlada pooblašča, da najame posojila do 185 mil. 5. Za uravnavo postranskih rek in za melioracije naj se dovoli za Češko 10 milijonov, za Galicijo 6, za Moravsko in Šle-zijo 4 milijone. Ti državni prispevki pa se naj uporabijo v smislu zakona z dne 30. jun. 1884. Tako češke zahteve. Dr. Gross naglaša, da že pojema navdušenje za razne vodne ceste in se torej drž. zbor ne sme prenagliti. Wolf izjavi, da bi Nemcem koristil le vodotok od Donave do Odre; sicer pa se vsenemška zveza ne bode protivila vodotoku Donava - Laba. Odločno pa ugovarja vodotoku v Galicijo. Dr. Kramaf naravnost pov6, da hočejo Cehi vodne ceste kot odškodnino za železnico do Trsta, ki bode v prvi vrsti koristila le planinskim deželam. Posl. Kaftan kot veščak razpravlja tehnično stran vprašanja. Dr. Derschatta izraža pomisleke, ali naj bi država sama na svoje troške uravnala vode na Češkem in Moravskem, ker morajo južne dežele na svoje troške vršiti to delo. Baron Schwegel svari, da bi se vodne zgradbe smatrale kot odškodnina za želez nice. Na ta način je mogoče, da še železnice padejo v vodo. Pogajanja se jutri nadaljujejo. Včeraj popoludne so se o tem vprašanju štirje zastopniki češkega kluba posvetovali z ministerskim predsednikom. Nove lokalne železnice. Včeraj je vlada predložila načrt zakona glede novih železnic nižje vrste. Teh je 18 v dolžini 605 km. Troški se proračunavajo po kurzni vrednosti na 72,889.600 kron, in bi jih pokrili s prispevki država, dežele in udeleženci. Vse te železnice bi se gradile večinoma na Češkem, nekaj v Galiciji, dve na Tirolskem in na Štajerskem od Hart-berga do Friedberga. Iz odsekov. Sinoči je zboroval železniški odsek. Na vrsti so bile razne zasebne železnice. Po daljši razpravi je odsek z večino glasov vsprejel dotične točke, ki po vladni predlogi zahtevajo 487,038.000 kron. V odseku proti živinskim boleznim je posl. dr. Wielowieyski obširno govoril o dotičnih določbah proti živinski kugi in jih grajal s stališča produ-centov in konsumentov. Konečno predlaga, da naj vlada hitro izdela nov zakon proti živinski kugi in se v načrtu ozira na razmere in potrebe vseh dežel; ob enem pa naj vlada zboljša ali prekliče razne neprimerne ali celo škodljive naredbe državnih oblastev. Odsek je izvolil pododsek deveterih članov, ki naj sostavijo predloge in resolucije. Današnja seja je bila doslej mirna; zbornica je malone prazna, ker je razprava stvarna in vsled tega za mnoge dolgočasna. V razpravi je poročilo poljedelskega odseka o treh predlogih, naj se sklene zakon proti umetnemu maslu ali margarinu. Vsi predlagatelji za-, htevajo zakonite določbe proti ponarejanju masla, sira, masti in dotičnih zab61, v prvi vrsti pa proti umetnemu maslu. Vse evropske države, tudi Rusija in severo - ameriške države imajo že zakone za uredbo izdelovanja in prometa z umetnim maslom. V Avstriji imamo sicer zakon z dne 16. ja-nuvarija 1896 proti ponarejanju živil, toda ta zakon je večinoma na papirju in tudi kazni niso zadostne. Zato je potreben poseben zakon glede umetnega masla, ki se izdeluje mnogokje iz najslabšega loja z malo primesjo čistega masla. V Avstriji pa se izdela na leto nad 200.000 meterskih stotov umetnega masla. Do leta 1898 se ga je izvozilo iz države nad 43.000 meterskih stotov, uvozilo le 652. Sedaj pa se ga izvozi le nad 7000 in uvaža že nad 11.000 meterskih stotov. A svinjske masti se izvaža okoli 2600, uvaža pa že nad 229.000 meterskih stotov, večinoma iz Amerike. Vsa ta mast pa je večinoma umetna, namreč zmes margarina in rastlinskega olja, ker nobeno živilo se tako ne ponareja, kakor ravno maslo in in maBt. Zato je treba z zakonom zavarovati pošteno domačo produkcijo proti umazani konkurenci in dubiukaželjnosii. že v prednjem zasedanju je odsek zgotovil dotični načrt zakona, a zbornica ga ni rešila. Odsek ne zahteva, da se prepove izdelovanje umetnega masla in sira ali umetne masti, ampak: 1. Da so vsi ti umetni izdelki zdravju neškodljivi in 2., da se prodajajo tudi kot umetni izdelki. To jo naravnost goljufija, ako se umetni izdelki hvalijo kot čisto blago in tako dela škoda poštenim producentom in trgovcem, ki ne morejo tekmovati z umetnimi in mnogo cenejšimi izdelki. Načrt zakona torej določa, da se mora blago v prometu naznaniti kot umetno ali čisto, naravno. Te določbe pa veljajo samo za promet in trgovino v avstrijskih deželah, vnanje države imajo že same zakonite določbe. V Švici se sme prodajati le tako umetno maslo, ki ima prime-šanega vsaj 25 odstotkov naravnega masla. Ti umetni izdelki morajo imeti tudi barvilo, ki ni zdravju škodljivo, po katerem pa je mogoče umetni izdelek razločiti od narav nega blaga. Dotično barvilo naj vlada določi naredbenim potom, ker se veščaki še niso zjedinili. Vse tovarne oziroma izdelovalci morajo vladi naznaniti svoje umetne izdelke. Izdelovalci in prodajalci morajo vedno ločiti umetno od naravnega blaga in imeti na vidnih krajih dotične napise. Zikon določa tudi jako ostre kazni. Kdor n. pr. ne dovoli preiskave opravičenim osebam ali napačno poroča o svojem blagu, se more kaznovati z zaporom do 14 dnij ali denarno globo od 10 do 200 kron. Ako Be v treh letih pregrešek ponovi, dobi dotičnik zapora do "treh tednov in še denarne globe do 500 kron. Kdor pa izdeluje ali prodaja prepovedano blago, se sme nadejati zapora do treh mesecev in še denarne globe do 1000 kron. Ta obsodba se more tudi objaviti v uradnem listu. To bo bistvene določbe novega zakona glede umetnega masla, sira in masti. Do 2. ure so govorili poročevalec Fink, dalje Loser, dr. Schopfer in Svvozil. Ob 2. uri pa je posl vitez. Wasil k o predlagal, naj se seja zaradi pogreba posl. Isopescula pretrga za dve uri. Danes govorita še glavna govornika, ki pa še nista izvoljena. Vpisanih je še nad 40 govornikov, mej njimi tudi nekateri slovenski. Tako je vpisan poslanec Pogačnik, da bi utemeljil resolucijo, ki vlado poživlja, naj ustavi v proračun mnogo višji znesek za podpore mlekarskim zadrugam. V sedanjem proračunu je le 85.000 kron določenih za mlekarske zadrugo. Vsakemu je jasno, da poljedelsko ministerstvo ne more delati čudežev s to malo svoto, ker se prošnje od leta do leta množe. P o troj it i bi bilo treba državne podpore, da je mogoče podpirati razvoj avstrijskega mlekarstva. Toda zbornica je že vsprejela konec debate in gospod Pogačnik ne pride do besede. Sicer pa hoče poročevalec Fink priporočati resolucijo. Kot glavna govornika sta govorila dr. Kindermann in dr. Tollinger. Na to se je pričela nadrobna razprava o zakonu, ki obsega 20 paragrafov. V nadrobni razpravi so govorili poslanci Peschka, Seitz, Menger, Kittel in Kitschelt, na kar je bil zakon vsprejet tudi v drugem in tretjem branju. Konečno je prišlo do majhnega razpora mej podpredsednikom Pradejem in poslancem Michejdo, ki se je pritoževal nad zatiranjem češkega in poljskega naroda, a mu je podpredsednik odvzel besedo. Slednjič je bilo izročenih več iniciativnih predlogov brez prvega branja dotičnim odsekom. Konec seje ob 1/l9. uro. Prihodnja seja v torek. Politični pregled. V Ljubljani, 4. maja. » Vaterland« o aferi dr. Šusteršlč- Stein. Dunajski »Vaterland« objavlja v svoji včerajšnji številki doslovno govor poslanca dr. Šusteršiča ter izjavo vodstva katoliško-narodne stranke. Kot uvod navaja omenjeni list sledeče: Brzopisni zapisnik o včerajšnji seji poslanske zbornice še ni izšel. Po pred-ležečem poročilu državnozb. kor. se pa more nedvomno konstatirati, da so vsi govorniki, ki so včeraj gromeli proti dr. Susteršiču, koncentrirali vse svoje napade proti Šuster-šiču kot stran kar ju. Ko bi bil dr. Šu-Bteršič liberalec, smel bi krasti srebrne žlice, ne da bi se nad tem vznemirjali vsenemški poslanci Stein, Schalk in dr. Toda dr. Šu-steršič je prononciran «klerikalec«, ki je tudi v konferencah o gotovih vsenemških interpelacijah zavzemal zelo prononcirsno stališče. T o je pravzaprav njegova pregreha, za katero so se hoteli maščevati vsenemoi. Najdrastičneji in plastičneji dokaz za sodbo o stvari v zbornici bo konečno glasovanja. Pri vseh včerajšnjih glasovanjih so glasovali vsi liberalni elementi v zbornici složno proti dr. Šusteršiču ali pa so se radi tega odstranili. Štirikrat se je glasovalo, jedenkrat o predlogu posl. dr. Dyka, potem o znanih treh točkah odsekovega predloga. Mej tem ko so stranke na desni pri glasovanju večkrat šle narazen, so tvorile liberalne stranke vselej jednotno falango proti Šusteršiču. Posebno pri zadnjem glasovanju so glasovali proti Šusteršiču vsi levičarsko-nemški liberalci od Schonererja do Stiirgkha, liberalni Italijani, prononsirano liberalni Mladočehi in njih radikalci in samoumevno tudi slovenski liberalci, mej tem ko se je del Poljakov in Mladočehov odtegnil glasovanju in tako učinil, da je ostala tokrat desnica vkljub pomoči krščanskih socijalcev in konservativnih Italijanov v manjšini. — Ta dejstva ne potrebujejo nobenih nadaljnih pojasnil. — Temu sledi govor dr. Šusteršiča, obvestilo, da ta strankarsko - politični komplot ni imel učinka, kakoršnega so si želeli liberalci, marveč dobiva dr. Šusteršič celo od narodnih in političnih nasprotnikov dokaze spoštovanja in simpatij, ter konečno v našem listu že objavljena izjava strankinega vodstva. Objektivnost predsednika grofa Vetter. V seji dne 1. maja je predsednik poslanske zbornice odgovarjal poslancu Treuin-felsu, kako stališče namerava zavzemati napram protikatoliškim interpelacijam. Odgovor je bil tak, da katoliki ne morejo biti z njim zadovoljni. Rekel je predsednik v svojem odgovoru sledeče: Kot katolik iz prepričanja moram način, s katerim se napadajo nauki in naprave katoliško cerkve potom interpelacij, najživahneje obžalovati, in bi moral objektivno izraziti jednako obžalovanje, ko bi napadi merili na drugo v državi priznano versko družbo. Kot predsednik te visoke zbornice ter popolno v svesti si težke politiške odgovornosti, sem pa dolžan, objektivno postopati, in torej zapostavljati svoja osebna čustva in občutke. Poslovni red mi žal ne nudi nikakega orožja, da bi mogel zadevne interpelacije ustaviti v smislu, ki ga želi gospod interpelant. V tem položaju morem torej jedino le nujno prositi vse gospode, naj z zmernim in tolerantnim presojanjem prepričanja drugih pospešujejo delo visoke zbornice. — Grof Vetter pozna torej samo objektivnost, in ne more, kakor sam pravi, prekoračiti meje mej objektivnostjo in subjektivnostjo. To si pa začrta jedino le sam. Ako si je pa ne zna začrtati, potem on ni več pravi predsednik, marveč nekdo drugi in je on samo poslušno orodje. Potem takem je pa pravzaprav tudi odgovarjal tudi neki drugi nevidni predsednik, ki vodi grofa Vettra na vrvici. Odgovor zborničnega predsednika, pravi prav dobro dunajski »Vaterland«, ni nikak odgovor, in niti slab izgovor, ne podaja nikakib pojasnil in nikakega poroštva. Odgovor njegov so same besede. — In vendar pravi, da je prepričan katolik. Strankarski shod tirolskih liberalnih strank se vrši po dosedanjem načrtu bržkone dne 12. maja. Razgovor se bo vršil o tem, kako združiti nemške liberalce, pristaše nemške ljudske stranke in Schonererjevce v jedno samo deželno organizacijo, katere program bo obsegal jedino točko: najodločneji boj proti klerikalizmu s posluževanjem »Los von Rom« gibanja. Kakor se vidi, potrebujejo tudi tirolski liberalci veleizdajskih Wolfijan-cev, da morejo tem vspešneje nastopati proti cerkvi in državi zvestim katolikom, a se potem še drznejo trditi, da so zvesti Avstrijci. Delegaeljsko zasedanje. Iz Budimpešte dohaja poročilo, da objavijo danes uradni listi na Dunaju in v Bu- dimpešti cesarjevo lastnoročno pismo na zunanjega ministra grofa Goluhovaketra in na oba ministerska predsednika, s katerim so Bklicujeta delegaoiji na 20 t. m. na Dunaj. Ogerski driavni zbor baje takoj v ponedeljek izvoli delegate, avstrijski je pa ?e pred velikonočnimi prazniki ustregel tozadevni vladni i želji. Z budimpeštanskega vseučilišča. Znani židovski profesor je moral ustaviti nadaljnja predavanja, ker je bilo gotovo, da bi ga krščansko dijaštvo ne hotelo več poslušati. V zbornici je opozici jonalna stranka vložila interpelacijo, na katero pa naučni minister še ni odgovoril, ker je »obolel«. Proti krščanskim dijakom se je seveda takoj uvedla preiskava. Značilno je, da profesor Pikler izjavlja, da ni oddal znanih izjav o veri, domovini in narodu in 211 židovskih dijakov je podpisalo .neko izjavo, v kateri pravijo, da je obtožba krščanskih dijakov neutemeljena i In vendar so e ni, ki so ga čuti, posebno pa vseučiliščnik Koposdy, takoj tedaj ugovarjali profesorjevemu napadu. Kaj hočemo : žid je zagotovljen naklonjenosti na-učnega ministra in neopravičljive pribtranosti rektorja. Dnevnine v nemškem državnem »boru. Posebna komisija nemškega državnega zbora je z 11 proti 3 glasovom vsprejela predlog, da se v državnem zboru uvedo dnevnine. Predlog določa, da mora dobiti vsak poslanec 20 mark dnevnine iz državnih sredstev za vsak dan parlamentarnega zasedanja, ako je navzoč v Beroliriu ali pa sicer dela za parlament; ob jednem ima poslanec prosto vožnjo na vseh železnicah mej parlamentarno dobo. Ako dobiva kateri poslancev istodobno dnevnino kot zastopnik kakega deželnega zastopa, su mu ista odšteje od navadne dnevnine. Kriza v Pr ustji. Zsl včeraj popoldne ob 6. uri sta bili nenadno sklicani obe zb rnici pruskega deželnega zbora k izredni skupni seji, kakoršne mej zasedanjem tega zastopa ne pomni pruska zgodovina od leta 1863 sem. Govori so mnogo o navetali krizi v kabinetu in parlamentu, o odsiopu državnega kanclerja Bil-lowa in o nekem energičnem koraku cesarjevem, a tudi o demisiji ministrov Micjuel in Hammerstein in razpustu parlamenta. Gotovega ni v tem oziru še ničesar, značilna pa je izjava cesarjeva, da bo ob dani priliki dal uradu državnega kanclerja še večjo važnost. Politiko Hohenzollerjev naj zastopa le Ho-henzoller, in ta bo pruski princ Albreht. Sodi se torej, da bo njemu izročeno vodstvo državno uprave, ki je sedaj v Biilovvih rokah. Podrobna pojasnila clojdejo kmalu. Cerkev in država v Braziliji. Dosedanjo internuncijaturo v Braziliji je sv. oče povzdignil v nuncijaturo in 28. marca je dosedanji internuncij 11, nadškof monsg. M a ch i izročil predsedniku zveznih držav Brazilije dotično papeževo poverilno pismo. Iz nagovora novega nuncija ter odgovora predsednika je razvidno, di so katolikom v Braziliji, vkljub temu, da se izreka nova republikansko pozitivistiška ustava iz leta 1891 za ločitev cerkve od države, priznane od strani vlade Se marsikatere pravice v državi-Predsednik je izražal nado, da bodo i nadalje obstajale mej vlado in sv. stolico najbolje prijateljske razmere. — V Braziliji deluje sedaj 2 nadškofa in 17 škofov, katerih vsak vlada povprečno jeden milijon katolikov v obsežni državi. Osnovalni shod vinarske zadruge v Novem mestu. Za ustanovitev te zadruge bilo je veliko zanimanja; da razumevajo nje gospodarski namen, pokazali bo možje obeh strank. Veliko so se trudili oboji. In dasi so bili v pri-pravljavni odbor voljeni zvečine liberalci, naši niso oporekali, marveč pritrdili kolikor se je le dalo, ter pokazali, da jim ni za raz-por in prepir, marveč za mir in slogo, da jim je mar resnega dela za narod. Saj so to odkrito priznali zmernejši naši politični nasprotniki, priznali, da so šli naši v prijen-Ijivosti do skrajne meje, da dalje pač niso mogli iti. Gojili smo torej opravičeno nado, da so bo vinarska zadruga res ustanovila, da se bo vršilo vse redno, kakor jo bilo soditi po navdušenosti in zanimanju. A prišlo je drugače. 1. maj, dun, ko bi se imela vinarska zadruga ustanoviti, videl je čudne stvari. Dopoludne je šlo vse gladko, pravila predložena od pripravljavnega odbora, vsprejela so se z nebistvenimi izpremembami. Mirno se je vršilo vse do nekako tri četrt na 1, ko se je imela začeti volitev načelstva, nadzorstva itd. Tu so pa nekateri pokazali, da jim jo mar samo liberalna politika, a gospodarski napredek naroda deveta briga. Kar hipoma postali so nekateri gg. lačni. Dasi je že bilo sklenjeno, da se volitev takoj izvrši, zahtevali so nekateri liberalni strastni kričači: n. pr. gostilničar Rozman, slavnoznani mirnopeški Galič, graj šč a k Smola, trgovci Pavčič, Hočevar in Bar borič ter v i n o t r ž c a Majzelj in Zorko, da se takoj prične kosilo, sicer gredo in no pridejo več. Pošteni možje niso mislili, da bi leti nameravali kaj hudega. In predsednik shoda, g. vodja Rikard Dolenc prosil je g. župnika Borštnerja, naj prekliče svoj predlog, ki se jo glasil, naj se izvolitev vrši takoj ker sicer bi bili morebiti ne sklepčni in bi gostilničar, ki je obed pripravil, imel veliko izgubo. G. župnik je umaknil svoj predlog, češ, če je tako, rad storim. Ali glej spaka. gospodje niso bili več lačni, ve ( ida je hitela ven lovit najzagrizenejših liberalcev v gostilne, kavarne in zasebne hiše. Odlikoval so je zlasti gostilničar Rozman na tem trudapolnem potu. Žu med kosilom so jeli prihajati najhujši liberalci, c. kr. sodni tajnik dr. Volčič, c. k r. gozdni komisar Guzelj in seveda — dr. Slane. Pametni možje obeh strank so se kar spogledali in čul se je glas: »Zdaj jo zadrugo konec«, ko vstopi mogočno in oblastno dr. Slane. Res, nismo se motili. Vsi liberalci te hujskajoče vrste so sedli k eni mizi, delili listko, začeli pisati imena svojih kandidatov ; videli smo, da imajo svoje kandidate. Torej tudi tu stranUsrstvo ! Gospod pristav Rohrman, ki si je neizmerno veliko prizadeval za ustanovitev zadruge, hodil je med obedom od moža do mož», in pogovarjal, prosil, svaril, naj ne delajo zgage. Zastonj! Po obedu priporoča gospod vodja Dolenc in prost v lepem govoru: Bodimo složni, kakor je bil Bložen pripravljalni odbor, vsaj tu, ko se gro za gospodarsko korist naroda, se ne ločimo! Potem priporoča, naj navzoči volijo vse tiste može, katere je pripravljalni odhor po resnem in vsestranskem premisleku predložil. Strastni liberalci pa zavpijejo: »Po listkih naj se voli!« In dr. Slane spregovori: Voli naj Be po simpatijah in antipatijah, kakor ima kdo do koga simpatijo in antipatijo. Na necega župnika kazaje pravi, da ima do tega večje simpatije, ker ima lepe krave! Govoril je tudi, da Kranjc vedno »pod gavgami stoji« itd. brez logiko in smisla, po svoji stari navadi. v Gospod dvorni svetnik S u kije mu od govarja, da se ne uda ni on ni drugi temu športu antipatije in simpatije, ki ni nič dru-zega ko liberalna politika; mi hočemo resno delo, a vam zadelo ni! Slednjič pride na glasovanje predlog, ali se voli pa listkih ali ne. Naši in zmerni liberalci so imeli skupno 20 glasov, estali 16. Ko zagrizenci vidijo, da prodro kandidati pripravljalnega odbora, vpijejo in besne: »To je vaša zadnja zmaga danes, drugič bo drugače!« Dr. Slane vpije: »Jaz imam pet glasov« in hoče, da se glasuje po deležih, češ, da pravila zadruge tako zahtevajo. — Predsednik, dvorni svetnik Šuklje in drugi so morali njemu — juristu — pojasniti, da pravila še niso petrjena! On pa še enkrat zahteva, češ, da je to logično! Gospod predsednik ae obrne do navzočega župana dr. Schegula in ga prosi, naj odkrito pove, kaj v tem slučaju zahteva pravo. In gosp. dr. Schegula pravi, da se po nepotrjenih pravilih ne voli, ampak navadno po glasovih, vsaka oseba ima en glas. Začeli so Be na to udeleženci polni ogorčenja razhajati, vinarska zadruga je za enkrat pokopana. Zmernejši naših nasprotnikov so sami zagrizenim hujskačem in provzročiteljem teh burnih prizorov metali v obraz: »Tako to rej pomagate narodu, taki ste« itd. Da, dragi gospodje, B(>daj ste sami videli, kakšni so in kaj j m je. Govorilo se jo že naprej, da ne bo nič, neki sodnijski uradnik je dejal, da so bo razdrlo, ker so taki elementi vmes. In neki kmet je dejal: »Kaj bo iz tega ? N:č! Liberalci so itak načelni naspn tniki vsakega zadružni štva « In nam se zdi, da so ruzven dr. Slanca temu nevspehu krivi še nekateri vinski trgovci in kapitalisti. Kdo ve ? To je suho poročilo o ustanovnem shodu vinaiske zadruge v Novem mestu. Podučno pa jo za vsakega — za one, ki letajo za liberalnimi kričači, pa najbolj. Tedenski koledar. Nedelja, 5. maja: 5. povelikonočna, Pij V. p., evang : Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. — Ponedeljek, 6. maja: Janez E . pri lat. vratih. — Torek, 7. maja: Stanislav šk. — Sreda, 8. maja: Prikazen Mihaela nadang. — Četrtek, 9. maja: Gregor Naz. škof. — Petek. 10. maja: Antonin Sk. — Sobota, 11. maja: Mamert šk. — Solnce izido 10. maja ob 4. uri 38 min., zaido pa ob 7. uri 15 min. — Lunin spremin 11. maja ob 3. uri 36 min. popoldne. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 5. maja : V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Cecilijina maša, zl. Adolf Kaim, alleluia z verzikloma Ant. Foer-ster, ofertorij dr. Franc Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v G dur zl. Adolf Kaim, graduale »Alleluja« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Juveni David« zl. J. B. Treseh Dnevne novice. V Ljubljani, 4. maja. Izjava dr. Šusteršiču. Z navdušenjem zapisali smo dne 12. decembra 1. 1. na glasovnice Vaše ime, dobro se zavedajoč, da v Vas dobimo najboljšega zagovornika delavskih teženj. Neprestani acttoiisKi napadi na Vašo neomadeževano čast le krepe in množe naše zaupanje na Vas! Boj proti Vam — boj proti nam, boj proti Vašim načelom je boj proti krščanstvu, proti krščanskemu ljudstvu! Zaman je ves boj proti Vam — za Vami je ljudstvo! Žrtvovali ste se dosedaj, žrtvujte se tudi krepko v prihodnje v blagor delavskim slojem — hvaležnost ljudstva Vam ne izostane. Pretopo je orožje narodnih iz-dajic — in tudi s pomočjo vseh Wolfov in Schalkov in Malikov in vseh židovskih čet ne pretrgajo vezi med nami in poslanci, katerim zaupamo. Živel naš poslanec, dr. Šu-steršič! — Krščanski delavci v Vevčah. (Slede podpisi.) Liberalno slovensko časopisje je v Susteršičevi aferi zopet pokazalo, koliko jo vredna tista narodnost, katero propovedu-jejo liberalci. Niti absolutno narodna »Edinost«, niti na celjskih tleh izhajajoča »Domovina« nimata grajalne besede, da so slovenski liberalci v svoji divji strasti proti vodji katoliškega slovenskega ljudstva slovenskega svojega rojaka hoteli moralno pobiti b pomočjo najzagrizenejših sovražnikov Slovanstva. Kako strahovito bi se uprla n. pr. -Edinost« o »bratomornem klanju« in »brezdomovin-skem izdajstvu«, ako bi dr. Šusteršič mar-širal z Wolfom proti Tavčarju. Ves umazani boj liberalcev proti katoliško narodni stranki sodi tudi pokrajinsko slovensko časopisje izključno z ozkega strankarskega stališča! Bodočnost bode pokazala, koliko bode slovenski stvari koristilo, da se liberalno pokrajinsko časopisje ne upa niti z besedico karati te zveze slovenskega liberalstva z Wol-fovci. Tavčarjev kompliment štajarskim Wolfijancem. Tavčar se bo sedaj na vso moč skušal skazati hvaležnega Wolfijancem. Nemški listi to upanje tudi prikrito izreka-vajo in menda Wolfijanci upajo,^ da jim bo Tavčar vrlo pomagal. Za slov. Štajersko je Tavčar že izdal parolo, ki bo izvrstno prijala celjskim in drugim štajarskim Wolfijancem. Ta parola se glasi: »Sloga na Štajerskem ni več mogoča." Tavčar je to parolo natisnil v „Narodu". Opozarjamo katoliško misleče štajarske rodoljube, da se pravočasno zavarujejo proti nasledke m Tavčarjeve parole. Slovensko - nemška zveza. Gruška »Tagespcst« kajpada tudi prekipeva veselja nad »zmago« dr. Tavčarja v znani umazani aferi v poslanski zbornici Ta list Rovori seveda o »neizogibnih« posledicah, ki jih bo imel Vripoh koalicije slovensko • nemških liberalcev. List z veliko ža!ostjo uvideva, da se ne izpolni njegova vroča želja, da bi dr. Šusteršič odložil mandat ali pa vsaj načel-ništvo kluba, goji pa nado, da se pokaže v najkrajšem času »dobro, ki ga bo imela ta afera«. To »dobro« jo seveda edino lo utrditev slovensko-nemške koalicijo na Kranjskem. Brzojavke za in proti dr. Šusteršiču. „Slovenski Narod" prinaša brzojavke, polne žlindre, proti dr. Šusteršiču. Značilno je, da so te brzojavke večinoma brezimne. Takih se lahko na stotine naredi v uredništvu. Včasih tudi po dva liberalca pri vrčku piva ob pozni uri skujeta brzojavko „v imenu naroda". Večinoma so „Narodove" brzojavke iz krajev, kjer so liberalci privolitvah sijajno propadli. Za dr. Susteršiča se pa izražajo celi kon-kretni organizmi, društva, ki po vsestranskem premisleku njemu izražajo svoje zaupanje. Niti eden od onih 38.000 volilcev, ki so ga prvič volili, ni odpadel vsled nemško radikalno-slovensko-liberalnih napadov. Najznačilnejše so izjave p o 1 i t i č-n i h društev, ki so odločilne za politično veljavo poslanca pete skupine, in izjave gospodarskih društev, ki mu izražajo zaupanje kot načelniku „Gospodarske Zveze". Le na dan z ljudskim mnenjem! Župnijski izpit v Mariboru so napravili čč. gg.: Kolar Anton, kaplan pri Novicerkvi; Kolarič Jožef, kaplan v Št. Pavlu pri Preboldu; Zrnko Gašpar, kaplan v Ma-renbergu; Ravšl Anton, kaplan pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah; Lom Frančišek, kaplan v Brežicah; Medvešek Ivan, kaplan v OiiZaii, čcut; jozet in tsonak Frančišek, kaplana pri sv. Magdaleni v Mariboru. Novomašniki v mariborski škofiji. Sveto mašniško posvečanje bodo prejeli v lavantinski škofiji sledeči gg. bogo-slovci v Mariboru: Iz IV. leta: subdiakon Strgan Anton iz Pišec; Lenart Martin od Sv. Lovrenca na Dravskem polju ; Novak Anton iz Dobja; Pučnik Anton iz Konjic; Rauter Jakob iz Ljutomera; Stuliec Franc od Sv. Križa na murskem p«lju; Vračko Evald cd Sv. Magdaleno v Mariboru; Zaje Janez iz Špitaliča na Kranjskem. — Iz III. leta: Go-ričar Maks iz Mozirja; Gorjup Peter od Sv. Petra v Savinjski dolini; Lenčarič Jožef iz Središča; Rabusa Jakob od Sv. Jurija ob juž. železnici; Vraber Maka iz Kapljo; Za-košek Janez od Sv. Vida pri Planini. Birmovanje v mariborski škofiji. Dne 2. junija v Lembahu; 4. junija pri sveti Magdaleni v Mariboru: 9. junija pri sv. Lo-vrcncu nad Mariborom; 10. junija pri Dcvici Mariji v Puščavi; 16. junija v Rušah; 23. junija v Središču; 24. junija pri Sv. Miklavžu pri Ormožu; 25. junija v Svetinjah; 26. junija v Ormožu; 27. junija pri Veliki Nedelji; 28. junija pri sv. Lenartu; 29. junija pri sv. Tomažu. V juliju bodo sv. birme: 7. pri sv. Trojici v Halozah; 8. v Št. Vidu pri Ptuju; 9. v Leskovcu; 10. pri sv. Barbari v Halozah; 11. v Za vrču; 27. v Št.Janžu pri Spodnjem Dravogradu; 28. v Slov. Gradcu; 29. v Starem trgu; 30. v Podgorju; 31. v Šmartnu pri Slov. Gradcu. Dne 1. avgusta v Št. Ilju pri Turjaku; 3. avgusta vDoliču. Častna občana. Občina Št. Jurij oh Taboru je imenovala č. gOBp. prelata H r i -b o v š e k a in č. g. župnika Franca Z d o 1 -š e k a častnim občanom. Promoviran bo dne 10. maja na dunajskem vseučilišču č. g. J3sip Hohnjeo. V pokoj je stopil č. g. Ant. Inkret župnik v Zgornji Kungoti. Soupraviteljem je imenovan č. g. Hudolf V a g a j a, župnik v Svičini. Šmarnične govore v stolnici ima zjutraj oh 5. uri g. vikar Godec, zvečer pa g. o. Z e h e n g r u b e r. Jnri Vodovnib, pohorski peveo, je bil dne 22. aprila 1791 na Skomrah ro- jen in je tudi tam dne 17. decembra 1858 sklenil svoje pesniško življenje. »Dom in Sveta je v lanskem (XIII.) svojem tečaju priobčil nekoliko njegovih pesmic. Slovenski rodoljubi so narodnemu pesniku na čast priskrbeli primeren spomenik, ki se je na solnčni strani vzidal v cerkveni zid in bo bo prihodnjo sredo 8. t. m. o priliki vme-ščenja novega župnika Skomarskega, vč gospoda Matije Vaupotič, slovesno odkril in blagoslovil. To blago misel je bil preč. gospod dr. Jožef Pajek, kanonik v Mariboru, sprožil in je tudi največ daroval v ta namen. Rana ura — zlata ura. „Slovenski Narod", ki je zavrgel že marsikatero častitljivo geslo našega naroda, se je pred par dnevi zaletel — vsaj posredno — tudi v to, do sedaj obče priznano in uvaževano prislovico. Neznan (?) „Narodovec" se zadira v imenu „več kranjskih meščanov" v obče spoštovanega ravnatelja kranjske gimnazije, g. Hubada, češ „da leta že drugi teden na vse zgodaj zjutraj (od 5. ure dalje) po dijaških stanovanjih in meče dijake iz postelje." Iz golega usmiljenja z ubogimi dijaki kliče dopisnik: „Mi gospodarji zahtevamo, ako ima že patent dijake buditi, in ako dijaki to ravnodušno prenašajo (dobre duše!), da vsaj potrka . .. Sploh pa upra-šamo slavni deželni šolski svet, ima li on (kdo? koga mislite, g. dopisnik?) to pravico?" — Kakor smo poz vedeli, je na tej kuriozni notici nekaj resnice. G. ravnatelj je res v kratkem dve lepi, pomladni jutri nadzoroval več dijaških stanovanj, do česar trna kot vodja zavoda zakonito (to vé tudi slavni deželni šolski svet!) dolžnost, torej tudi pravico. Seveda ta zgodnji, nenaznanjeni obisk nekaterim dijakom — zaspancem ni bil baš po godu #). Prav po godu pa je bil mnogim gospodarjem (imena na razpolago) in gospodinjam (imena na razpolago), ki so doslej zaman klicali v spomin svojim gojencem lepo prislovico: rana ura — zlata ura! Mnogi so se g. ravnatelju zahvaljevali na licu mesta; drugi so prihajali posebe se zahvaljevat. To je vsa velikanska krivda g. ravnatelja. Sicer pa moramo reči, da res ne umevamo „več kranjskih meščanov." Komaj so si z velikanskimi Žrtvami prlbo rili dolgo zaželeni zavod, in sedaj naj bi ga pred svetom kompromitirali? Ali ne veste, da je ravnatelj duša zavodu, in zlasti v tem slučaju g. Hubad, ki je stal ob zibelki zavoda in ga s priznano spretnostjo dvignil do sedanje višine? Tudi mi vprašamo: Kaj poreko k takemu pisarjenju višje oblasti?! Ali se ne pravi s tem jamo kopati mlademu zavodu? Priznati pa moramo, da je v enem oziru ta surovi napad prava tolažba za sta-riše, sedaj vedó, da se njih sinovi na tem zavodu poučujejo in — vzgojujejo. In to drugo je celó v smislu sedanjih liberalnih šolskih zakonov prvo. Vrlo gospodarstvo v okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Priznanje, katero uživa pri vseh poštenih ljudeh dosedanje vodstvo okrajne bolniške blagajne, se je tudi letos izkazalo vrednega. Odbor je vodil bolniško blagajno v preteklem letu, ne da bi se mu izročila kaka pritožba, ter je storil vse, da se je bolnikom kolikor najbolj mogoče ustreglo. Kljub izredno humannemu ravnanju odbora ima okrajna bolniška blagajna, kakor kaže ravnokar zaključeni računski zaključek, 7648 K 50 h čistega dohodka, ki se izroči rezervnemu zakladu. Ljubljansko liberalstvo. »SI. List« poroča, da je novoizvoljeni obč. odbornik v Ljubljani g. Trnkocy kot odbornik nemške protestanške občine pomagal, da se ustanovi v Ljubljani nemški protestanški vrtec. Wolf je ljubljanskih volivcev lahko vesel, ker so na Tavčarjevo komando šli na volišče za takega prijatelja slovenskega značaja Ljubljane in slov. šolstva. Izpiti za učiteljsko usposobijo nost se prično v ponedeljek. Oglašenih je skupno 27 kandidatov in kandidatinj. Celjsko slovensko delavsko stav-binsko društvo pri delu. „Lastni dom" reg. delavska stavbena zadruga v Celju, je kupila od g. Josipa in gospe Marije Kosem tik pri cinkovi tovarni v Gaberju ležeče sta-vifiče v meri 5199 štirjaških sežnjev za stavbo o) Ostaviti so morali ležišče v neprijetni zavesti, da so se slednjič — žal! — pokazali v pravi luči vsi brezkončni izgovori o prehudem obreme-n)enju in nedostajanju časa. delavskih hiš. Sedaj se bode to zemljišče razmerilo na parcele po 200 štirjaških sežnjev, in potem se bodo še letos, menda prav kmalu začele zidati delavske hiše; letos se postavi menda dve do tri. Mesečni sestanek v pondeljek, 6. maja ob petih popoldne. Da se vidimo! Ljubljanske novice. Žrtev Pavla W i s j a n a Terezija Koščak se v bolnici nič kaj ne obrača na bolje. Atmosferični zrak ji je prišel skozi rano ob pljučah v pljuča. — Manj Laha v Ljubljani. Na boben je prišel Italijan, ki je na patent g. F. Šarca točil laško vino poleg Camernika v Slom-škega ulicah. — Z lestve padel je pri delu kleparski pomočnik Anton Kristan. Poškodoval se je na nogi. — Kolesar p o v o z i 1 je na Tržaški cesti učenko Ivano Legat. Biciklist je Jebačinov trg. pomočnik Novak — Umrla je v Vodmatu Katarina Z i 11 e r , teta g. Fr. Zillerja. — Domača obrt. Ključavničarski mojster gosp. Ivan P u s t v Konjušnih ulicah je napravil krasno napisno kazalo za g. Reinerja. Lepo delo priporoča mojstra. — Velik prepir je bil pri zgradbi novega mostu. Ljubljančani trdijo, da so most za pol metra previsok napravili. Kaj je bil pravi vzrok prepira, se bo že videlo, ko bo most gotov. — Hrvaški delavci v Ljubljani. Včeraj je prišlo v Ljubljano 70 hrvaških rodbin na potu iz VViirtemberga proti domu. Policija jih je pogostila s kruhom. — Premetenega gosta je imel včeraj gostilničar g. Marovt. Ves dopoludne je gost pil in jedel, ko je bilo pa treba plačati, je bil gost toliko uljuden, da je mislil, da g. Ma-rovta razžaii,ako ga povpraša za plačilo, in je zginil brez plačila, Stekel pes. Na Laverci jo stekel pes ogrizel Lenčevega hlapca in deRlo. Gospod Lenče je psa ustrelil. Konstatirala se je ste klina. Iz Repenj pri Vodicah, dne 30. aprila. V samostanu čč. šolskih sester III. reda sv. Frančiška je obhajala njegova usta-novnica gospa Katarina Sporn, velikoposest-nica, imenovanega dne bOIetnico svojega rojstva. V samostanski šoli, ki je imela praznično lioc, oo sabrauo ¿ulcrioo pod vortat.vnm svojih neutrudljivih častitih učiteljic v de-klamacijah, ki so se z ljubkim petjem vrstile, svoji največji pozemeljski dobrotnici, še dokaj čvrsti »Jerajevi materi«, voščile sreče in obilnega blagoslova z nebes. Velikodušni prijateljici in dobrotnici repenjskega samostana kličemo tudi mi ob 801etnici njenega rojstva: »Na mnoga leta!« Shod nemških turnarjev. bo letos v Mariboru dne 29. in 30. junija. V pripravljalnem odboru sedijo tudi sodnijski uradniki in realčni profesor Knobloch. Proti ciganom. Graško nadsodišče je izdalo podrejenim sodiščem ukaz, postopati strožje proti brezposelnim in tatinskim ciganom, ki so posebno za Sp. Štajarsko in Kranjsko velika pokora. Ukaz graja, da so sodišča dosedaj mnogo preblago sodila cigane ter zelo redko katerega obsodila v prisilno delavnico, dasi je po zakonu in ministerskih naredbah vsak cigan zrel za prisilno delo. Anarhist v Trstu. V Trstu bo areto-vali nekega mladega moža, o katerem policija trdi, da je nevaren anarhist. O njegovem imenu policija strogo molči. Razpisana učiteljska služba. Na dvorazrednici na Trati pri [Škof|i Loki je do konca maja razpisano jedno učno mesto. Prošnje je doposlati okr. šolskemu svetu v Kranju. * * * Prestolonaslednik — katoliškemu političnemu društvu. Katoliško politično društvo za nemški del Tirolskega se je nadvojvodi Franu Ferdinandu zahvalilo, da je prevzel protektorat katoliškega šolskega društva, ter mu je izreklo svojo udanost. Društvo je dobilo te dni pismo, v katerem višji dvornik grof Nostic po višjem naročilu naznanja, da se nadvojvoda društvu najtoplejše in iskreno zahvaljuje. Umor in samomor v Šopronju. Dne 1. maja zjutraj se je izvršilo v nekem šopronjskem hotelu grozno dejanje. Iz neke sobe v prvem nadstropju so čuli več strelov in ko so ulomili od znotraj zaklenjena vrata, so našli v postelji v krvi ležeč ustreljen par iz Haimburga. 271etni Vilibald Weiner je najprej dvakrat ustrelil svojo ljubimko okolu 20 let staro Rirsch, potem pa pomeril nase. Pri umorjeni ho našli pismi na njeno mater in na Weinerjevega brata. „Viteški križ dela" je ustanovil laški kralj. Jutri bode kralj podpisal dotični dekret. • * * Sejmi po Slovenskem od 6. do 11. maja. Na Kranjskem: 6. v Št. Got-hardu; 7. v Šmariji; 8. v Ljubljani in Za-vrših; 9. na Toplicah in v Sodražici; 11. v Senožečah. — Na slove n. Štajerskem: 6 v Brežicah in pri sv. Barbari ; 7. v Celju in Spod. Kostrivnici; 8 na Polju. — Na Koroškem: 6 v Černi pri Pli-berku. — Na Primorskem: 9 v Gorici. Darovi Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ant Trevn na Jesenicah mesto nagrobnega \enca g. Nik. Horvatu, posest, na Jesenicah, 20 K. Za aleksandrijske Slovence: Po g. R. Janežiču. kaplanu v Celju: g. Neža Topolak 2 K, neimenovan 1 K. Bog plačaj ! Telefonska in brzojavna poročila Vrhnika, 4. maja. Svojega tudi od nas s tako sijajno^ večino izvoljenega poslanca dr. Šusteršiča zagotavljamo popolnega zaupanja tudi v prihodnje. Ostudni napadi narodnih izdajic, namenjeni njemu, bodo zadeli le nje same! — Kat. bralno društvo na Vrhniki. Vrhnika, 4. maja. Prvoboritelju za narodno organizacijo dr. Šuster-šiču neomejeno zaupanje. — Raj-feisenova hranilnica in posojilnica na Vrhniki. Vipava, 4. maja. Požrtvovalnemu poštenjaku dr. Šusteršiču, načelniku naše gospodarske organizacije, izrekamo svojo neomajano udanost, hvaležnost in spoštovanje. — Kmetijsko društvo. Vipava, 4- maja. Našemu voditelju dr. Šusteršiču prisegamo ne-omahljivo zvestobo. — Hranilnica in posojilnica. Vipava, 4. maja. Katoliško politično društvo izreka na svojem občnem zboru voditelju dr. Šusteršiču enoglasno svoje neomejeno zaupanje in iz dna duše obsoja napade grobokopa slovenskega naroda. — Erjavec, načelnik. Šmarije, 4. maja. Organizatorju slovenskega ljudstva dr. Šusteršiču kliče pogumno naprej proti slovenskim Wolfovcem! — Hranilnica in posojilnica. Kranj, 4. maja. Prvoboritelju za narodno gospodarstvo dr. Šusteršiču zaupanje in spoštovanje, njegovim klevetnikom Greuterjev fej! — Hranilnica in posojilnica Šenčur. Tržič, 4. maja. Načelniku gospodarske organizacije, gospodu dr. Šusteršiču, izreka svojo neomejeno udanost in zaupanje — Hranilnica in posojilnica v Tržiču: Jožef Kržišnik, načelnik, Niko Ahačič, nadzornik. Železniki, 4. maja. Zgražajoči se nad napadi liberalcev na dr. Šusteršiča kličemo; Bog živi voditelja in ljubljenca slovenskega naroda! — Konsumno društvo. Cirknioa. 4. maja. Klevetniki ljudstva ne rešijo, zatoraj dr. Šusteršiču, organizatorju sloven. ljudstva, slava! — Hranilnica in posojilnica. Cirknioa, 4. maja. Krepko naprej [ Nej bojmo se brezdelic! Živel dr. Šusteršič. — Katol.-narodni volivci. Travnik, 4. maja. Šusteršiča naj čuva Božja dobrota, slovenskim volkom sramota! — Kmetijsko društvo v Loškem potoku. Idrija, 4. maja. Možatemu voditelju gospodarske organizacije mej Slovenci, dr. Šusteršiču, kličemo: Bog Vas živi! Naprej! — Krščansko gosp. društvo. Radeče pri Zid. mosta, 4. maja. Se zgražajoč nad počenjanjem liberalnih slovenskih zastopnikov v državnem zboiu izrekamo našemu poslancu V. skupine g. dr. Šusteršiču naše neomejeno zaupanje in mu kličemo : Le tako naprej v boju za prekoristno stvar! — Občinski odbor, člani posojilnice in konsumnega društva. v Radoljioa, 4. maja. Dr. Ivanu Šusteršiču je povečano zaupanje. — Mošenjska posojilnica. Rakek, 4. maja. Vsi sovragi naj se dvignejo, zaupanja do vodje nam ne omajejo! Dr. Šusteršiču slava! — Rakovski katoliški narod-nj aki. Nova vas pri Rakeku, 4. maja. Vsa podla obrekovanja o dr. Šusteršiču so nezmožna, omajati zaupanje do njega. — Za hranilnico in kmetijsko društvo: Skrabec, Prijatel. Dunaj, 4. maja. (C. B.) „Wiener Zeitg." objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Goluhovskega in mi-nisterska predsednika Koerberja in Szella, s katerim se sklicujeta delegaciji na 20. maja na Dunaj. Krakov, 4. maja. Odvetniška zbornica je ustavila vse delovanje. Odsek odloži svoje mandate. Bratislava, 4. maja. Tukajšnji nadžupan Bender je podpisal okrožnico na protestanške občine v Šle-ziji, naj iz cerkvenega denarja dovolijo podpore za „Los von Rom" gibanje v Avstriji. Berolin, 4. maja. Finančni minister M i q u e 1 je podal ostavko. Njemu sledi menda še trgovinski min. B r e-feld. Berolin, 4. maja. Cesar je vsprejel ostavko ministrov Mi quel, Hammerstein in Brefeld. Berolin, 4. maja. V včer. skupni seji obeh pruskih zbornic je grof Biilow prebral cesarjevo poslanico, s katero se zaključuje dež ein o-zborsko zasedanje, potem pa podal sledečo izjavo: Ker seje vlada tekom razprav o kanalski predlogi v komisiji prepričala, da je sedaj nemogoče sporazumljenje, noče dati nadaljne prilike za brezplodno razpravo. Berolin, 4. maja. (C. B.) Listi poročajo, da bo nacijonalni liberalni poslanec Möller imenovan trgovinskim ministrom. London, 4. maja. Zakladni minister je vsprejel deputacijo delavcev, ki je prosila, naj se ne uveljavi carina na sladkor. Minister je izjavil, da je to nemogoče, ker je carina potreben vir dohodkov. Bruselj, 4. maja. Preds. Krüger je prejel poročilo generala Botha, ki pravi, da je položaj Burov skrajno ugoden. Operacija generala Frencha, ki je hotel obiti burske kolone, se je preprečila. Buri obvladujejo ves teren okoli Pretorije. London, 4. maja. Krüger je dobil obvestilo, da se vstaja Afrikan-dov v severnem Kaplandu širi. 7000 kapskih Holandcev se je pridružilo Burom. Kapstadt, 4. maja. V minulem tednu so se združili Buri pod naj-odličnejimi voditelji pri Hartbergfon-teinu. Generalu Babingtonu provzro-čajo velike preglavice. London, 4. maja. Iz Johannes-burga poročajo, da se general French v kratkem vrne v Anglijo (!) Umrli no: 3. maja. Marija Mehle, trgovka in posestnica, 51 let, Dolenjska cesta 2, mrtvoud. — Ignacij Fecini, dninar 50 let, Poljanski nasip 66, pljučnica. -- Ivan Tratnik, umir. c. kr. finančni svetnik 68 let. Marija Terez cesta 6. hidronephase. V bolniSnici: 30. aprila. Neža Majdič, dninarica 74 let, osta-relost. V vojaSki bolniiniei: 1. maja. Fran Oblak, c. kr. podtopničar, 22 let, črevesni legar. Žitne cene dne 3. maja 1901. (Termin.) Na dunajski borci: Za 60 kilogramov. PSenica za maj-junij . , . . . » ¡«sen....... Rž za maj junij....... » » jesen . ....... Turšica za maj junij..... ti » julii-avgust. • • • • „ „ september-oktober . . Oves za maj-junij...... „ , jesen ....... Na budimpeitanski Pšenica za maj....... „ oktober....... Rž za oktober....... Oves za oktober....... Koruza za maj....... » n jul'i....... „ 7-88 " 7Í»9 » 7-87 n 711 . 5R9 . 5-67 n 64» » 6-92 , 599 borzi: » 7-66 „ 7-70 „ 6-73 ji 5-58 , 526 . 638 PSenica banaška . , južne žel. Rž n » Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol..... (Effektiv.) Dunajski trg. K 7-70 795 7-90 7-20 710 5-80 6-76 7-90 810 do 7 89 800 7-88 7-12 5-60 568 6-86 6 93 6-00 7-57 7-71 6-74 5-60 5-27. 6-40 8-25 8-30 8-15 8-25 8-Ž5 6-85 710 7-05 10-- Met&orologiöna porodilo. V.Sina nad morjem 306'2 in, srednji zračni tlak 736'Omia. -j j Cas opa-¿ i zoTanja bthïvj«'. barometra r mm. t ©inpe-ratura po Olziju Vitr»Ti Nebo H* •s« > C.. ► 3| 9 zve«. "73 . 0 13-4 sl. svzb. 1 del. jasno J 7. zjutr. |2. popol. 6 7344 87 170 st. jvzh. sr. jvzh. del oblač. € 0-0 Srednja včerajšnja temperatura 13 3 normale: 12 4 Preklic. Podpisani Ivan Bizjak, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani na Poljanski cesti štev. 25, preklicujem s tem javno vse žalitve, katere sem izrekel na izvanrednem občnem zboru „Pekovskega podpor, društva v Ljubljani" proti odboru tega društva, kot popolnoma iz trte izvite, izmišljene in neutemeljene; srčno obžaluje žalitve izjavljam, da je gospodarstvo v tem društvu popolnoma v redu in pravilno, in prosim zato javno odpuščanja za svoj neosnovani napad na ne-omadeževano čast in poštenje odbornikov zgoraj imenovanega društva. V Ljubljani, dne 3. maja 1901. 465 1-1 Ivan Bizjak. V Trubarjevih ulicah sf. 2, poleg SV. Jakoba mostu, se dd v najem stanovanje V I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, služ-niške sobe, kuhinje, shrambe, kleti in podstrešja za 1. avgusj 1901 za skupno na-jemščino 400 gld. — Stanovanje se lahko ogleda od 11. do 12. ure dopoludne. Natančneje pri hišnem gospodarju ka-tehetu Ivanu Smrekarju, ».nadstropje. 366 3-1 Vabilo 468 1-1 na I. redni občni zbor „Kmetijskega društva y Kamniku, registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se vrši v ponedeljek dne 27. maja 1901. ob 3. url popoldne pri „Krištofu', na Šutni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za 1. 1900. 4. Volitev 3 članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva in razsodišča, ti. Premetnba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. II najem se oddajo v hiši štev. 4 na Dolenjski cesti s I. oktobrom in event. tudi prej prizemski prostori z vrtom, kletmi in hlevi in lastnim podstrešjem, pripravni za gostil niški obrt, ter Je dno stanovanje v I. nadstropju. 451 3-3 Natančneja pojasnila v tej zadevi daje hišni oskrbnik, Mestni trg št. 7, I. nadstropje. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, «v, r»©t ra oeMta iftt.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega In solidnega bluga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svejo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 32 »»m«»* v Cisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna pri Pomagaj Čubar, Hrvatsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Lovstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlcinskog rlbjog olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 37 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta št. 1., poleg: mesarskega mosta. Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (uina-zanje) za krepčanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa Kwizdov fluid. Znamka: Kača (tekočina za turiste). Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje in poživlja nje po daljnih turah. Cena: Cela steklenica 2 K. pol steklenice I K 20 h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 633 20-14 Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Iščejo se 4 dobro izvežbani zmožni slovenskega in nemške?» jezika, ki so vajeni klati prašiče in vole ter tudi prodajati dotično blago. Istotako se Išče 452 2 poslovodja za govejo mesarijo. — Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda". štirinajstleten, ki je dovršil petrazrednico, želi vstopiti v kako trgovino Več pove njega oče A. Kosec v Železnikih hiš. štev. 100. 445 3 - 3 V Olševku na Gorenjskem so na prodaj »Istre orgije, pripravne še za kako majhno cerkev, po jako nizki ceni. 449 3-2 Janez Sajovic, ključar. Službo cerkovnika, če mogoče pri kaki večji župniji, išče štiridesetleten, obeh deželnih jezikov popolnoma vešč mož z najboljšimi izpričevali, ki je opravljal enako službo že pri neki stolni cerkvi dve leti. 422 5-5 Ime se izve pri upravništvu »Slovenca«. ¿.'milini! Varstvena znamka: Sidro, iiiimiliu I LIMIT. CAPSICICOIP. [ § Iz lekarne Richter-jeve v Pragi, | | pripoznano izvrstno bolečine olaj- | = šujoče mazilo je dobiti steklenica po i = K — 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah. | 5 Zahteva naj se to 105 21 — 14 § I sploh priljubljeno domače zdravilo | | vedno le v izvirnih steklenicah z našo | | varstveno znamko „sidro" iz Richter- 1 | jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti jj = v steklenicah s lo varstveno znamko § le | kot pristni izdelek. 206 (10-l) | Rlchterjeva lekarna pri zlate n levi | v Pragi, Elizabethstrasse 5. ŠmiiiMiiiiiiiiiiiimniiiiiiimimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiM M. Leopold Tratnik ^ pasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom rerkvft v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe, svečnike lestence, svetilke itd. iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenih, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po naj-n žjl ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke in velltro zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi staro svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. 133 30—21 non ples - ultra, omogoči tako la*iko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 21 11—10 Vnanja naročila proti povzetju. Radi rodbinskih razmer je na prodaj lepa (lvoiuidstro]>iia hiša v Ljubljani, s pripadajočim svetom. Ista stoji na lepem prostoru v obližji novih Gorupovih hiš ob projektirani progi električne železnice. Približna cena 60000 K. Ponudbe sprejema in pojasnila daje pismeno in ustmeno g. Ivan Pintar, odvetniški solicitator v Ljubljani. 408 3—3 Lak za šolske table, s- iN* s v ^ t» M --- T = S n ~ s» S. S S p a ñ ep « »j Çerkvena Ö mizarska dela. ñ * M Podpisanec izdelujem zlarti oerkvene H klopi, spovednlo», klečalntke, vrata gj «j itd. iz hrastovega lesa po vzorcih in po iw lastnem načrtu, ter se za tak-t d-la priuo-rožam čast duhovščiui in cerkvenim pred- S f0j stojništvom. Zagotovim izvrstno, lično, trajno [( «] delo in nizše cene. Uže triuajs 1111 cerkvam r< ► J sem izdelal zgoraj naveden i dela z večletnim k? M! r.,.^,,.a,u. „ ,]..!., — :____.. ,_ , 't Al poroštvom. — Vsa dela se izvršujejo v last-11 h prohtorili. 277 (10—8) Postavljanje klopi traja v cerkvi od 5 do 6 dni. JOSIP STUPICA, mizar na Viru, pošta Domžale. Ij p » Kopel Slatina. Južne železnice postaja: Polčane (POltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicih, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd. Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—5 Sloveči profesorji zdravilstva 111 zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccoll v ujubljanl dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža (old kol želodec krapkujoče m tex vzbujajoče, dalj« kot pre-bavl.jenje in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpč na navad nem telesnem za-ortju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 11 in 111. več stekleničic. 591 50—33 Važno! Za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najhnljia in nainnnnjšn Dostrožba za drogve, kemikalije, zelišča, cvctja, korenine itd. tudi po Kncippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, rcdilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne Sred mete, fotojrafične aparate in potreb-Čine, kirur^ična obvezila vsake vrste, sredstva za dcsinfckcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega Čaja. ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 7 Oblastv. konces. oddaja strupov. = Z; a, ilYl99t§]«e = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Progerija flntnn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 Št. 605. 428 3-2 Razpis službe stražnika. oziroma Pri mestni občini Škofja Loka popolniti je služba mestnega nadstražnika, z letno plačo 800 K, oziroma 480 K in službeno obleko. Dosluženi vojaki imajo prednost. Prošnie na mestno županstvo do 20. maja 1901, ler se naj d itičmk v tem času osebno predstavi županu, pri katerem so zvedo natančneii pogoji. v Mestno županstvo v Skoi ji Loki, dne 20. aprila 1901. Št. 1660. 467 1-1 Razpis natečaja. Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti mesti dveh učiteljev z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. j. z letno plačo po 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in pravico do 6 petletnic po 100 K. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom ufine sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim potom do .31. mainika 1001 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu ulože. O. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 2. majnika 1901. Računski sklep za peto upravno lefo 1900 Ljudska posojilnica, registrovana zadruga /'neomejeno zavezo y I^jubljani. Denarni promet za leto 19©©. j Kron Račun glavnih deležev: Vplačila........... „ opravilnih deležev: Vplačila.......... „ hranilnih vlog: Vloge ......-..... „ tekoči A: Vloge in vzdignen naložen denar..... „ tekoči B: Vloge............... „ posojil: Vrnena posojila............ •„ tekočih posojil: Vrnena posojila......... „ efektov: Prodani efekti............ „ menic: Plačila............... „ nepremičnin: Sprejemki............ pro diversi: Razni sprejemki.......... „ Pristopnine: Vplačila............. „ pOS >jilnih obresti: Plačila........... „ obresti tekočih posojil: Plačila......... „ iek ičih obresti A: Prejete obresti od naloženega denarja „ (feletnih obresti: Prejete obresti......... „ Jamidnih obresti: Prejete zamudne obresti..... „ meničnih obresti: Prejete obresti......... „ civilend: Povrnena dividenda.......... „ upravnega prispevka: Prejemki......... Gotovina v blagajni začetkom leta 1900 ........ 600 — 800 — 3,274.519 92 6,150.028 49 929.130 22 394.258 85 309.133 55 202.781 — 498.597 69 43.037 53 9.269 14 200 — 130.041 12 83 149 97 37.759 31 17.437 25 1.337 91 9.571 — 2 50 6.378 76 27.109 62 12,125.143 83 M. » «S. s» « b: i Račun glavnih deležev: Vrneni deleži........... „ opravilnih deležev: Vrneni deleži.......... „ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge....... „ tekoči A: Vzdignene vloge in naložen denar pri raznih zavodih tekoči B: Vzdignene vloge............. „ posojil: Izplačana posojila............. „ tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu . . . „ efektov: Nakupljeni efekti............. „ menic: Eskomptovanc menice............ „ nepremičnin: Plačila in investacijski stroški ...... „ pro diversi: Razna izplačila............ „ pristopnine: Vrnena pristopnina........... „ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti........ „ posojilnih obresti: Vrnene obresti.......... „ obresti tekočih posojil: Vrnene obresti........ „ tekočih obresti A: Izplačane obresti......... „ meničnih obresti: Povrnene obresti.......... „ inventarja: Nakup inventarja............ „ davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine . . . . „ dividend: Izplačana dividenda............ „ upravnih stroškov: Izdatki............. Gotovina v blagajni koncem leta 1900 ........... Kron 400 — 44 — 2,765.002 77 6,664.810 04 120.828 46 1,085.699 08 724.814 98 5.000 — 573.125 49 49.635 97 20.165 62 1 — 42.012 43 725 60 1.879 80 3 14 550 60 256 20 3.590 31 220 — 28.495 06 37.883 28 ¡12,125.143 | 83 Denarni promet: Sprejemki.............................K 12,098.034-21 Izdatki............................. . „ 12,087.260-55 K 24,185.294-76 Račun zgube in dobička. n» * Kron Račun tekočih obresti A: izplačanih . . kapitalizovanih...... „ obresti hranilnih vlog: izplačanih kapitalizovanih...... ., tekočih obresti B: kapitalizovanih „ efektov: kurzna razlika .... „' inventarja: 10% odpisa . . . . „ davkov in pristojbin..... „ upravnih stroškov...... bilance: čisti dobiček..... 3 1.077 Kron 14 25 42.012 196.308 43 08 1.080 238.320 5.181 3016 676 3.590 28.495 20 555 39 51 25 30 42 31 06 12 300.915 36 jml «■ a. ♦ Kron vin Račun posojilnih obresti . . „ obresti tekočih posojil „ tekočih obresti: prejetih kapitalizovanih . . „ meničnih obresti . . . „ efektnih obresti . . . „ zamudnih obresti . . „ upravnega prispevka . „ pristopnine..... „ nepremičnin .... 37.759 16.651 31 98 Kron 138.578 96 80.452 06 54.411 29 8.234 24 11.296 23 1.337 91 6.378 76 199 — 26 91 300.915 36 Račun bilance z dné 31. decembra 1900. «* i» «- t Kron vin. Kron vedi« Kron vin. Kron Račun posojila: na vknjižbo........ 1,920.020 » n » j> » » » na poroštvo in zastavo tekočih posojil.......... tekoči A: naložen denar, stanje .... kapitalizovane obresti....... menic............. efektov . ............ nepremičnin........... pro diversi ........... inventarja............ posojilnih obresti: zaostale obresti od posojil na vknjižbo........ zaostale obresti od posojil proti poroštvu iA zastavo.......... obresti tekočih posojil........ efektnih obresti . ......... blagajne ............ 805.014 19 03 1,090.935 16.651 86 98 18.358 4.948 08 98 2,725.034 1,847.160 1,107 587 135.124 153029 193.208 12 351 6.087 23.307 496 346 37.883 22 11 84 16 50 25 72 78 06 60 20 28 6,241.616 I 72 Račun glavnih deležev.......... „ opravilnih deležev......... „ hranilnih vlog: stanje . . K 5,152.060-95 kapitalizovane obresti . „ 196.308-08 „ tekoči A: stanje .... K 3.288'57 kapitalizovane obresti . ,, 1.077'25 „ tekoči B: stanje .... K 808.301-76 kapitalizovane obresti . „ 5.181-25 „ posojilnih obresti: predplačane obresti od posojil na vknjižbo....... predplačane obresti od posojil proti poroštvu in zastavo....... obresti tekočih posojil....... meničnih obresti .......... dividend............ rezervnega zaklada ......... razpoložnega zaklada ........ posebne rezerve za zgube...... zgube in dobička......... » » » » » » 5,348.369 4.365 813.483 7.298 4.112 4.200 4.396 03 82 01 58 76 3.502 13.720 13.664 00 Vi 04^ 6,166.217 11.411 2.501 1.406 42 30.886 20.555 86 34 67 08 50 15 12 6,241.616 72 460 2-2 V Ljubljani, dnč 29. aprila 1901. Za načelstvo: Dr. Ivan Šusteršlč 1. r., načelnik. inein «lika l r ftnton Belec i. r. Josip Jarc l.r. frančISek Leskovlc l.r.pr. Andrej Karlln i. r. Karol KauschegS l. r. mafija Kolar l.r.lvan Kregar l. r. Pr. Viljem JOSIP aisu« 5chwelfzer l. r. Gregor Šllbar l. r. Dr. *lel Ušeničnik L r. Za nadzorstvo: Alfonz Levlčnlk L r. Dr. Josip Debevec l. r. Ivan Dogan L r. Karol Pollak l- r. fclojzlj Stroj 1. r. Letna poročila se dobe, dokler jih je le kaj v zalogi, v posojilničnih prostorih na Kongresnem trgu št. 2. brezplačno. Marija Mikota Pred škofijo št. 21 priporoča svojo zalogo umetnih cvetlic. Izdeluje in veže 401 (3—3) oltarne in mašne šopke. Zdravišče z vodo v Seebachu(Vetrinjej pri Celovcu. Ustanovitelj: župnik dr. Ivan Amschl, zdravnik: U Med. dr. Karol Blumenthal, od r. prelata Kneippa izučeni kopeljski slugi Krasna, mirna, brezprašna gorska lega, lepi sprehodi. ure do Vrbskega jezera, eno in pol ure do Celovca. Vsak dan dvakrat pošta. Lepe, čedne izbe, izvrstna kuhinja — le natorna pijača. Nizke cene. Dozdaj prav lepi zdravstveni vspehi. 402 4—3 Otvori se I. majnika in sklene 15. oktobra. w w ° i. S3 srg& & I _ o Sš» o a< »2-tt £ U — Figo «5 O CNl < ^HSHSaSHSHSaSt U rudne in trgovske s ilrmo priporoča KAT. TISKAEMAI v Ljubljani. Naznanjam, da imam v zalogi vedno frIBno in trpeino blngo vsake Trate za častit« goapode duhovnike. t-L O Tudi slav. p. n. obilnatvu na-lutnjam, da imam v zalogi vaake vrste moderne itofe Ur tudi nepra-moiljiv tirolaki lodeu za litvilok». Tudi Imam narejene haviloka vaake velikoati za «oipodein deika po nitki ceni. Dijakom »liane «ne! CTAKOB A£XXOX«zdp •— i krojaikl inojnter. Kova uiruto. Veliki trg it. 1»t S_— priporoča ae prei. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne obleke, posebno ¡5^* talarje, površnike itd. "^gjJ po najokusnojšem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri. Priporočani se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodom vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljšo delavske moči; zatorej se jamči za elegantno lepo m moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega. Volitev 18 delojemalcev kof delegatov III. volilnega okraja za občni zbor okrajne bolniške blagajne v Ljubljani vršila se bode v nedeljo dne 12. majnika 1901 od 9. do II ure dopoldne v veliki dvorani „Katoliškega doma" na podlagi do 1. aprila t. 1. sestavljenega imenika volilcev. Vsem delodajalcem, pri katerih službujejo v tem volilnem okraji za volitev upravičeni delojemalci, se bode toraj uradno dostavilo toliko vabil in glasovnic, kolikor so le ti do mcl. dl. marca t. 1. imeli pri blagajni zglašenih delojemalcev. yublla- kj velja ob je lnem za legitimacijo, ne bode se nikdo k volitvi pripustil. Volilski imeniki razgrnjeni so v pisarni blaga jn-čni v navadnih uradnih urah v upogled ..„„ bikaleri «««ed upravičenih volilcev iz II. volilnega okraja za jutrišnjo volitev slu- jutri od 9 do n iTre prjdpo\Vn™\ «K^ Zg'aSiU 86 ^ » " ^ P" ^ ^ Za načelstvo blagajne: 468 1 1 Ivan Kregar, načelnik. Zavod za slikanje na steklu i® V izdeluje sliiuHi» okna za cerkve in hiše v raznih slogih. Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 4-5 m visoka in 1*5 m Široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti oni g gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dn6 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Stubl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje °kenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporofiim vsem cerkvenim predštojnigtvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Farni urad Lučine ne Kranjskem, dn<§ 19. oktobra 1899. Tacih priznanj imam judno se priporočam 322 18-4 Anton Dollnar, župnik, prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Ed. Stuhl. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 1098 40_13 4% odstotka brez odbitka, rentnega, davka, katerega posojilnica sama, za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilnlčnega urada št. 828.406, Telefon štev. >7. 398 3-3 Pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku te bode pri prostovoljni dražbi dne 8. majnika 1901 ob 10. uri dopoldne v sodni pisarni (izba št. 2) prodala „Kremžarjeva" hiša št. 13 v Kamniku (naŠutni) z jednim nadstropjem, z drvarnicami, s posebno pečnico, z lepim vrtom in z meščanskimi korporacijskimi pravicami. V hiši jo že veliko let pekarija ter leži hiča ob glavni cesti na za kupčijo ugodnem mestu. Izklicna cena jc 11.000 K, ter prevzame kupec na račun kupnino vknjiženo terjatev 4944 K, ostanek pa ima izplačati v dveh obrokih: polovico čez 3 mesece, drugo polovico pa v šestih mesecih po dražbi. Ponudniki imajo pri dražbi položiti 1100 K varščine. Kupcu se jamči, da se razun gori omenjene terjatve vsa druga vknjižena bremena zemljeknjižno izbrišejo. Vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice pridržano no glede na prodajno ceno. Natančnejši dražbeni pogoji in zemljeknjižni ekstrakt se lahko vsak dan med opravilnimi urami vpogledajo v tusodni pisarnici. O. kr. okrajna sodnija v Kamniku, oddelek I., dne 13. aprila 1901. Jekleni plugi Priznano najboljši 1-, 2-, 3, in 4-lemežni Senožctnc in mahove, členkaste k _ » ===== in dijagonalne U I cl 11 C) Kovano-železni poljski valji ■»[!<•«' „Agricola" Stroji za košnjo P&ffftS Grablje za obračanje sena in žita. Sušilnice za sadje in zelenjad oooooooo Stiskalnice za grozdje, sadje in druge namene Mlini za sadje in grozdje iiiimiiiiiiiimiiiimmiiimii i mih umu iiiiui um i iiiiiii m Stroji za obiranje jagod Automatično delujoče patent, škropilnice „SYPH0NIA" za pokonča-vanje trtne in rastlinske uši Prenesljiva štcdilna kotljišča za parenje krme 372 10-2 Mlatilnice s patent, valjastimi podlogami za roko, vitel sat in Pa' «M* i/l Vrati la od živali. Najnovejše žitne čistil-» nice.trijerji, ' zebljači za J koruzo Slamoreznlce, mlini za debelo moko, reporeznlce Ktiub •» III i i«i» za scno 'n slamo za roko, ^finitrtiuiiii/ stclne in za prevaževanje ===== pa vse druge stroje za kmetijstvo - izdeluje in pošilja v najnovejši sestavi P H. M ATFARTH & Co. c. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarne in fužine na par ustanovljeno p U N A j, ll/„ Tabors^asse Nr. 71. Odlikovan na vseh večjih razstavah z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami. — Obširni katalogi in mnoga priznanja gratis. — Zastopniki in prodajalci zaželjeni. «0*1 MM Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoča se za doslej nama izkazovano naklonjenost in zaupanje, javljava ob jednem si. občinstvu, prečast. duhovščini in dosedanjim najinim gostom, da sva s prvim dnem maja meseca prevzela slovito, dobro poznano gostilno Pri Zvezdi (perlinz) ''W^i^^^A^ v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 13, kjer bova skrbela za izvrstno pijačo in okusna jedila po zmerni ceni vsestransko zadovoljiti ter s tem ohraniti sloves staroznanc gostilne. Priporočava najino podjetje vsestranskemu upoštevanju ter beleživa velespoštovanjem 58 (3-3) pefer in Magdalena Krisch. ww Jlova trgovina ""»i v „Zvezdi" v Tamborninovi hiši. Prijazno naznanjam p. n. občinstvu, da sem isto o tvorila 8 1 majem ▼ zalogi 464 3-1 z nakitnim, perilnim in platnenim blagom, kravatami itd, Posebno priporočam cenjenim damam svoje podjetje in vabim uljudno na obilen obisk. Z velespoštovanjem . . xr t r J l/sii"! i/i i/ohntii* ' V V 'I* 'I* *I' *I' 'I* T •I* *J* V "Z' 'I* V 'I' V w w T V 'I' 'I' 'I' "I* tiXitXixJjtJLitXstXitXxXxJ^ KOT Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazale, plnviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte ud sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko. PreeaBtite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 602 52-49 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. Edina celjska narodna steklarska trgovina. Fran Strupi v Celju, Graška cesta št. priporoča slavnemu občinstvu ter visokočastiti duhovščini svojo z najnovejšim v to stroko spadajočim blagom napolnjeno, zdaj popolnoma na novo otvorjeno CbL zalogo t« stekla, peroelana, sveiilnio najrazličnejših vrst, kakor za navadne kmečke hiše, tako tudi za najmodernejše salone, vsakovrstnih okvirjev za podobe, krasnih Marijinih kipov, kakor kipov drugih svetnikov, lepih kriiev, pokritih s steklom in nepokritih, finih iz porcelana in terakote izdelanih okraskov za omare in salonske mize, najrazličnejših vrst važen za cvetlloe, kakor tudi vsakovrstno barvanih krogel za vrt, ozir. za rože, zrcal, šip za okna, sploh velika izber najfinejših predmetov za ženltovanjska darila in za darila pri tombolah in druzih srečolovlh itd. itd. na debelo ln drobno. T£JX Prevzema v to stroko spadajoča dela pri stavbah in preskrbljuje napravo raznovrstnih oerkvenih oken. 436 3—2 Tudi sprejema vsa popravila ter taista izvršuje po najnižjih cenah. postrežba točna in solidna. lil 0 H' B 0 N« B t 'j 'J 'J V V '.< V V 'J V V 'J *J 'j ^'L^L^LV A £ c« o PÖ s •o 'E cs JZ 03 S m * Zaloga vStyria", „Helikal", „Austria" in „Stefanie"-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne zlntenine in srebrnine v secesiji, posebno lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in najboljše šivalne stroje vso to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 33 Vabim na obilni obisk in ogled z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezplodno tn poštnine prosto. V) T3 —I CD 3 ISOMii (Smernik, 463 6-1 kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 28, se priporoča prečustiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnOSCŠki Obrf vifevajoča se dela, bodisi umetna cerkvena ali stavblnsko-strokovnjaika. ..irSfifR.TiK nagrobnih spomenikov ^ katere prodaje po izredno nizki ceni. Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni grobni OkVlrl trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči. XX X X X X I X I XX Iiepo posestvo v nekem večjem kraju blizu Ljubljane z urejeno prodajalnico, v kateri je že nad 40 let dobro vspevajoča trgovina z mešanim blagom, je na prodaj. — Potreba je 3000 gld. naplačila. — Pojasnila daje 432 3_2 U- Halbensteiner v Ljubljani. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxuxxxxxxxxxxxx 5 ■■ ' ■ • ---------- g X S Hafnerjeva pivarna! Z današnjim dnem zopet prevzamem svojo gostilno, znano pod imenom „ „Bierhalle" v Ljubljani, g * Komenskega ulice Sv. PAt™ i^stv» št. ¿7 X H ter se najuljudnejo priporočim slav. občinstvu za obilen obisk. 5 63 8 2 Janez jlafner. S V Ljubljani, dne 1. maja 1901. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxx a ct "5= U o u p. M a ti Patentirane ročne in nahrbtne stroje za žveplenje proste in dvojnate najnovejšega sestava brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori) zoper filoksero 80 20-12 aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo pošilja po najnižjih tovarniških cenah I G. HELLER, 13ixnaj II. Praterstrasse 49. O © P o* ® I» o« 13 O t? t» fr Naznanjam, da sem svojo odvetniško pisarno SKf odprl v Mariboru v Kolaričevi hiši, poleg poslopja za c. kr. okrož. sodišče (Gerlchtshof, /IVarlengasse). Maribor, dne 5. maja 1901. Dr. Franjo Rosina, dosedaj odvetnik v Ljutomeru. 461 3-1 Dunajska borza. Dn6 3. maja. ikupni državni dolg v notah . . . {kupni državni dolg v srebro .... Vvstrijska zlata renta i°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron )gerska zlata renta 4°/0...... )gerska kronska renta 4%, 200 .. . Vvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. vreditne delnice, 160 gld..... jondon visU ..............- ----- lemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl. velj.117-621/. 98-60 98-15 117-90 97-50 117-60 92 95 1673— 689 -240 26 20 mark.............23-51 20 frankov (napoleondor).......19 09 Italijanski bankovci.........90-50 C. kr. cekini........................11-31 Oni 3. maja. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-1. 250 gld.. . . 181 — 6°/. državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170-35 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 208— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 96-20 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141 35 Dunavske vravnavne srečke 6°/, .... 268-50 Punavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državue železnice > > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 6°/0 > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106-50 94-36 424-50 347 --123-40 399— 400— 4925 25— 16-50 68— Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' , Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Moutanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........ 200-— 234 — 390 — 58 75 280— 6200 — 888 — 96 7& 148 — 462 2» 442 — 253-76 M Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, «ro6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgabe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna isvriitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „il GK€ U I., Nollzeils 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasss 2. _- Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in dnnninih stvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaol|skik vrtdnotlilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio.