TRST, torek 15. marca 1955
Leto XI. - Št. 62 12991)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93(808, 37-338
HRE37«?TVO: UL' MONTECCHI it. S, III. nad. — TELEFON 93-10» IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel.	NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod K),_’?“*?nog.21°
Upravni tm" OGIjASI; °d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozoa	j	.
fc- 	osmrtnice	90	lir	-	Za	FLRJ	za	vsak	mm	širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 Izdaja Založm^ vo i a g *
ijjgEP DELA V ST V A ZA REŠITEV GOSPODARSKE IN SOCIALNE KRIZE
Danes splošna enonrna stavka
feradi vladnega zapostavljanja Trsta
jWko je proglasila Delavska zbornica, pridružili so se ji °*zredni sindikari in Delavska zveza - Trgovci in mali lndustrijci pa so proglasili zaporo trgovin in obratov
Veda]aV?a_,Zk°rn‘ca je napo-Ure sn1~? danes od 10. do 11. Utesni, 0 stavkc*. s katero oblinkfrot\ odlašanju gle-Trst in i blj?nih ukrepov za V°ljstvn ■ aza splošno nezado-
gosn,^rbajenOS‘ nad
st». StavlOSpc<iarsko usodo Tr-<li llelavti—S(> se Pridružili tu-!indikati zveza- Razredni
!le6niih’ :ko°rdinacijski odbor
avtcnomnin ma,li,h P°die,1i in
cev čas™;	Rd'kat prodajal-
^‘faciisk.?	j,in revij. Koor-
Podjetii • odbor omenjenih ^uterem 36 lzdal poročilo, v b m skl«.P°Ydarja' da bo 16. »i akciii Pal 0 lastni protest-Vst8novitI„	, Pa pozdravlja
2aških „ skupne fronte tr-
^hbo SPodarskih sil v °*
lzraža *„rjPmb interesov in ?tavlto 'darnost z enourno }sti uri .	’ da Proglaša ob
la trern,;„apor° vseh obratov V ta n "• k* jih predstavlja. ,ce. male it". P°zfva vse trgov-• naj dustrijce in obrtm-Sycje ckr Poppinoma zaprejo 'bode u.8-	*.n Prekrijejo vse
Zastori i,1Z .be z železnimi rpali tj.. Jor.aujevei in drugi I9*95 stom,* PaJlai pokrijejo fristaig i ^e' ^a zaporo so Veza oh«.-,6dnje kategorije: Cev na a ! ov> Zveza trgov-’rKovcev r°bno, Zveza malih ?veza (branjevcev itd.), i1VinoreiegOVSev s proizvodi Ve*a tn,i-v Z,veza pekov in
i2razila llin itd.) je sicer “krati n sy°i9 solidarnost, ?ote o, ,3e izjavila, da ne ' kršil«®	t* zapore, da ne
jatnosti "* i Podpisov o javni di, j- ,■ \z vsega tega se vi-11 n. Idiri počivalo od 10. kijih' vse a tovarnah in pod-Prte ® delo, da bodo za-Svaif°Vlne- da bodo stali
brs. “J- ln	J-
«do	iroiejbusi, da ne
pfoti delovali uradi itd. frbti nrto.riezbriznosti oblasti, Oljeno,	izvedbe	ob-
nil, yladnih načrtov, fr°t in ,a").kanju pomorskih krivce," ,ladli Proti glavnim !lrsko tako resno gospo-i,° Prow*° bo t0 pot soglas-a °, kar •	. vs« prebival-
?i0lt*z o Je uaiholj prepričljiv Jkerri sf"eYzdržnem gospodar-i krilno «	, Trsla- Posebno
I? ®rotest ?	’ da ^ da,a za
ki*40 ravno n°.neposredno p0' J doslei G**»vska zbornica,
>-Ust' in blestola po borbe-
i 8°varlaie tako rada vedno
sl biiaJ'a‘a ravnanje oblasti
j9! je urt z.a"l celo odgovorna,
nlb 'n lfn^?e"a v raznih foru-
i. tržaške?, - ki odločajo
n. bila	kospodarstvu. Ce
S?-silJenia	^ ta organizacija
znak h°=	*° r13510?'1*. Je
T. “n d’a i	ze tec® voda v
8t<i nov ji Potrpljenja vseh
ep
>hV*dju6 v1!11 sprejet na zbo-
, nov r»„ jv J'
Sklev, konec.
r!.lvk: iP°u.fnourni splošni
S	je
Delavska
ti-P°Tone	?.edeli0
ilaykar^,- ®?zzar°i ki se je
tl' To 8‘edališču «osset-- inik- ^zb°rovanje je začel
tri le ukunn”'1 Kuna, kjer jal‘Jetn in °-Z. Zupanom Barke de
kr s Podta^^iori razgovar-S^itije ^a3r»kl-/lani vladne Za Trst. Bazzaro je
Jal
•ije
da
4ajcčaraniie ,zhorovanje izraz i-h obl.l,3?- ker vlaaa ni dr-nj.^bje urJ1 pet mesecev mCitem knUresn'oenje načrtov, 1,1y Podpis 3ie- ‘tnlijansko ljud-V,°rd lir za S posojilo 30 mi-tt'..Nato je 5 v enern dne'
‘•'S
?'ej0	Tržačani	se	ne
lah Za Trža,aChe,> in dejal, da Cev*jo sam"6, ža>j|vo' š.«j
mClB odvzeto^ T ?’ -kar 'im je m, el° zarlB' Tržačani se nc se V°'3*ti s podpora ča,P >n prpiP^e3,uiej° na BB-Jn ' ker se atlIlkacijoke te-So k°spodarski tem unc rešuje-tin, deli /“i Problemi. Vsi lu v tem r,. ? treba prebro-n, "ustalo ^retrodnem obdob-t,-,t;tnislii dariy°' toda nihče t,-.! o toliko m mesto živo-Cba toliko m/secev m da bo Hibe Okrepe p??, na °bljuo-jj-	' “n tem je vzklik.
-J«	«„di.
S akr	. ’ bo,nik umirala
v.t-u.
našega«, je dejal. Sli so celo tako daleč, da so odtegnili s proge v Južno Ameriko ladjo «Toscanelii» iri jo določili za nekaj voženj v Avstralijo, za progo v Ameriko pa pustili ladjo «Leme», ki plove prav po «polževo».
Nič boljši ni položaj v industriji, če izvzamemo delno izboljšanje v ladjedelnicah. Brezposelnost narašča in od vseh brezposelnih delavcev jih je 50 odst. industrijskih. Število zaposlenih stalno pada. Leta 1954 se je to število znižalo kar za 3.142. Prav tako se veča število delavnih ur, ki jih izplačuje dopolnilna blagajna, kar dokazuje, da je vedno več delavcev, ki delajo po skrčenem delovnem času. Tako je v ladjedelnicah še vedno 470 suspendiranih delavcev. Res je, da se je število teh delavcev v CRDA znižalo, je pa tudi mnogo podjetij na robu propasti. Zaradi tega mora takoj začeti delovati rotacijski sklad za pomoč industriji, Tržačani nočejo miloščine, marveč pomoč, da postane tržaško gospodarstvo aktivno. Delavska zbornica je prej molčala iz »obzirnosti do domovine«, toda sedaj je treba glasno spregovoriti.
Zadnji je spregovoril še tajnik Pinguentini. Ostro je zavrnil pisanje lista «Crona-che«, češ da je Trst že dobil obljubljeno milijarde in da se Tržačani neupravičeno pritožujejo. Kaj naj v Trstu molčimo, ko nam drugi odnašalo ladje ;n v Genovi narašča promet na škodo Trsta? Taka politika se mora končati, če ne se bo kriza še bolj poslabšala. V zadnjem času so znižali za 400 celo število zaposlenih pri SELAD in širi se bojazen, da bo v nekaj mesecih. ta ustanova celo izginila. To je nekaj nedopustnega. Namesto da bi ustanavljali nova podjetja, odnašajo iz Trsta kapital ter premeščajo podjetja, kot na primer Arri-goni. Zato je prišel čas, da se dr. Palamara postavi na čelo vseh tržaških produktivnih sil, delavcev in delodajalcev v odločno obrambo tržaškega gospodarstva. Nato je Pinguentini povedal, da Delavska zbornica napoveduje enourno stavko, da je pripravljena na skupne nastope tudi z drugimi ter da bo uporabila v bodočnosti v tej borbi vsa sredstva, ki so ji na razpolago.
Tako kritične ocene tržaškega gospodarstva in takih besed voditeljev Delavske zbornice doslej nismo bili vajeni. Vse kaže, da so jih dejstva in stvarnost izmodrili. To lahko le pozdravljamo, saj bo s tem omogočena skupna fronta v obrambi tržaškega gospodarstva in bo možna tudi enotna akcija, ki bo privedla do uspehov. To je tudi dokaz, da morajo stvarni gospodarski zakoni končno prevladati nad prazno retoriko in s tem utreti pot skupni borbi vsem tistim, ki imajo skupne interese ne glede na različna politična stališča. Današnja stavka bo preizkusni kamen te skupne akcije in njen uspeh bo lahko trdna podlaga in jamstvo za odločnejše in pomembnejše akcije tržaškega ljudstva, ki se mora zavedati, da ga čakajo še ostre borbe, da doseže to, kar mu pritiče.
mo za dejanje neuravnovešenega človeka.
Včeraj ob 18.15 po krajevnem času je poskušal neki sovjetski državljan, star nekako 25 let, vdreti v vrt britanskega veleposlaništva. Ko so ga sovjetski stražniki ob vhodu poskušali ustaviti, je neznanec potegnil pitšolo in ustrelil v stražnika, ki pa je bil le lahko ranjen. Neznanec je nato vdrl v poslopje veleposlaništva, zbežal angleškemu čuvaju ob vhodu, odšel po stopnicah in se napotil v zasebno jedilnico veleposlanika Hayterja. Veleposlanika in žene takrat ni bilo doma.
Medtem ko je čuvaj ob vhodu klical na pomoč, je ruska sobarica, ki je mislila, da se je vrnil Hayter, odprla vrata jedilnice in se znašla pred neznancem, ki je jecljal besede brez vsake zveze, kar daje misliti. da gre za duševno neuravnovešenega človeka.
Medtem sta prišla tretji sekretar veleposlaništva John Morgan in čuvaj Gray in našla neznanca, ki je povsem nedolžno stal v bližini vrat jedilnice. Dal se je razorožiti brez vsakega odpora in se odpeljati do vrtnih vrat, kjer je bil iz-
ročen sovjetskim oblastem. Incident je trajal približno 11 minut. Veleposlanik sir Wil-liam Hayter in žena sta se vrnila v veleposlaništvo prav v času, ko so napadalca ujeli.
Predstavnik britanskega veleposlaništva v Moskvi ni hotel dati nobene izjave o incidentu, potrdil pa je. da odgovarja verzija, ki so jo sestavili novinarji, resnici. Dodal je. da je bilo poročilo o dogodkih poslano sovjetskim oblastem.
Agrarna reforma v Indiji
NOVI DELHI, 14. — Nehru je danes predložil parlamentu načrt zakona, ki naj bi s spremembo ustave omogočil vladi i.vedbo agrarne reforme. Na podlagi te spremembe bi vlada lahko kupila zemljo, da izvede reformo. Nehru je dejal, da ne gre za pravo razlastitev, ker bodo lastniki dobili odškodnino.
Ko je prišel v zbornico, so Nehruja vsi poslanci prisrčno pozdravili in mu čestitali, da je srečno ubežal včerajšnjemu atentatu.
HTTLEE PREDtHGH KONFERENCO S SZ o prenehanju poskusov z atomskim orožjem
Poudarjal je tudi potrebo zbližanja med SZ in ZDA - Churchill je lansho leto predlagal angleško-sovjetshe razgovore a je na ameriški pritisk to misel opustil - Eden poudarja, da se bo o konferenci s SZ govorilo po ratifikaciji ZEZ
LONDON, 14. — Danes popoldne se je v spodnji zbornici začela razprava o laburistični resoluciji, ki očita vladi, da noče	dati pobude
za konferenco	s Sovjetsko
zvezo o razorožitvi in o vodikovi bombi.
Po končani	razpravi je
zbornica z 298 glasovi proti 268 zavrnila laburistično resolucijo.
nato je zbornica odobrila amandma konservativcev, ki odobrava ukrepe vlade za zmanjšanje in nadzorstvo oborožitve in izjavlja, da bo do konference	s Sovjetsko
zvezo na visoki ravni lahko prišlo samo po ratifikaciji pariških 'porazumov.
Prvi Je med debato govori! voditelj opozicije Attlee, ki je izjavil: «Položaj se čedalje bolj slabša in prav gotovo ni mi treba iskati pretvez, če nameravam ponovno sprožiti vprašanje razorožitve in vodikove bombe.» Omenil je nato, da je spodnja zbornica 5. aprila soglasno odobrila laburistično resolucijo, ki se zavzema za konferenco s Sovjetsko zvezo o atomskem orožju, ter je pripomnil: «Cas je potekel in nič učinkovitega se ni napravilo.«
Attlee je nato izjavil, da po mnenju njegove stranke ni mogoče še dalje odlašati z mednarodno konferenco o vodikovi bombi. Kar se tiče teze ministrskega predsednika, da potrebujejo Rusi še tri ali
štiri leta, zato da izpolnijo razliko v primerj z Zahodom glede izdelovanja vodikove bombe, je Attlee poudaril, da sc bile storjene številne napake pri presojanju znanstvenega napredka v Sovjetski zvezi, ter je dodal; «Cas je, da se sklene mednarodni sporazum o poizkusnih atomskih eksplozijah. Cernu ne bi bilo mogoče prekiniti teh poizkusov na obeh straneh železnega zastora? Vemo. kakšno škodo bi lahko napravil napad z vodikovimi bombami. Cernu naj bi se nadaljevali poizkusi s še bolj strašnim orožjem? S tem v zvezi bi lahko prišlo do kakega mednarodnega sporazuma. Vsekakor bi bilo želeti, da bi znanstveniki bodisi na tej kakor na oni strani železne zavese podali izjavo, zlasti glede učinkov, ki jih s časom imajo atomska izžarevanja, ki nastajajo po jedrnih eksplozijah.«
S tem v zvezi je Attlee izjavil, da ga nikakor ne pomirjajo Churchillove izjave v spodnji zbornici, češ da je količina teh izžarevanj malenkostna. «Dejstvo je, je dodal, da bi atomski poizkusi, ki se sedaj ponavljajo, lahko povzročili velike spremembe v vsej strukturi zemeljske oble.«
Voditelj opozicije je zatem kritiziral tezo. češ da ni mogoče začeti razgovorov s Sovjetsko zvezo o vodikovi bombi pred ratifikacijo pari-
Ponovno dvoumno odlašanje
rezultat demokristjanskega zasedanja
Razen potrditve kompromisa o zemljiških pogodbah in vztrajanja pri štiristranski koaliciji ne vsebujejo sklepi nacionalnega sveta DC ničesar konkretnega - Scelbova teza o postopnem reševanju vladne krize prevladala nad Fanfanijevo naglico
-or 5 °ka\eri sesjan*tu V Vrnil |	je	prav-
vaJ Ih ’ le	*	.1	.
».;0 , PredloPge°UČrali pol°*
, sklenili C|!’| nicesar pa 4l3e dejal ^lede Proste c«-Kuzv Trst w bo.vlada po-
bi bCevala to S130> ki i.li0pr°sta co“ v.Prasanje. Ce
&eLarski Dn,"* zboljšala go-4*!ska zbornfca bi bUa t"dl Lv0r 1® Bazzaro t®"-30,’ Sv°3 rnai'Jlaj v p končal z ;z-iate>t odfcKve'>o,.da bo ese.	0 braniti svoje
Skrbnik' jv/ sP,rogovoril dru-
1<> goTpoda^i da viada bi). 3®45 tej. j kriza že dv
je v od e poglo-
bila 80,i> ter dl
3ul^| ta V Prista gab- Gled,} "let,.8 r‘as ne ‘mn‘SCU Je l'.e-
v c* z ietom"vra‘i ,>ri-
"sel „ .Prometu	ker	1®
raSel - prometu	Rcr 1®
Sa, l ^stotek m. Kromno na’ bržav "udi iP ^LafPvnega bla-
da jApret1rnjrala ° ^rokosrč-
S ,<:r:ki	d.«;
t.čej^Porske	" ludje
»Ni Po zakonu	k' mu pri‘
dftiD ®sar
bitu*"". todannheim0 - °dvzeti druDl mti nočemo
Incident v angleškem
veleposlaništvu v Moskvi
MOSKVA, 14. — Včeraj zvečer je prišlo v angleškem veleposlaništvu v Moskvi do incidenta, ki mu pa angleški krogi v Moskvi ne pripisujejo velike važnosti, ker sodijo, da gre sa-
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Zasedanje de-mokristjanškega nacionalnega sveta se je končalo danes z izglasovanjem resolucije, ki spet ostaja v okviru dvoumnega čakanja in odlašanja. Kot Fanfani v svojem govoru, tako tudi resolucija ni pojasnila demokristjanskega stališča do številnih aktualnih vprašanj. Resolucija poudarja samo — poleg izrazov zaupanja in pohvale političnemu tajniku stranke Fanfaniju in ministrskemu predsedniku Scelbi — vztrajanje pri štiristranski vladni formuli in odobritev ministrskega kompromisa o zemljiških pogodbah. Nadalje poziva resolucija vladne stranke, naj «z velikim čutom odgovornosti pomagajo naporom ministrskega predsednika da se v duhu prvotnih sporazumov hitro odstrani vse ono, kar bi utegnilo škodovati njihovemu konstruktivnemu sodelovanju«.
Kot osnovno za sporazum med štirimi vladnimi strankami postavljajo torej demokristjani neizpolnjene obljube, stare dobro leto dni, in še tu pravzaprav samo njihov «duh». Popravek, ki so ga predlagali sindikalistični člani nacionalnega sveta in ki je predvideval politiko socialnega napredka, je bil zavrnjen. Na drugi strani pa je doživel neuspeh tudi Fanfani s svojo zahtevo, naj zasedanje naloži Scelbi nalogo, naj takoj začne ((razčiščevati# odnose med vladnimi strankami.
Kot je znano, je Fanfani v svojem sobotnem poročilu na zasedanju demokristjanskega nacionalnega sveta zahteval, naj se Scelba takoj loti tega dela in naj ga reši še pred svojim odhodom v Ameriko. Včeraj je na zasedanju govo-
ril sam Scelba, hvalil uspehe svoje vlade in nato sicer v zelo diplomatični obliki, pa vendar dovolj razločno nastopil proti Fanfanijevemu diktatu. Scelba je na eni strani opozarjal, da se nikjer ne kaže prenagliti, zlasti pa da se je treba izogibati ((prekinitvam v delu vlade in prenagljenim ali nedozorelim sklepom«. na drugi strani pa poudaril, da uživa vlada zaupanje parlamenta, «ki mu je vlada edinemu odgovorna«.
Ta Scelbova izjava je bila direkten odgovor Fanfaniju: vlada ni organ demokristjan-ske stranke, še manj njenega vodstva, in dokler ji parlament izkazuje zaupanje in ji daje podporo tudi demokrist-janska parlamentarna skupina, ni nobenega razloga za spremembe, še manj za iz-venparlamentarno pospeševanje njenega padca. Scelbovo poudarjanje neodvisnosti vlade od strankinega vodstva (se pravi, od Fanfanija) je na splošno naletelo na odobravanje med delegati in čeprav je Fanfani v svojem zaključnem govoru danes še enkrat poskušal ostati pri svojem, češ da «se mu zdi, da lahko povzame željo tega zasedanja, ki poziva predsednika vlade, naj pod vzame pobudo, ki so ji naklonjene tudi ostale vladne stranke, da se hitro razjasni položaj«, govori- vendarle zaključna resolucija vse drugačno govorico.
V tem smislu se lahko reče, da je Scelba prevladal nad Fanfanijem. V enem pa sta bila verjetno oba soglasna, namreč v želji, da se demokristjani v nobenem vprašanju dokončno ne obvežejo, ker bi to Scelbo lahko motilo pri krpanju vladne koalicije, Fanfanija pa pri njegovem priljubljenem manevri-
Skozi sito in rešeto
upi ,	1,ucemo.	<la
8 zamejo kaj.' \\
Nekaj besed na «pomenke» <Dela»
Pri «Delu» — odnosno tam, od koder so dobili »polemično« noto, ki so jo prevedli v skrajno slabo slovenščino
  so se dokončno sprli z
zdravo pametjo glede vprašanja o deželni avtonomiji Furlanija—Julijska krajina. Na naše utemeljene argumente. da je avtonomijo tudi Triaškega ozemlja mogoče dobiti le na osnovi 116. člena ustaue, ne pa mimo ustave ali celo proti njej, nam odgovarjajo, da smo mi za tako deželno avtonomijo «kot je bila predlagana in sprejeta od italijanske vlade«.
To je popolna lai! Prvič, ni res, da smo mi za tako avtonomijo, kot izhaja iz «po-pravka Sturzo» k zakonskemu osnutku Amadeo o volitvah v deželne svete; in drugič, ni res, da je italijanska vlada kar koli predlagala ali že sprejela v tej zvezi, To so čisto preproste ih prozorne laži.
Nadalje: kako morejo uskladiti očitno protislovje, ki izhaja iz prve njihove trditve, ko pragijoi »...Ce bi izvaja-
nje 116. člena ustave tudi za I Trst ne kompromitiralo začasnega značaja londonskega sporazuma, bi bili mi #prvi, ki bi zagovarjali potrebo avtonomije na temelju italijanske ustave« — in ono, kjer pramjo, da je tudi po njino-vem mnenju začasnost le utvara. Začasnost je torej utvara, in zato so oni proti tisti deželni avtonomiji, ki bi jo sicer zahtevali, če bi ta začasnost bila utvara; ker pa je začasnost dejansko utvara, so oni proti deželni avtonomiji zato, ker ta začasnost vendarle ni utvara, ampak dejansko začasnost. Ta dejanska začasnost pa je tako malo začasnost (ker gre vendar za utvaro, kakor pravijo), da so oni vendarle... proti deželni avtonomiji, kljub temu da bi bili za deželno avtonomijo, če bi ta začasnost bila... utvara! In to kolobocijo imenujejo oni svoje - stališče do deželne avtonomije. Res lep primer politične dialektike!
Kar se tiče furlanskih veleposestnikov, pa je prav tako lai njihova trditev, da smo dii rekli da se stališče teh krogov sklada z njihovim stališčem; rekli smo le,
da gre njihovo stališče tud i v korist težnjam furlanskih veleposestnikov, ker si oni želijo ločeno deželno avtonomijo za Furlanijo. In če si oni želijo ločeno deželno avtonomijo to še ne pomeni, da so ((furlanski veleposestniki sporazumni za (sic!) ozemeljsko deželno (sic!) avtonomijo za Trst«.
In po vsem tem pravijo, «da so bili dovolj jasni«. Ce se takim kolobocijam in namernemu potvarjanju pravi jasnost, potem so s tem svojim «pomenkom» zaslužili najmanj zlato kolajno.
(PS. — Da so v Sovjetski zvezi obletnico Stalinove smrti malo manj kot zamolčali (v primerjavi s tem, kar so delali, ko je bil še živj,
ranju. P-vUedica je bila. da pušica resolucija vsa vrata odprta in nikjer ne pove prave besede.
Scelba si je tako zagotovil proste roke, da lahko ureja nesoglasja v vladni koaliciji, kakor se mu najbolje zdi in zlasti brez programskih obveznosti. Zdi se, da je v svojih načrtih razdelil delo na dve fazi: v prvi. pred odhodom v Ameriko, bo poskušal predvsem dobiti od vseh vladnih strank zatrdilo, da hočejo ostati v koaliciji in podpirati vlado. V ta namen se bo verjetno sestal, skupno ali posamič. s	tajniki	štirih
strank. Druga faza, ki naj izdela minimalni program delavnosti vlade do izvolitve predsednika republike, pa bi se začela po veliki noči. Kot je videti, ne ena ne druga faza ne predvideva dejanskega razčiščenja, temveč samo taktiziranje, ki naj prepreči razbitje vladne koalicije.
Najtrši oreh bodo za Scelbo tokrat verjetno republikanci, k: so zavrnili ministrski kompromis o zemljiških pogodban in začeli izražati dvome, ali lahko še podpirajo vlado. Sirijo se glasovi, da namerava Scelba premostiti to težavo s preskušemm načinom ponuja-nja ministrskih stolčkov; tako zatrjujejo, da bo ponudil republikancem eno ministrsko in eno podtajniško mesto. Za prvo bi prišel v poštev Paeciardi, za drugo pa La Mclfa ali Amadeo. Nekohko pa so se splašili tudi liberalci, ki jih je zasrbelo poudarjanje možnosti sodelovanja s PSI v govorih nekaterih dis-kutar.tov na zasedanju de-mekristjanskega nacionalnega sveta. Očitno so bile tudi njim namenjene Fanfanijeve precej trde besede o PSI v njegovem današnjem zaključnem nastopu na zasedanju.
Jutri se bo sestalo liberalno vodstvo skupno s parlamentarci. Na dnevnem redu je poleg poročila glavnega tajnika Malagodija še diskusija o zakonodajnem delu parlamenta, o sicilskih deželnih volitvah ter o organizacijskih in disciplinskih vprašanjih.
Danes pa je vodstvo remi-tlikanske mladine odobrilo stališče vodstva PRI glede vladnega sporazuma o zemljiških pogodbah in zahtevalo odločno borbo proti monopolom. za reorganizacijo IRI, za dosledno agrarno reformi in za pravičnejši davčni sistem.
A. P.
širna, kakor smo prvotno mislili. Zapletenih je mnogo oseb razen tistih, ki so že aretirani. Gre za izključno vojaško in ne industrijsko vohunstvo «
Popoldne pa je švedski zunanji minister pozval k sebi češkoslovaškega ministra na Švedskem in mu sporočil, da so bili trije člani češkoslovaškega poslaništva pozvani, naj zapustijo švedsko ozemlje, ker so zapleteni v vohunsko afero. Ti so vojaški ataše Fran-tišek Nemec, njegov namestnik Zdenek Janša in njegov šofer Sladek.
Prav tako je zunanji minister pozval k sebi romunskega ministra na Švedskem ter mu sporočil, da se drugi tajnik romunskega poslaništva Paul Salcundeanu, ki je sedaj na potovanju, ne more več vrniti na Švedsko, ker je tudi on zapleten v vohunsko delovanje. Švedsko zunanje ministrstvo je protestiralo pri češkoslovaški in pri romunski vladi zaradi vohunske dejavnosti na njenem ozemlju.
Švedsko vrhovno poveljstvo je imenovalo posebno komisi jo, da ugotovi obseg te vohunske dejavnosti.
Tuji diplomati v vohunski aferi na švedskem
STOCKHOLM, 14.
V vo-
je temu vzrok — pravi «De-1 hunsko afero, ki so jo nedav-lo« da je tu po sredi celo | n° odkrili na^ Švedskem, je «odločitev, ki jo je CK KP I zapletenih ^vec diplomatskih
ZSSR sprejel za Lenina, to je, da se bo odslej prvenstveno proslavljala obletnica rojstva«. O, velilia nodloii-tevs! Nepomembna podrobnost pa je, da se je za tako »odločiten« odločil Stalin sam, Ce naj la njefjoua «od I očiten« velja tudi zn njega samega, pa iz te sodločitve» še ni razvidno,
osebnosti. Aretirali so tudi več oseb.
Danes je državni pravdnik v Gothenburgu javil, da so tam aretirali nekega tujega državljana v zvezi z vohunsko afero. Do sedaj je bilo aretiranih 11 oseb. švedski zunanji minister je na tiskovni konferenci izjavil; ((Vohunska mreža je mnogo bolj ob-
Eisenhower o načrtu pomoči tujini
VVASHINGTON, 14. — Predsednik Eisenhower je poslal kongresu ZDA poročilo o izvajanju ameriškega načrta vzajemne varnosti, ki ureja pomoč tujini. Poročilo zatrjuje med drugim, da je bila življenjska raven povprečnega Evropejca ob koncu leta 1954 boljša kot kdaj koli poprej, in da je prav zaradi izboljšanja gospodarskega položaja v Zahodni Evropi ameriška uprava za poslovanje s tujino,-ki izvaja načrt o vzajemni varnosti, posvetila vso pozornost zaostalim področjem sveta, zlasti Aziji. Eisen-hower poudarja, da je prišlo v drugem polletju 1954 do »pomembnega pospešenja« izvajanja načrta pomoči Aziji, «kjer komunizem povečuje svoje ekspanzionistične napore«.
V poglavju o Evropi pravi Eisenhowerjevo poročilo, da bodo pariški sporazumi «omo-1 gočili zamašiti hudo vrzel v obrambi severnoatlantskega področja«. Na vojaškem področju pa zatrjuje poročilo, da so nuklearna orožja in na daljavo vodeni izstrelki, ki so jih ZDA dale obrambnemu sistemu NATO, «zmanjšali razliko med tem s čimer NATO trenutno razpolaga za obrambo svojega področja, in med onim, kar bi bilo potrebno za uspešno obrambo pred obsežnim napadom«.
Od leta 1949 so ZDA poslale v Evropo med drugim 50 milijonov kosov municije, 206.836 kamionov, 2.200.000 kosov orožja, 6.416 letal, 868 pomorskih enot, 36.714 oklepnih vozil in 36.538 topov. Skupna vrednost ameriške vojaške pomoči od leta 1949 do konca lanskega leta znaša 10.5 milijard dolarjev; od tega je šl4 dobrih 7 milijard v Evropo, na Bližnji vzhod in v afriške dežele eno milijardo, v azijske in tihomorske dežele približno 2 milijardi.
ških sporazumov. »Mi, je izjavil Attlee, ne moremo pristati na to, da bi taka konferenca bila odvisna od francoskih parlamentarcev, katerih lahkotnost in pomanjkanje čuta odgovornosti v sedanjem mednarodnem položaju je treba sicer obsojati. Pripravljen sem trditi, da bo Francija ratificirala konec koncev pariške sporazume: toda hi pravilno odreči se življenjskemu vprašanju konference o vodikovi bombi zaradi neskončnih možnosti zavlačevanj, ki lahko še nastanejo, če čakamo na ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov s francoske strani. Spričo tega povsem neodgovornega obnašanja je za vsakega od nas težko, in to tem bolj zaradi ljubezni, ki jo gojimo do Francozov in do velikega prispevka, ki ga je Francija dala in ga še daje civilizaciji, sedaj jemati resno zahteve Francije, da bi imela zelo veliko težo v svetovnih zadevah.«
Glede konference s Sovjetsko zvezo je Attlee dalje izjavil: »Priznavam vse težave, ki so v zvezi s pogajanji s Sovjetsko zvezo, toda mislim, da bi bilo potrebno napraviti poizkus. Iskati bi morali namreč vse možnosti osebnih stikov in predvsem bi morali iskati zbližanje ZDA in Sovjetske zveze, ker je po mojem mnenju največja nevarnost za človeštvo popolna ločitev teh dveh velikih sil in medsebojni strah, ki ga gojita. Strah je slab svetovalec. Konferenca, na kateri naj bi dosegli sporazum o eni sami točki, kakor n. pr. o medsebojni obveznosti o prekinitvi atomskih poizkusov, bi lahko pomenila začetek plodnih pogajanj.« Zatem je Attlee pojasnil, da bi po mnenju laburistične stranke morali razpravljati o prekinitvi atomskih poizkusov s Sovjetsko zvezo pred številnimi drugimi vprašanji, vštevši pred nemškim vprašanjem, ker je to tako splošnega značaja, da presega vsa ostala vprašanja V zvezi s tem. kar je nedavno izjavil Churchill glede organiziranja ra/,-.orov treh na visoki ravni, je Attlee vprašal, ali so bili od tedaj storjeni novi poizkusi. «Zdi se mi je dodal, da je od tedaj prišlo do sprememb v ameriškem javnem mnenju.«
Churchill, ki je govoril ta koj za Attleejem, je izjavil, da se mu zdi nesmiseln laburistični predlog, naj bi v tem trenutku sklicali konferenco treh. «Ne moremo pristati, je dejal Churchill, da bi bili Francija in Nemčija v tem trenutku izključeni iz mednarodnih razgovorov.« Omenil je nato razpravo o ratifikaciji pariških sporazumov v francoskem republiškem svetu in dodal, da si ne more misliti slabšega trenutka, kakor je sedanji, za predlaganje konference treh velikih.
Zatem je Churchill podrobno govoril o vzrokih zaradi katerih ni prišlo do sestanka med angleškimi in sovjetskimi predstavniki. Povedal je. da je preteklega julija predlagal Molotovu angleško-sovjetski sestanek brez ZDA in da je dobil »prijateljski in spodbujajoč« odgovor.
Pozneje pa je sklenil zadevo odložiti, ker «nismo smeli za nobeno ceno dopustiti, da bi nas zaradi naše »elje, da pride do konference na visoki ravni med velikiipi silami, obtožili, da sejemo dvome in ne-
CLEMENT ATTLEE
sporazume v vrstah NATO.
Churchill je jasno povedal, da je bilo ameriško nasprotovanje glavni vzrok, da je britanska vlada prekinila angleško-sovjetski sestanek, glede katerega je Churchill predvideval, da bi lahko bil «na sredi poti, v Bernu, na Dunaju ali v Stockholmu«.
Izjavil je tudi, da je upal, da bi angleško-sovjetska konferenca lahko bila uvod v obširnejše razgovore. Omenil je zatem njegov in Edenov obisk v Washingtonu, da se odpravijo težave, ki so nastale v angleško-ameriških odnosih, ter je dejal, da tedanji ((sporazumi niso vključevali nobene konference na visoki ravni, čeprav... niso bila popolnoma zaprta vsa vrata«.
Ob povratku iz VVashingto-na je Churchill v prvem tednu julija 1954 poslal privatno in osebno pismo Molotovu, v katerem ga je vprašal, na kakšno reakcijo bi naletel predlog za sestanek dveh. »Hoteli smo vedeti za to reakcijo, preden stavimo uraden predlog«, je dejal Churchill, ne da bi povedal, čemu je pisal Molotovu in ne Malen-kovu.
Dodal je nato, da je mislil na «navaden in informativen« sestanek, ki naj bi bil uvod v obširnejši sestanek. 5. julija pa je dobil od Molotova »prijateljski in spodbujajoč« odgovor. Toda Molotov je sporočil, da bi bilo pred tem sestankom dobro čakati na rezultat ženevske konference. Churchill je dodal, da je nameraval povedati Sovjetom, da bi morali menjati svoje zadržanje, če hočejo pripeljati ZDA h konferenčni mizi, in v ta namen bi predočil. da bi sovjetski podpis avstrijske pogodbe mnogo pomagal.
»Ker pa bi neuspeh take pobude samo še povečal razlike v zahodnem svetil in spodbujal napadalnost Sovjetov, ter ošibel trdnost Zahoda, je dodal Churchill, ni mogla britanska vlada napraviti drugega nego prekiniti sleherno pobudo v smislu predloga, ki sem ga jaz dal gospodu Molotovu.«
Ko je nato govoril o nedavnih spremembah v Sovjetski zvezi, je Churchill izjavil, da se mu ne zdi, da so te spremembe take, da bi nam odrekale naše napore. ((Konferenca. ki bi se sklicala v slabo izbranem trenutku in v neugodnih okoliščinah, je dodal Churchill, pa bi samo povečala lažna upanja in bi verjetno pustila stvari na še slabši točki kakor prej.
Omenil je nato pismo, ki ga je svoj čas poslal Mendes-Franceu in je izjavil, da se zaradi prijateljskega načina, s katerim je Pinay ta dokument omenil, sedaj pismo lahko objavi, toda poprej j« treba še stopiti v stik z Men-des-Franceom. Verjetno bo pismo objavljeno pred koncem meseca.
Glede angleško-ameriških odnosov je Churchill izjavil, da je bila obveznost, ki jo je Eden sprejel septembra v Londonu, znatno okrepljena z zadnjo izjavo, ki jo je Eisen-hower poslal ministrskim predsednikom Zahodne Evrope in ki govori o obdržanju ameriških čet v Evropi.
Zatem je državni minister
v Foreign Officeu Nutting izjavil da britanska vlada proučuje sedaj z ameriško vlado možnost sporazuma o izmenjavi informacij o termonu-klearnem orožju v mejah, ki jih dopušča ameriška zakonodaja.
Med razpravo je poslanec Crossman. ki pripada Bevano-
vi skupini, izjavil, da je naklonjen združitvi in nevtralizaciji Nemčije. Po njegovem mnenju bi morala združena Nemčija, katere meje bi bile na Odri in Nisi, razpolagati z majhno vojsko, toda ne z alomskim orožjem. Vsaka kršitev meja nevtralizirane Nemčije pa naj bi se kaznovala s sankcijami in med drugim tudi z uporabo vodikove bombe.
Ob zaključku debate je govoril še zunanji minister Eden, kj je izjavil, da bo britanska vlada pripravljena začeti razgovore s Sovjetsko zvezo, ko bodo pariški sporazumi ratificirani. Pripravljena bo začeti razgovore ne samo o razorožitvi, pač pa tudi o združitvi Nemčije, o avstrijski državni pogodbi in »o bodočnosti Evrope«.
Eden je tudi zavrnil zamisel poslanca Crossmana o nevtralizaciji in razorožitvi Nemčije,
Glede prekinitve atomskih poizkusov z eksplozijami je Eden izjavil, da je to bilo mogoče pred enim letom, sedaj pa ne vef zaradi velikega napredka na tem področju.
Glede razorožitvene konference v Londonu je izrazil upanje, da bodo rgzgovori napredovali v zvezi s francosko-britanskim načrtom.
Pred Edenom je v imenu opozicije govoril tudi bivši minister Noel Baker, ki je kritiziral nezadostne ukrepe glede razorožitve, ki jih je predlagala britanska vlada, ter je dejal, da se je Churchill pokazal ((nesposobnega, da bi naglo začel neke vrste mirovnega romanja, ki bi ga povedlo v VVashington in Moskvo, da združi dobro voljo glede konkretnega načrta o splošni razorožitvi«.
Nadaljevanje pogajanj med Francijo in Tunizijo
PARIZ, 14. — Uradno javljajo, da se bodo francosko-tunizijska pogajanja, ki so se začela 4. septembra in so bila prekinjena 5. februarja po padcu vlade Mendes-Francea, jutri nadaljevala v Parizu. Iz Tunisa je že prišel v Pariz predsednik tuniške vlade Ben Amar. ki ga spremljajo ministri Gelludi, Masmudi in Mon-gi Slim.
»Borba" se strinja s »Pravdo"
glede zboljšanja odnosov v interesu miru
Tolmačenje ..Pravde" o ..soregledanju zablod jugoslovanskih voditeljev" pojmuje ..Borba" kot razločevanje od takšnih absurdnih pojasnjevanj, kar je poroštvo za razvoj odnosov
BEOGRAD. 14. — V zvezi z nedavnim komentarjem moskovske «Pravde» o ekspoze-jtt predsednika republike v zvezni skupščini, piše jutrišnja «Borba». da jugoslovanska javnost podpira konstruktivna in realistična načela «Pravde». da je potrebno v mednarodnih odnosih in torej tudi v odnosih med ZSSR in Jugoslavijo ugledati naprej, ne pa nazaj» in da mora medsebojno sodelovanje temeljiti na spoštovanju nacionalne neodvisnosti in na načelih «da ima vsaka država pravico izvajati tisto linijo v notranji in zunanji politiki, ki jo želiš.
Tolmačenje komentatorja «Pravde», ugotavlja «Borba», da »n Sovjetski zvezi nihče ni pomišljal na to, da bi pojasnjeval dosedanje uspehe v normalizaciji odnosov med 7SSR in Jugoslavijo s tem, da so jugoslovanski voditelji sedaj spregledali svoje zablode in da se trudijo jih popraviti«, pojmujemo mi kot razločevanje od takšnih absurdnih pojasnjevanj.
«To je vsekakor koristno za nadaljnji razvoj naših odnosov«, poudarja «Borba». V zvezi s pripombo »Pravde«, da predsednik Tito v svojem govoru ni omenil gšteuilnih sovražnih manifestacij jugoslovanske javnosti proti Sovjetski zvezi» v preteklosti, ugotavlja «Borba», da tu ni šlo za »sovratne manifestacije•», temveč za obrambo dr-
žavnih in nacionalnih interesov Jugoslavije, za odgovor na monstruozne napade in nemogoče obtožbe s sovjetske strani. Kar pa se tiče trditve «Pravde», da je v letu 1948 nastopil «preokretn v razvoju Jugoslavije, ugotavlja «Borba», da v razvoju Jugoslavije ni bilo nobenega spreokreta», temveč da je Jugoslavija v svojem notranjem sistemu izbrala bolj prikladno obliko in boljšo pot socialističnega razvoja, medtem ko je jugoslovanska zunanja politika v svojem stremljenju po ohranitvi in krepitvi miru, po napredku mednarodnega sodelovanja na demokratičnih načelih enakopravnosti med narodi, ostala nespremenjena.
»Mogoče se lahko govori o spremembi odnosov med ZSSR in Jugoslavijo«, zaključuje »Borba«. »Jugoslavija se je zavzemala za takšne odnose, ki bolj odgovarjajo njeni notranji ureditvi in potrebam po pravilnih mednarodnih odnosih sploh. Pri tem pa ni treba pozabiti, da je na naše stališče do ZSSR imela vedno odločilen vpliv sovjetska politika.«
»Borba« se strinja s »Pravdo«, da Je izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in ZSSR v skupnem interesu in v interesu miru v svetu sploh, in poudarja, da je aktivno sodelovanje med državami v interesu miru in v soglasju i načeli
jugoslovanske zunanje politike.
Gospodarski krogi predvidevajo, da bodo v kratkem končana trgovinska pogajanja za sklenitev rednega trgovinskega sporazuma z Romunijo in Bolgarijo. S sklenitvijo teh sporazumov bo Jugoslavija obnovila redne trgovinske odnose z vsemi vzhodnoevropskimi državami razen z Albanijo, ki še ni napravila korakov za normalizacijo trgovinskih odnosov z Jugoslavijo.
B. B.
zveza
za
m tel
iie
BEOGRAD, 14. — V Beogradu se je danes začela konferenca zastopnikov poštnih u-prav Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki ima za cilj podpis sporazuma o ustanovitvi nBal-kanske zveze pošt in telekomunikacij«.
Libanonski parlamentarci v Bosni in Zagrebli
BEOGRAD. 14. — Člani libanonske parlamentarne delegacije so danes obiskali veliki metalurški kombinat v Zenici in nekatere druge ustanove. Nocoj so libanonski parlamentarci odpotovali y Zagreb,
PRIMORSKI DNEVNIK
—: —
15. marca
1955
»SEVI
Na današnji dan je bil leta 1824 rojen v Brodu na Savi Branko Radičevič, eden prvih srbskih pesnjkov.
I		šl
		
Danes, TOREK 15. marca
Lon-gin. Desimir Sonce vzide ob 6.20 in zatone 18.09 Dolžina dneva 11.49. um* vzide ob 0.35 in zatone ob Jutri, SREDA 16. marca Hilarij, Velislav
Z NEDELJSKE SKUPŠČINE PRIZADETIH V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Delavci „Kozmann“ in delavke konoplfarne javno in ostro obsodili brezbrižnost oblasti
Soglasno sprejeta resolucija z zahtevo po takojšnji rešitvi nevzdržnega položaja stotin delavcev in njihovih družin
Sinoči je bila v mali dvorani gledališča Rossetti skupščina delavcev podjetja Kozmann in odpuščenih delavk Tržaška konopljarne. Skupščine so se udeležili tudi povabljeni predstavniki nekaterih strank, med katerimi smo opazili tudi dr. Deklevo.
Najprej je spregovoril delavec podjetja Kozmann, ki j* dejal, da je že dva meseca 89 delavcev in 14 uradnikov tega podjetja brez dela. Dejal je, da so skupno z delavkami konopljarne sklicali skupščino, da opozorijo oblasti in javno mnenje na svoj nevzdržni položaj, tako da se odgovorni krogi končno zganejo. Ko so tovarno zaprli, je bilo v delu več naročil, med katerimi 300 pe či na premog, 1300 plinskih pečic, 2 peči na nafto za lad je itd. Bivši upravnik inž. Amadio je na svoji tiskovni konferenci 2. februarja dejal, da bi lahko delali za iz-vrštev teh naročil še tri mesece in dobili za izdelke 60 milijonov lir. To potrjuje, da bi se lahko vprašanje podjetja Kozmann vsaj začasno rešilo, če bi pokazale oblasti kaj dobre volje. Toda delavci so trkali na vsa vrata in dobivali povsod le obljube. Ni pa jih hotel sprejeti dr. Palamara. Edina perspek' tiva pa naj bi bila sedaj ustanovitev zadruge med samimi delavci.
Brezbrižno ravnanje oblasti je še toliko bolj obsodbe vredno, ker je dobilo podjetje svoj čas od ZVU 170 milijonov lir posojila, sedaj pa nočejo dati niti 3 milijone lir posqjila, s katerimi bi se lahko nabavil material za izgotovitev že začetih proizvodov, ki bi bili vredni desetine milijonov lir. V nasprotnem primeru bodo vsi ti že. na pol izgotovljeni izdelki ' ostali neizkoriščeni. Tovarna pa bi se lahko po izdelavi naročenih predmetov zopet vrnila k prvotni proizvodnji, kar bi zaposlilo do 150 delavcev in se ne bi dogajalo, da se mnogi delavci tega podjetja pripravljajo na izselitev v Avstralijo.
Nato je odpuščena delavka Tržaške konopljarne opisala resni položaj v tem podjetju. Dejala je, da se je začela kazati kriza v konopljarni že leta 1932, ker so se surovine podražile. 9. januarja letos so ukinili eno delovno izmeno in odpustili 117 delavk in delavcev s trditvijo, da ne morejo več kupovati I jiite po italijanski tržni ceni.i
ker jim t* ne dopušča konkurence na zunanjem trgu. Ravnateljstvo podjetja je izjavilo, da te odpuste prekliče le, če mu dodelijo juto iz državnih zalog ustanove ARAR po ceni, ki velja na indijskem tržišču. V nasprotnem primeru pa bodo julija sploh zaprli konopljarno, kar bi pomenilo brezposelnost za vseh 412 delavcev, delavk in uslužbencev. Nato je orisala vse intervencije pri dr. Falamari, v Rimu pri ministru Vigo-relliju, ki je dejal, da spada stvar v pristojnost dr. Palamare, in potovanje delegacije delavfe konopljarne v Rim. Tu so jim obljubili, da bo stvar rešena po dveh tednih, to je do 20. februarja, pa je ostalo vse le pri obljubah. 17. februarja je sprejel delegacijo delavk dr. Palamara, ki je obljubil, da bo v Rimu ponovno interveniral in o uspehu svojega posredovanja seznanil delavke čez pet dni; toda delavke še vedno čakajo na odgovor.
Po poročilu te delavke so spregovorile še delavke, ki so bile v Rimu. K diskusiji se je priglasila tudi delavka tov. B'ilippi, ki je ostro obsodila brezbrižnost odgovornih krogov in zahtevala takojšnje ukrepe za ponovno zaposlitev delavk. Zena nekega delavca Kozmann je nato pretresljivo opisala obupni položaj, v katerem živijo družine suspendiranih deiaveev tega podjetja. V imenu Delavske zveze j; govoril tajnik sindikata kovinarjev Tominez, ki je predlagal resolucijo, v kateri se obsoja ravnanje oblasti, njihova brezbrižnost in neobčutljivost za delavske probleme ter se zahteva, da se tovarna Kozmann zopet takoj odpre ter da se vse odpuščene delavke Tržaške konopljarne takoj vrnejo na delo. Vsi navzoči so resolucijo soglasno sprejeli.
Palamara prepovedal zbiranje podpisov proti atomski vojni
Ker so nekatera združenja, in zlasti odbor Partizanov miru (kominformisti), začela zbirati podpise., proti pripravljanju atomske vojne, jevlad-ni generalni komisar dr. Palamara na osnovi zakona PS iz l. 1931 odredil:	i
in podpisovanje proglasa proti pripravljanju atomske vojne na cestah in drugih javnih ali občinstvu dostopnih krajih, v industrijskih in trgovskih podjetjih, v trgovinah in v zasebnih stanovanjih je prepovedano.
Clen 2.
Kršitve te odredbe se kaznujejo po določilih zakona.
Clen 3.
Tržaški kvestor se pooblašča z izvršitvijo te odredbe, ki stopi takoj v veljavo.
Odredba generalnega komisarja dr. Palamare ni protidemokratična samo zato, ker Se sklicuje na fašistični ukaz iz l. 1931, ampak tudi zato, ker v nasprotju s človeškimi
nega delovanja, prepoveduje miroljubno akcijo uradno priznanega združenja. Zaradi tega tudi prav nič ne. prepriča obrazložitev tega ukrepa, ko govori o «zaščiti demokratske svobode in svobode mišljenja državljanova, ko pa očitno z gornjim ukrepom prav to svobodo omejuje. Tudi ni razumljivo, zakaj naj bi zbiranje podpisov proti atomski vojni predstavljalo motenje javnega reda, ko pa gre za popolnoma prostovoljno podpisovanje.
V ostalem pa to ni prvi protidemokratični ukrep komisarja Palamare, odkar je prevzel v imenu Italije oblast
Danes v obč. svetu NA PREDLOG AVSTRIJSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Načrti o motornem vlaku Trst-Maribor-Dunaj
razprava o avtonomiji
Danes ob 18. uri bo izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali razpravo o »deželni avtonomiji*. Pričakuje se, da bo razprava danes končana in da bo prišlo do glasovanja o resoluciji štirih vladnih strank, ki zahtevajo vključitev tržaškega področja v deželno avtonomijo s posebnim statutom »Julijska krajina-Furla-nija» po členu 116 italijanske ustave, o resoluciji KP, ki zahteva deželno avtonomijo z izrednim statutom samo za sedanje tržaško področje in o monarhistični resoluciji, ki je proti vsaki deželni avtonomiji. Po dosedanjem poteku razprave je pričakovati, da bo resolucija štirih vladnih strank dobila večino glasov.
pravicami in svobodo politič- na našem področju.
Predavanjeo avtonomiji
V četrtek 17.3.1955 ob 20. Uri bo v dvorani v Ul. Mon-tecchi fi tov. EUGENI O LAU-RENTI govoril o temi: »Vprašanje deželne avtonomije in koristi Trsta*. Vabljeni so vsi, ki se za vprašanje zanimajo.
Uvedba take hitre zveze bi mnogo prispevala k pojačenju mednarodnega turizma v Trstu
ZUPANOVA IZJAVA O REZULTATIH ROMANJA V RIM
Minister Tambroni noče razpravljati o zahtevah po ladjah in novih progah
Glede proste cone so v Rimu ustanovili komisijo strokovnjakov za... proučevanje - Tržaška delegacija ni dobila niti enega pozitivnega zagotovila
V preteklih dneh je bila v Rimu delegacija tržaških predstavnikov. katera so sestavljali tržaški župan, predsednik trgovinske zbornice Cosulich, predsednik provincijske delegacije in tajnik Delavske zbornice Bazzaro. Kot smo že poročali, je ta delegacija ime. la v petek sestanek z vladni mi predstavniki, katerim je razložila sedanji tržaški gospodarski položaj.
O rezultatih razgovorov te delegacije je tržaški župan Bartoli dal daljšo izjavo, v kateri najprej opisuje razloge, ki so privedli tržaške predstavnike, da so se obrnili neposredno na vlado in pravi, da gre v prvi vrsti za počasno izvrševanje ukrepov v korist Trsta kar upravičeno vzbuja nezadovoljstvo Tržačanov. Nato pa opisuje župan razpravo o posameznih vpra-
ianjih.	•Tvi.v-i
O pomorstvu* $oSrattwa,vljali zelo na kratko, ker je minister za trgovsko mornarico takoj odločno IzjUvil, da o tem vprašanju ni nobenih novih elementov za proučevanje in da bo prišel po velikonočnih Clen 1.	I	praznikih v Trst, kjer bo ob-
Zbiranje podpisov za pristop javil vladne sklepe. Tambroni
h / urnii i imi /.umisliti i istrskih imnv v muii službah
vsakemu povečavanju
iko velikega birokratskega aparata!
De liučujo zaposliti istrslie hogunt;B, »e In v nnhcnnni primeru ne ume dogajali na šlunin domačih prebiralcev, med katerimi je že tako na tisoče brezposelnih
Petkov »Pidrolo* je objavil kratek članek 0 položaju istrskih beguncev v Trstu, ki so bili za časa italijanske uprave v Istri, na Reki in v Zadru zaposleni pri javnih ustanovah. List poudarja, da istrski begunci bivajoči v Trstu še vedno pričakujejo raztegnitev na Trst italijanskega zakona, ki določa da se vsi istrski begunci, ki so bili zaposleni v javnih ustanovah, zaposlijo ponovno v javnih u-stanovah v krajih, kjer so dobili stalno bivališče. Medtem ko je bil ta zakon v Italiji že izveden, pravi list, so istrski begnci, bivši uslužbenci javnih ustanov, ki imajo stalno bivališče v Trstu, še vedno brez službe v javnih ustanovah ali pa so bili začasno za-tmsleni z vsemi tistimi posledicami, ki si jih lahko vsakdo zamisli. Zato. zahteva list, da je treba omenjeni italijanski zakon raztegniti na Trst, da se uredi službeni položaj vseh beguncev, bivših uslužbencev javnih ustanov.
Gornje vprašanje je zelo važno, ker ne zanima samo omenjene kategorije beguncev ampak zadeva celotno vprašanje zaposlitve v javnih ustanov v Trstu. Takoj poudarjamo, da nimamo v tem članku namena osporavati službe katerikoli osebi, ki ima na našem področju stalno bivališče. Kar se pa tiče istrskih beguncev, ki so jih naselili v tržaški občini, je bilo že večkrat ugotovljeno, da predstavljajo veliko breme pri zaposlitvi delpvne sile, ker je v Trstu itak veliko število domačih brezposelnih. Toda če so tu, morajo tudi delati in živeti. Zato je nujno, da državna oblast, ki jih tu naseljuje, poskrbi za njihovo zaposlitev na način, da ne bo ne mestno gospodarstvo in ne Tržačani zaradi tega prizadeti.
Zahtevati zaposlitev vseh istrskih beguncev, bivših u-službencev javnih ustanov, v tržaških javnih ustanovah, pomeni zahtevati povečanje birokratskega aparata. Toda v Trstu je ta aparat že tako Velik, da šteje skoraj enako število uslužbencev, kot je za. poslenih v vseh podjetjih tržaške velike, srednje in male industrije. Po statističnih podatkih Trgovinske sbornice je bilo v preteklem decembru na našem področju zaposlenih skupno 86.356 uslužbencev. Od teh je bilo zaposlenih v industriji (razen obrtništva) 31.020 oseb, * javnih
30.261, v vseh ostalih panogah (obrtništvu, trgovini — na debelo in na drobno —. kreditnih in zavarovalnih zavodih, kmetijstvu in pomorstvu), pa skupno 25.075 oseb.
Iz navedenih številk je. razvidno, da je sedaj na našem področju zaposlenih več oseb v javnih ustanovah kot v vseh ostalih drugih važnih gospodarskih panogah, razen industrije. To pomeni, da je povprečno vsak 10. prebivalec zaposlen v javni službi. Ze samo te ugotovitve dokazujejo, da je sedaj na tržaškem področju število oseb zaposlenih v javnih ustanovah sorazmerno morda največje na svetu. Hkrati pa ne smemo pozabiti da se skoraj celotno tržaško področje omejuje v glavnem na tržaško občino.
Zato smo mnenja, da je zaposlitev istrskih beguncev v javnih ustanovah danes nemogoča iz razlogov, ki smo jih omenili in še posebno iz razloga, da je nujno, da se birokratski aparat, ki samo žre
javni denar, zmanjša. Naj navedemo samo primer tržaške občinske uprave. Po zahtevi «Piccola», bi morali biti vsi tisti istrski begunci, ki so bili prej v službi raznih istrskih občin, sprejeti v službo tržaške uprave. Ta uprava pa je danes tako natrpana z uslužbenci, da je celo občinski odbor načel vprašanje, kako zmanjšati število uslužbencev. Ker je sedaj nemogoče odpuščati ljudi iz službe zaradi velikega števila brezposelnih in velike gospodarske krize, so prišli vsaj do Sklepa, da bodo skušali zmanjšati število u-službencev z upokojitvijo starejših. Tržaška občina ima danes v službi 3829 oseb, •leta 1939 pa jih je bilo v službi samo 1656. Kot vidimo, se je to število v povojnih letih več kot podvojilo. Tudi vse druge javne ustanove imajo povsod preveč uslužbencev, ker se je vloga Trsta, kot osrednjega politično-upravnega središča velike dežele in pokrajine, zreducirala na neko vrsto samoupravljanja tržaške občine.
ni hotel povedati ničesar o ukrepih v korist tržaškega pomorstva in je samo županu osebno zagotovil svoje upanje, da bodo ti ukrepi «zadovoljili Tržačane*.
Dalj časa so razpravljali o rotacijskemu fondu (bivši fond ERP), iz katerega bo dobivala tržaška industrija posojila. Tu gre predvsem za čim hitrejše izglasovanje zakona, ki ureja upravljanje tega denarja in za več zakonskih popravkov, ker zakonski načrt o rotacijskemu fondu ne odgovarja tržaškim interesom. Predstavniki tržaške delegacije so v tej zvezi govorili tudi s predsednikom zbornice Grpnchijem jn tajnikom odv. Piermanijem. Na osnovi tega razgovora zagotavlja župan, da obstaja upanje, da bo zakon sprejet že pred veliko nočjo in da bodo omenjene popravke predložili - v timenu vlade.	*	4.	\	:	-S\
Razgovarjatt so se tildi o ustanovitvi proste cone in ,so vladni predstavniki obrazložili, da bodo ustanovili avto-ritetno komisijo strokovnjakov, katere bo imenovala vlada in ki bodo proučili želje zainteresiranih gospodarskih kategorij ter napravil svoje poročilo.
Poleg tega so v Rimu razpravljali tudi p manj po-membnih vprašanjih, kot ( ureditvi nekaterih gradenj železnice, o odnosih med železniško upravo in Javnimi skladišči in o nekaterih ukrepih za okrepitev industrijske de-javosti.
Zupan zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da potovanje tržaške delegacije v Rim ni dalo nobenih konkretnih rezultatov, da pa je pri pomoglo k hitrejšemu reševanju tržaških gospodarskih vprašanj.
Ta zaključek pa istočasno najbolje ocenjuje rezultate romanja v Rim odnosno resnične namere vlade.
O pomorstvu minister Tam broni splon noče razpravljati in samo obljublja, da bo prišel v Trst ' (to obljublja že od lanskega leta), kot da bi si želeli Tržačani njegov prihod in ne prihoda ladij v tržaško pristanišče. Tako stališče ministra, njegov odločen molk in zavračanje razpravljanja jasno govorita, da ^rst žal še vedno ne more pričakovati vrnitve mornarice in krepitve rednih pomorskih prog.
Zakon o rotacijskemu fondu bo izglasovan, kljub raznim popravkom, v bistveno neiz-premenjeni obliki. Komisija, ki bo upravljala ta fond, bo stalno v Rimu. Fond bodo u-porabljali tudi za potrebe go-riške pokrajine.
Končno se je diskusije o
prosti coni vlada enostavno iznebila s klasičnim sredstvom — z ustanovtivjo komisije!
Rezultati te delegacije torej ponovno dokazujejo, da vlada ne namerava hitro in korenito odstraniti vzrokov tržaške gospodarske krize in pričajo, da bodo brez odločne borbe vsega tržaškega prebivalstva ostale najvažnejše tržaške zahteve neizpolnjene.
Izvolitev vodstva družbe za prekladanje blaga v pristanišču
Na skupščini delavcev pristaniške družbe za prekladanje blaga je bil izvoljen za voditelja družbe Mario Ghez z 90 odstotki glasov. Hkrati so ga izvolili za predstavnika v svet pristaniškega dela. Izvoljena sta bila v vodstvo tudi Ugo Novacco in Mario Ber-tocchi.
Odložitev stavke kovinarjev
Zveza kovinarjev Delavske zveze je sklenila, da odloži stavko, ki bi morala biti 24. marca, na 31, marca.
V avstrijskih železniških krogih se ponovno razpravlja o načrtu hitre železniške zveze Trst - Ljubljana - Maribor-Gradec - Dunaj, na kateri bi morali voziti motorni vlaki.
Avstrijska trgovinska zvezna zbornica se je že pred časom zelo zanimala za ta načrt in je bila pobudnik te hitre zveze ter je intervenirala tako pri italijanskih kut pri jugoslovanskih oblasteh. Načrt pa žal ni bil uresničen, sprva zaradi nemogočih zahtev italijanskih državnih železnic (od Opčin do Trsta bi morali motorni vlaki ustaviti svoje stroje in bi pred nje vpregli električne lokomotive!), katere so bile premagane po daljših pogajanjih, kasneje pa zaradi pomislekov jugoslovanskih državnih železnic.
Motorni vlak bj namreč po načrtu prevažal izključno potnike v tranzitu, vlak sam bi dobavile avstrijske železnice in stroške bi krile železniške uprave pr; prevozih skozi lastno ozemlje. Taka ureditev te nove proge pa bi prav lahko privedla do obsežnega deficita za jugoslovansko železniško upravo, ker bi morala plačevati tudi precejšnjo kvoto v devizah kot amortizacijo avstrijskega vlaka- To bojazen so vsaj izrazili odgovorni predstavniki državnih železnic, ko so napravili točne račune. Seveda pa bi bila taka bojazen neutemeljena, če bi bil promet te nove železniške zveze znaten. To pa je seveda zvezano z vprašanji tranzitnih vizumov in s potrebnimi olajšavami za njih izdajanje. To vprašanje pa žal ni tako enostavno, ker ga je mogoče rešiti le z obširnejšim mednarodnim sporazumom, ki mora nujno biti vsaj dvostranski.
Znaten porast turizma v zadnjih letih pa postavlja otvoritev te železniške zveze vedno bolj v ospredje in upamo, da bo tudi to vprašanje prišlo na dnevni red mednarodne konference o tržaškem pristanišču. Nova hitra železniška zveza Trsta z zaledjem bi namreč bistveno prispevala k obnovi potniškega prometa skozi tržaško mesto, kar je toliko bolj nujno, ker je ta promet v povojnih letih skoro popolnoma izumrl.
BTončka bar" naOpčina
Včeraj popoldne so si Openci prijetno presenečeni ogledovali prenovljene prostore
seRiiaKohsKe lene proslavile 8. marec
Šentjakobske napredne žene so imele v nedeljo zvečer v VI, Montecchi nadvse uspelo proslavo S. marca — mednarodnega praznika žena — združeno z bogatim kulturnim sporedom, ki je sledil govoru v slovenščini in italijanščini. V govoru je bil poudarjen pomen S. marca, ki ga proslavljajo tržaške napredne žene ob spominu na svojo aktivno udeležbo v borbi delovnih množic za osvoboditev izpod fašističnega jarma in za pridobitve na socialnem področju.
Kulturni spored proslave je obsegal v glavnem pevske, glasbene in recitacijske točke, katerih izvajalce so navzoči nagradili z zasluženim priznanjem. Zelo je ugajala zbranemu občinstvu enodejanka «Mezinček«, ki so jv odigrali pionirji. Težko bi bilo reči, kdo je bil najboljši, saj so se vsi potrudili, da bi igra kar najbolje uspela. Nič manj prisrčno niso bile sprejete deklamacije otrok, kot tudi nastop nekaterih gojencev Glasbene šole. Po končanem sporedu se. )e v prostorih društva «Ivan Gankars razvila za-ustanovah bava.
Na proslavi dneva iona za II. okraj v Ul. R. Manna so pionirji izvajali igro Mezinček
POROČILO HIGIENSKEGA IN ZDRAVSTVENEGA URADA
eCentral bara». ki je bil nekaj dni zaprt in so se v njem sukali le pleskarji in drugi obrtniki, katerih zasluga je, da je notranjost bara zado-bila novo in lepše lice. Ker je lokal prešel tudi v druge roke, so domačini, ki so takoj po otvoritvi prišli na kave, soglasno sklenili, da bodo odslej naprej bar imenovali «Tončka bara, in to po prijazni gospodinji, ki se je včeraj pridno sukala za «ban-kcm».
Tudi v preteklem mesecu več mrtvih kot novorojenih
V 11 mestnih ambulantah so pregledali 9.270 oseb, v šolah pa so pregledali nad 3.500 otrok
Mesečno poročilo občinskega oddelka za zdravstvo in higieno objavlja, da se je v. februarja rodilo 202 živih otrok in 6 mrtvorojencev in da je v mestu umrlo 277 oseb.
V 11 ambulantah v mestu so v istem mesecu pregledali 9.270 in izvršili 434 obiskov na domu. Posvetovalnica za žene in neveste je sprejela 93 oseb, center proti sladkorni bolezni pa je opravil 605 pregledov v ambulanti, 5 obiskov na domu in poslal 3 osebe k specialistom.
Komisariat za higieno je izvršil v istem mesecu 4.068 pregledov po raznih lokalih v mestu in okolici in ugotovil 772 primerih razne pomanjkljivosti, zaradi katerih je izrekel v 49 primerih denarne kazni.
Na trgu na veliko pa so pregledali vsa prihajajoča živila in tudi v tem mesecu zaplenili precejšnje količine, ker so bile pokvarjene, ali ker niso odgovarjale predpisom. Zaplenili so med drugim 343 kg svežih rib, 15 kg svežih gob, 11 kg sira, 10 kg kruha, 3.307 kg svežega sadja in 2.965 kg zelenjave. Poleg tega pa so zaplenili tudi 14 šopov igralnih kart in 25 namiznih prtov.
Profilaktični oddelek pa je ugotovil 7 primerov davice, 87 primerov škrlatinke, 225 primerov ošpic, 102 primera noric in 359 primerov nalezljivih ušesnih bolezni.
Oddelek, ki se bavi z zatiranjem spolnih bolezni je odpravil 989 pacientov, od katerih se je 90 prijavilo na novo in med katerimi so v 19 primerih ugotovili bolezen.
Šolska zdravstvena služba je v osnovnih šolah pregledala 212 učilnic in 3.554 otrok, v srednjih šolah 134 učilnic in 2321 otrok in na višjih srednjih šolah 65 učilnic in 1040 učencev. Skupno so tako pregledali 483 učilnic in 7809 učencev. Zaradi nalezljivih bolezni so odstranili iz šole 286 učencev.
Okulistični oddelek je opravil 87 pregledov. Psihološki oddelek je pregledal 49 učencev. dentistični pa je opravil 2105 zdravstvenih posegov.
Veterinarski oddelek je pregledal vso živino, ki je bila uvožena v Trst. poleg tega so zdravniško pregledali tudi vso živino, katero so zaklali v raznih mesnicah. 945 glav živine so tako zaklali v občinski klavnici pri Sv. Soboti, 149 na drugi občinski klavnici in 196 po raznih klavnicah
po mestu.
Na centralnem trgu za ribe so pregledali skupno 124150 kg rib, 63.102 kg mehkužcev in 9.254 kg rakov.
Tržaški psi in mačke so oklali ali opraskali 23 oseb, 19 oseb. so preventivno zdravili, zato ker so jih oklali psi neznanega porekla.
Zaradi neprevidnosti dva otroka pod avto
Medtem ko je 43-letni Ferdinand-Padovan od Sv. M. M. Sp. vozil s svojo vespo po Ul della Tesa. mu je nepričakovano prekrižal pot 16-letni Bruno Suraci iz Žavelj. Ta je tedaj stekel za žogo; s prijatelji sc je namreč med opoldanskim odmorom igral. Pado-van je s signalom opozoril Suracija na nevarnost ter v zadnjem trenutku tudi zavil na stran, vendar ga je vseeno oplazil po nogah in mu povzročil rano na levi nogi. V bolnišnici, kamor se je zatekel z avtom last tovarne FOM, so mu rano izprali in ga nato odslovili. Okreval bo v 6 ali 8 dneh.
V trenutku ko se je 10-let-na Marina Cernecca iz Ulice Crispi iztrgala z rok starega očeta in hotela steči čez Ul. Rossetti do nasprotnega pločnika, kjer je nameravala kupiti^ bombone, je po cesti privozil s svojim avtom 32-letni Mario Niccolini iz Ul. dei Porta. Vendar je Niccolini še pravočasno zavrl in s tem preprečil trčenje. Kljub temu pa je dekletce zaradi sunka padlo na tla in Nicoclini jo je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so jo takoj odslovili. K sreči se je dekletce rešilo le s strahom in z malenkostnimi praskami na licu, ki se bodo zacelile v 4 ali 5 dneh.
Svoboda tiska?
Predvčerajšnjim popoldne je fotografski aparat našega fotoreporterja pritegnil pozornost agenta PS, ki je stal v veži sedeža Rdečega križa na Trgu Sansovino. Naš fotoreporter je namreč hotel prav v tistem trenutku posneti napis eStavkaa, ki je bil izobešen na vežnih vratih in je označeval to, kar je bilo vsakemu meščanu znano: da so uslužbenci Rdečega križa v stavki.
Agent PS je našega fotoreporterja povabil v pisarno, kjer je bil neki drugi agent v civilu. «Kaj ste fotografi-rali?», aAli ste fotografirali?)), «Ali veste, da je napis ilegalen?)), «AU veste, da je prostor, kjer so policijske sile, vojaški objekt, ki se ne sme fotografirati?)), so deževala vprašanja, na katera je naš fotoreporter sproti odgovarjal. Končno so od njega zahtevali, naj vzame iz aparata film, oz. da bo o stvari odld-čil policijski inšpektor.
Tako so našega fotoreporterja odpeljali na policijski komisariat v Ul. Caprin, kjer ga je zaslišal inšpektor. Po končanem razgovoru mu je dejal, da ni bil ustavljen (fer-mgto) in da mu tudi filma ne bo zaplenil, seveda pa ne sme objaviti fotografije, če bi zgoraj omenjeni napis le vseeno fotografiral.
Tp je že drugi primer, da so našega fotoreporterja odpeljali na policijski komisariatov Ul. Caprin. Prvič smo molčali, ker smo bili prepričani, da gre za nesporazum ali neljub incident, toda Sedaj je očitno, da ima pol.icijg točna navodila, kako mora ravnati s fotografi.
Zato protestiramo proti takemu ravnanju, ki je v očitnem, nasprotju z načeli o svobodi tiska. Naš fotoreporter je akreditiran pri tiskovnem uradu vladnega generalnega komisariata in tam so mu izstavili ustrezno legitimacijo, in ima torej vso pravico o-pravljati svojo uradno dolžnost. Želeli bi, da se taki primeri ne ponovijo več, drugače pa predlagamo, naj pristojne policijske oblasti objavijo seznam predmetov, oseb in živali, ki se ne smejo fotografirati.
tfldG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 17. marca 1955 ob 20.30 uri
v NABREŽINI
Charles Vildrac
«Ladja Tenacity»
V četrtek 17. marca 1953 ob 17. uri
bo nastopil v Ul. Roma štev. 15/11. LUTKOVNI ODER
ki bo predvajal Collodijevo pravljico
Ostržek (Pinocchio)
Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na prijetno zabavo, ki jo bo preskrbel s svojimi dogodivščinami leseni ju-naček.
Smrt zaradi kapi
Včeraj popoldne sta dva agenta izvedela, da na trkanje ne odgovarja iz stanovanja 81-letnega upokojenca Emanuela Windspacherja iz Ul. della Guardia nihče. Agenta sta ugotovila, da so vrata zaprta in da je ključ na notranji strani ključavnice. Zaradi tega sta vdrla v stanovanje in našla upokojenca mrtvega. Policijski zdravnik je kasneje izdal potrdilo o smrti, ki je nastopila okoli 21. ure predvčerajšnjim zaradi srčne kapi. Truplo pokojnika so odnesli v. mrtvašico splošne bolnice.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Obloženi nemoralnih dejanj roparskeqa napada in latvine
Zaradi nemoralnih dejanj na javnem prostoru, roparskega napada in tatvine, so se morali včeraj zagovarjati pred porotnim sodiščem, ki je sodilo za zaprtimi vrati, 19-letni Dario Hrovatin z Lo-njerske ceste, 22-letni Lucia-no Brumat in 25-letni Renato Passutto oba od Sv. M.M. Sp. Z njimi se je morala zagovarjati zaradi prve točke obtožnice tudi 37-letna Car-men Della Pietra. Slednjo so namreč mladeniči povabili na r.eki travnik, kamor je ženska proti plačilu tudi šla. Ob odhodu pa so ji, vsaj tako trdj obtožnica, s silo odnesli denarnico s 15.000 lirami, nalivno pero in dozo za puder.
Ob koncu dopoldanske razprave je spregovoril tožilec, ki je zahteval, da Della Pie-tiovo proglasijo zaradi njene slaboumnosti za nekaznivo osebo, katero bi morali poslati v kriminalno umobolnice za dobo, ki ne bi smela biti krajša od 2 let. Za Hrovatina in Passutta pa je zahteval kazen 3 let in 6 mesecev zapora ter 50.000 lir globe, medtem ko je za Bru-mata predlagal, ker ni sodeloval pri tatvini, 3 leta in 4 mesece zapora ter 42.000 lir globe.
Razprava je bila odložena na sredo, ko bodo spregovorili zagovorniki.
PREMIERA V VERDI
«Mož, žena in smrt»
Težko si je zamišljati, da bi bilo za vse gledališke skupine, ki jih ni tako malo, in za vse sezone vedno na razpolago dovolj dobrih del. Nujno se dogaja, da prihajajo na spored tudi dela, ki niti gledalcem ne nudijo kdove kaj in niso niti toliko zunanje briljantna, da bi vsaj dala možnost igralcem, da se izkažejo. Na take misili nas je spravilo včerajšnje delo Andreja Roussina »Mož, žena »n smrt*, v katerem so nastopali Carlo Ninchi. Vivi Gioi, Giampiefcro, Scelzo in Ave Ninchi. Zadnja si je sicer res zaslužla ploskanje ob odprti sceni, toda s tem je še zelo malo povedano v korist celotne predstave.
Tudi predor sv, Vida zaprl za ves promel
Zaradi obnovitvenih del bo predor sv. Vida zaprt za pešce in za vozila vseh vrst, razen za nekatera vozila ACEGAT v nočnih urah od 1. do 5.. in sicer od 16. t. m. do zaključka del.
Aurora. 16.00: «Pošast gue», K. Melden. Mladoletni"
oSSBriiu*
roka*, V. Johnson. nim prepovedano.	,
Ideale. 16.00; »Večno Ev*"' Baxter.
Impero. 16.00:	«Sladka	P01
J VVvman Italia. 16.00:	«Suzana Je ” \
tu*. D. Reynolds.
S. Marco. 16.00: «Scaramoutm S Grainger.	-.m
Kino cb morju. 16.00:	<u*
stopnice*, D. McGuire. c Moderno. 16.00:	«OdiseJ*'
Mangano.	j,«*,
Savooa. 15.30: »Nevaren P“‘
J. Crain.	...	L
Viaie. 16.00:	«Sirota geU*'
Vittorio Veneto. 16.00: kUKi^1 S'G.jeglavec», R. CumniiJS^j, Azzurro. 16.00: «Na mostu r Ijajev*. F. Latiimore. j Belvedere. 16.00:	«2ensK»r
neznanemu*. R. Tajdor. ' -Marconi. 16.00:	«Johny
J Crawford.	M
Massimo, 16.00: «Roroarjl r ni», S. Loreni	ji
Novo Cine. 16.00:	»Brezij
noč*. R. Mitchum!
Odeon 16.00: »Rimske poW*
G Pečk	g«
Radio. 16.00: «Preganjan«!». * Douglas.	,	ju
Eecolo. 16.30:	»Zločin st«*1'
G. Munphy.	_	i
Venezia. 15.30: »Strašni D**< R.van.	,,,.
Skedenj. 18.00: «Ujetniki d5™ P. Calvert R. Hutton.
Kino na Opčinah. 18.00: iiSf*' žena*, V. Ralston. S. BracH.
TOREK, 15. marca 1>S* TltST POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri: 12.00 E., davanje: Obisik v vzhodnem t linu; 12.00 Za vsakogar ^ 13.00 Glasba po željah; 14-«? rr.ač, motivi; 14.15 Kultur*11 ; zornik; 14.25 Južnoameriški, in popevke; 17.30 Plesna c"cl ka; 18.00 Musorgski: «SUKet on. razstavi*; 18.30 Ri-chardson: * donska fantazija; 18.40 Sap“Jj,. vi Richarda Straussa - ooje j rijan Kos; 19.00 Radijska u<1(, verza: Oareri: Proizvodnja. tnčne energije; 19.10 Nenunu melodije; 20.00 Šport; 20.05 * tazija na slovenske naro» 20.30 Radijski oder:	Gian,%.
»Svoje sreče kovač*; 22.00 Hjj!: ke melodije; 22.30 Cg)k°y(.
. tko^:
«Romeo in Julija*; 22.50
čertvi ples.
T R IS T I.
O Od 15. t. m. dalje bo v t ročaji pri vseh poštnih uradih propagandna znamka za 25 lir ob petem prijavljanju dohodkov. Znamk? bo veljavna za franki-ranje do 30. junija tega leta.
Iz/en
Dvodnevni smučarski izlet v
Cortino d’Ampezzo 19. in 20, marca: odhod ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje še danes in jutri od 19. do 20. ure v Ul. Machia-,veliš.-li J’el„ -21-491, .	.	,
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. dr. Josipa Vilfana daruje dr. Karel Ferluga 1000 lir za Dijaško Matico.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	-	23
Policija	2	-	23
GLEDALIŠČA
VEHDI
Danes: ob 21. uri uprizori skupina Carlo Ninchi . Vivi Gioi -Ave Ninchi s sodelovanjem Filipa Scelza novost Enza Duseja «Fcker ljubezni*.
TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri: C. Goldoni: »Premetena žena*.
je
IZPRED SODISCA
Agente je žalil
V začetku tega meseca ; 41-letni Matteo Grison iz Ul. Sporcavilla že močno vinjen stopil v gostilno «Alla Grot-ta» v Ul. Cavana in zahteval kozarec vina- Ker mu ga lastnik ni hotel dati, je užaljeni Grison, ki je spoznal v gostilni nekega policijskega agenta, dejal: «Zato mi ga ne daš, ker je tu policaj.* Možakar pa je rabil besedo »sbir-ro», zaradi česar sta ga agenta povabila na kvesturo. Tu je možakar zanikal žalitev sklicujoč se, da je gostilničarju rekel, da policajem da piti, njemu pa ne.
Toda sodniku so se tudi te besede zdele žaljive, zaradi česar ga je obsodil na 6 mesecev in 15 dni zapora ter še na 15 dni pripora zaradi pijanosti.
Sodnik Del Conte, fož. Se-mzzi, zapisn. Virani, obramba odv, Antonini,
Rossetti. 15.00: «Bel božič*. D.
Kave, B. Crosby.
Escelsior. 16.00:	»Saadia*. C.
tvilde. M, Ferrer.
Fenice. 16.00: »Človeški torped'*, R. Vallone, F. Fabriz.i. Nazionale, 15.30: «Ljubezrti Ma-non Lescaul*, M.	Bru,	F.	In-
terlenghi
FUodraramatico. 16.00: «Pazi na žogo*, D Martin.
Supercinema. 16.30: »Romantična ježa*, C. Machand, J. Fran-coia.
Arcobaleno. 16,00: «Casta Diva*, A. Lualdi, N Gra.v.
Astra Rojan. 16.30:	«Serif	brez
pišiole, u. Olson.
Capitol, 16.00: «Stiri v medicini*. K. Douglas.
Cristallo. 15.15: »Bel božič*. D.
Kaye, B. Crosby.
Grattacielo. 16.00: «Mlarli ljubimci*. O. Versois, D. Knight. Alabarda. 16.00:	«Angela»,	M.
Lane, D. 0'Keefe.
Ariston. 16.00: #Nesmrtne melo-dije», P. Cressoy.
Armonia. 15.00:	»Luciana*.	C.
D’Alba.
on uceraffio danes
ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE
Dne 13. m 14. marca t. !. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 22 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE: radiotehmk
Giuseppe Bohuny in gospodinja Lucia Vedana. mizar Savino I.a-porta in prodajalka Franca Hu-stia.
UMRLI SO:	84-letna Luigia
Hrovatin vd. Fogar, 54-letna Ce-sira Cupez vd. Niglio. u2-letma Rosa Stulle vd. Brainich, 67-let-na Giuseppina Sulfch por. Val-demarin, 56-letni Mario B.agi, 45-lttni Roberto Lanfried, 74-!et-na Teresa Gia&chi por. Padovan, 62-'ttni Ettore Vidmar, 39-leima Enrichetta Gandtni vd. de Vilas,
67-letni Mario Zonch. 85-let.ia Antonia Blas-ič vd. Gombač, 44-letna Maria Paoletti por Mi-ca-ri, 601-etna Emilia Cossutti por. LolJi, 3 mesece stari Aldo Milkovič, 87-l-etna Nicoietta Va-Jco yd. Raffo, 81-letni Giuseppe Verbi-Tarazer, 75-letni Josip tfo-gater, 60-letni Rodolfo Bertocchi, 4r-letni Miroslav Fili.ppi, 61-let-na Marija Tence vd. Košuta,
68-letna Catertna Clai vd. Bilip-Pi. 68-letni Albert Kunze.
Afhf;
11.30 Motivi iz Latinske a',5 rike; 11.45 Komorna glasba: f, Orkester C. Savine; 17.50 C bovške -pesmi; 21.05 Komor"’ i, kester; 21.45 Srečanje S oiG.j, nom. 22.10 Orkester F. “
K O P RK 254,6 m ali 1178 kc .* Slovenska poročila: 6.30, >■ 13.30, 14.30, 19.30 in 20.30.	#
Hrvaška poročila: vsak oan
20.00.	„30, Italijanska poročila: 6.15.
17.00. 19.00 in 23.00
Iz naših listov v slov.: JJA, dan (razen nedelje in pon«1 ka) ob 14.36 Iz naših listov v Ital.: v*., r dan (razen nedelje In pon«0' . ka) ob 17.06.	*
6.40 Jutranja glasba; 7.00 ^ ledar . vremenska napoved; Jutranja glasba; 7.30 Nasveti ges-podinje; 11.30 Šolska «Ura, ki je obstala*; ll-30 di-oski koncertni oder; ‘ ',i Ritmi in pesmi; 12.50 Igram® jj vas; 13.45 Zabavna glasba; LjJ Od melodije do melodije: L\,i. Domači zvoki - Igra vaški^ ,
i-n veseli godci; 15.00 S
... • —r—, g,—,— ,, *— —	—jflfll
police; 15.20 10 minut s Ka-mpič: 15.30 Pisan spored Le benih ugank; 16.00 Tečaj ščine; 15.15 Za vsakogar "VTji-17.10 Zabavna glasba: l7-50Ji>r<j beni kalejdoskop; 19.10
13.15 Harmonika v ritmu: Lj) improvizacije na klavirju:	r-	1
A. Pon-chielH: »La Gioconda"' (, oera v 4 dejanjih . 3-dejanje.
M I, <» V 1-1 N I .1 A 327,1 m, 202.1 m, 212-4 19 Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00.
15.00. 17.00 in 22.00.
11.30 Radijski koledar:	'i Glasbena medigra; 11.30 ^^(1* E»ch: Fuga v g-molu: J? i ’ za violino in orkester =,’-elim| d-molu; 12.10 minut z jL-cff1: godci; 13.10 Opoldanski *
14.00 Za mlade pevce i" ’zriV' 14.20 Melodije za r«/*^
13.15 La-h-ka glasba:	i0
venske na-rodne pesmi; ‘T fliJJ liinkj iz literature - Ed1’” ]6u mas:	»Nekje na progi*- |j,l»
Želel t ste — po^ušu^^nr?!! Popoldanski simfonični .j1.« Pj,
18.00 Kulturni pregled; !*• cb® je Ljubljanski komorni . jč 18.30 Športni tednik; Z0.l5 .jpk listične glasbe; 20.30 v igra:	F. von Hoersche“c|)i' «Ka| naj storimo*; 21.5® bena medigra.
T.vi KVIZIJA pri-
17.30 Življenje žene; 1® jO-f« gled oddaj v tem tedmi- jj.i Tei e v. dnevnik; 21.00 AdS*-'!*. Spori; 22.35 »Lorenzo V'31
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 12.5, nai-nižja 5.0. ob 17. uri 11.0, zračni tlak 1014,2 v po-rastu. veter 22 kir, vzhodnik, vlaga 40 odst., nebo jasno, morje lahno lazgiba-no. temperatura morja 8.3.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul, Roma 16; Man-z?h‘. Ul. Settefontane 2; Mar-£nio. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Barkovijah in Nicoli v Skednju, bchlappatelli 58; Harabagli* y
TRST Ul. sv. Frančiška 20/111. tel. 37-338
sprejema in-serate, male
oglase, osmrtnice i" ,s d* od 8. do 12.30 in oc*
18. ure.
XPHE$S
ADRIA
TRST ^ or)(|, Ul. CIcerone
tel. 29243
3. aprila l**5 Kozina - Herp««* Materija — Bit*( Podgrad —
Knežak —
--	do
Vpisovanje
9.—10.—11- apf*}* Postojna — *-'Ju
l9>i
bijan*
Opatija — BeltvipaV»/4,| Ajdovščina "VL- P Štanjel — Bran'*	^
hrib	Ka0*
Nova Goričar"„	^
Most na s°£barl<l Tolmin - K"
Bovec
Vpisovanje^d£^
«Adria-Expr*?*J, i*%.
skrbi v "ai*vadne. ‘ v>' trgovske. n"vljnzitne stične in ‘r*‘ zume.
S proslave dneva žena v Cankarjevi dvorani
let d'JakinIe 'z Dijaškega doma so v Cankarjevi dvorani izvedle revijo pesmi in ba-oy: «Na Gorenjskem je Iletno*. Spodaj: dijaki in dijakinje, ki so izvajali slovenske
narodne pesmi in plese
AUb* Umi® ’i°,s EE2S
To je bilo teta 1928; toda šele leta 1941 50 penicilin prVič uporabili kot zdravilo, za kar imata zasluge še patolog Flory in kemik Chayn, ki sta s Flemingom delila NobeloVo nagrado
Kakor smo že poročali v naši sobotni številki, je 11. t. m. v Londonu umrl veliki znan-svetnik in dobrotnik človeštva sir Aleksander Fleming, ki ga vse človeštvo pozna zaradi njegovega odkritja penicilina, Fleming se je rodil leta 1881 v Darvelu na Škotskem kot sin škotskega kmeta, ki ni bil posebno bogat, tako da je moral mladi Fleming že v otroških letih trdo delati na očetovem posestvu. Ze tedaj pa je Fleming pokazal veliko nadarjenost in zato mu ni bil težak noben napor, da bi si s težavo utiral pot navzgor.
Pri tem mu je čudno naključje omogočilo nadaljnji študij. Po smrti nekega strica je Fleming podedoval dovolj sredstev za nadaljnji študij, vendar mu to ni bilo dovolj in se je zato moral zaposliti pri neki pomorski družbi in se šele nato lotil medicinskih študij, ki so ga najbolj privlačevale. Ko je promoviral v St. Maryju, je bil najboljši študent tistega leta.
Kot je bilo naključje dediščina, ki jo je Fleming dobil po pokojnem stricu, tako je bilo tudi naključje, da se je v življenju srečal z znanim bakteriologom Almrothom Wrigthom, ki se je toliko let ukvarjal s cepljenjem proti tifusu. Ta ga je uvedel v bakteriološki študij, katerega se je Fleming lotil z vso svojo vnemo. Začel je vzgajati vse mogoče kulture bakterij in hkrati iskati sredstva, s katerimi naj bi se človeštvo borilo proti tem škodljivcem. Njegova nadarjenost in hkrati njegova vztrajnost v štinliju sta dali Flemingovemu delu tisti znanstveni pomen, ki je potreben za tako resno delo, ki pa hkrati ne prinaša mka-kih trenutnih zadoščenj. Fleminga oziroma njegove metode so začeli uvajati tudi drugod v raznih laboratorijih, kjer so se ukvarjali z isto stroko znanosti- Prve uspehe je torej doživel. Verjetno pa bi vse njegovo temeljito znanstveno delo šlo v pozabo, tako pač kot gre v pozabo delo neštetih drugih bakteriologov, če bi ne bil odkril toliko po-
CAS JE NAJVECJI ZAVEZNIK PRIRODE
Kakšno bo čez 30 tisoč let
Aleksander Fleming in njegova druga žena Amalija Koutsouris, bakteriolog
površje naše zemlje
kbi«ov«‘vo izgubilo pa-Ve borri nekeKa dne vodiko.
Ček P;1 ,e ur>iči)e ves napredi zemiP fl°vek ustvaril
'‘Sinila Morda bodo tedaj	 .___________
"osna površja zemlje po-Vj ■ ^eSta, velikanski
»ovhS .k*nali. Na zemeljski ■'pkatpr>h manjših predelov | lo.
»	1	Sini	t.	'	.	11-»	si/svorlu	rii7»n	ftlrnlck«*	Iri	1	rl«
Kako mislita o bodočih velikih spremembah na zemlji ameriška strokovnjaka dr. Marshall Kay in dr. Frank Press
Pa bo sama priroda u^raindn?1 Potrpežljivim in "dočih . ■ PrPččsom v teku Na “Sočletij gotovo sto-ilto ™P«So več. Kajti za raz-b*ta, t: 1J u<i i je le priroda
s,Ve?nik iu 'ie fas 'tajv-ečji "Jaki n' Mnogi nuj večji uie-^fjetnn SVetu trdijo, da je A-i , 1,0 velikansko f tsližtfu ! ^ npkoč v daljni v r*hienii bodočnosti povsem "o	seds
sveta.
njo zemljepis-
4^atemu pa, da je da-. °Pnji .,os' nu zelo visoki v Jo z' rn?anstveniki ne mn-i k*kšn«, vostj° napovedati, tn ^ tfni v obsegu m kdaj *lfn|!°: Alf i. P,jvrš)e spi e-
čez -in -1° to čez 3J tisoč .ip Milijonov let. Kljub nek-.umožn(> dati () tern t? M) tf»* ° Pr*bližno progno-.hmelju iezuita-
lo
Modernih
VMli^“vanja?mk
"či,
ti očk °v'tih
h, '•tov -.uueruin | Nrati f »"Post,, kot so t,. lranJe naprave za legi-lrJs°v, 7 , Pirznatnejših po-tafabja JtPnrabo metode do-ih hin, z' 1 osti raznih oka-iu: anali,ntl oafct>vno metodo tau	sestavov	pod mor-
so ‘mi sredsfin drugimi tem f.ovinarh L.Pred časom
Pom
i so jih iz-0CJ<> zelo točnih in
»o ■
1
ii>Ve,nik
viti
tv«
<iva"vlidn- lntervjuvaii
a ameriška znan-
bji'!r- Frank Marshalla Kaya j« k*8a vso, a f ressa s kolum-ki au eki.	Ur.	Press
kou taboratoH - 2n‘lnstvenikov, i«lo mb'jsko J,u za geofiziko t»k0 ^Meljsko1 orZ® *,rouču’ to«, tvedeb o*. skorJ‘>- da bi »v«, zeipli. n1 VeČ ° bodoč-
ikot0v«» «Mr- K“y ie z"a"
<OvA25°dovino ''“I4 za geolo-j«i)ia hiPoteze zemlje in nje-ibot-n hanainjju možnosti suitam °Peiisk h	s po'
»o lažnim, Klh..mostov med Njo^vaie ve hmii otočji P?, Venih o. v° senzacijo v Velike K v -ptu.
'g i^imi —
t?*tvepju P'aV(i senzacijo v >& vehar°S,h v 'svetu. Pri/. ip zem?io Pf*memba na
‘evoM-tjeiho z ’ a J. j.° lnhko
"i o , je s>,i dokaisn.lo go-
Velik'«tinov, ki Sn <lviB rav‘ ^Hiik 8l*e sr»v_ Povzročil
bik llh eoii_ Piemembe v
hih'“? velinahL'rmhe v «-
za i Morij v ' traven svetov-'•ča fM na 'le, slalnn dviga
"‘h of“P>jenja ,„hF° ie pos|v-
ar-e$
tieojh mVirff vb° raven sve-'No tih dv: Prihodnjih SO I11- d°a 300 n, ni1! za pri-kVtlfuh° Voda ,V' kar Pome-
S« ke Predeie%eplBvilu vo' N0 'h Rusije i„ f1Verne Ev’
"koio v ’ 'n da bo pod Vi<* Augl,ja razen
da se ti deli morskega m seveda razen Škotske, ki i dna dvignejo nad morsko po-
je precej hribovita. Poleg legi. bo pod .vodno gladino velikanski del Južne Amerike, k.ier bo pod vodo vse porečje Amazone, medtem ko bo v severnoameriški celini pod vodo vse področje ob tokovih Mississippija in Missou-rija.
Povsem razumljivo, da je vse to odvisno od tega, ali Se bo opisan proces dviganja morske ravni nadaljeval. Merjenja. ki so bila izvršena v zadnjih 30 letih, kažejo, da ta proces traje in na se nadaljuje z nezmanjšano brzino. Sicer pa se je v zgodovini zemlje večkrat zgodilo, da se jo morska raven dvigala. To se je dogajalo v razdobjih toplejše klime, ko so se topili velikanski polarni ledeniki. Oceanske okamenine t. j. oka-menele ostanke morskih živali so našli celo na Himalajskem pogorju in na ameriških gorah Rocky Mountains, kar pomeni, da so bila ta velikanska gorovja nekoč pod vodo.
Je pa še drugo dejstvo, ki vzbuja vznemirjenje, ki pa je mani znano. Gre za možnost, da pride v bodočnosti do dviganja novih celin iz morja, celin, ki so danes globoko pod morsko površino. Malo je danes ljudi, ki vedo to, kar so znanstveniki že z gotovostjo dokazali. Globoko pod oceani imamo danes misteriozne »podmorske jarke globokega morja«, kot jih imenujejo znanstveniki. Posamezni ((jarki« • oziroma posamezni njihovi deli so celo do 7.000 metrov globoko pod morjem. Najdaljša vrsta takih «jarkov» na morskem dnu je dolga okoli il.600 km in se razprostira vse od Aljaske do Nove Gvineje.
Ne glede na to, kako te jarke dojemamo, so to predvsem le navadne depresije na morskem dnu, ki čakajo, da se v njih sesedejo morske usedline. Znanstveniki namreč menijo, da so ti «jarki» v vsakem pogledu «neprirodne» vlekni. ne, lo pomeni da so sloji pod njimi lažji od slojev okoli njih. Z drugimi besedami, med tema dvema vrstama slojev ni ravnotežja.
To pa je zelo nevarno in lahko povzroči veliko nesrečo. Stvar je v tem, da se lahko s popolno gotovostjo pričakuje. da se bodo te vleknine dvignile, ker so sloji pod nji-
vršino in ustvarijo nove površine celinskega obsega. Najverjetneje je, da se bo to zgodilo prav na Pacifiku in da bo to rodilo nov celinski pas, ki bo šel vzporedno z jugovzhodno obalo Azije na prostoru med Azijo in Avstralijo.
Toda to se lahko zgodi tudi v drugih predelih sveta. Vzdolž zahodne obale Srednje in Južne Amerike, kar pomeni, da bi se današnji Mehi-sk'; zaliv spremenil v velikansko jezero. To bi se lahko zgodilo tudi v Sredozemlju ra področju med današnjo Grčijo in Italijo. Ce se to zgodi, bo Jadransko morje doživelo isto usodo kot Mehiški zaliv. Postalo bi velikansko jezero, oziroma zaprto morje, tako kot je danes Kaspiško morje. Južna Italija. Grčija in morda celo Sardinija bi bile med seboj spojene z novo celino.
Veliki atlantski greben, t- j. ona celinska masa, ki bi v neki bližnji ali daljni bodočnosti mogla razpoloviti
Atlantik, pa predstavlja poglavje zase. Tu gre namreč za nekaj drugega. Tu se podmorske planine že danes u-stvarjajo in to s precejšnjo naglico. Neki vrhovi tega podmorskega velikanskega gorovja, ki je dolgo 17.000 km, že danes «molijo» iz Atlantika. To so nekateri sedanji atlantski otoki, kot na primer A-zirski otoki in otočje Pico Island.
Kaj pa z bodočo klimo? Tudi o tem imajo znanstveniki nekaj zanimivih hipotez. V zadnjem času je prišlo do neke zares revolucionarne spremembe v gledišču znanstvenikov do bodoče klime. Znanstveniki so zavrgli prejšnje mnenje, da se Zemlja postopoma ohlaja in da bo končali kot popolnoma leden svet brez vsakega življenja. Znanstveniki menijo, da do tega ne bo prišlo zaradi radioaktivnosti zemlje.
V zadnjih -petdesetih letih je mnogo znakov, ki so jih
(Nadaljevanje na 4. strani)
trebnega in hkrati koristnega zdravila, ki ga poznamo pod imenom penicilin.
To izzveni sicer nekako čudno, vendar moramo pri tem pripomniti sledeče: ni le naključje, da je Fleming postal velik zaradi svojega penicilina, kajti vprav to naključje je dokazalo, da je bil Fleming znanstvenik v pravem pomenu besede. Kako?. Kot smo že rekli, je Fleming vzgajal razne kulture bakterij. Nekega jutra, v septembru 1928, je Fleming opazil, da se je na neki kulturi človeku škodljivih bakterij pojavila neka plesen. Vžrok temu je bila premajhna pozornost Flemingovih sodelavcev asistentov. Marsikdo bi bil v tem primeru vrgel pokvarjeno kulturo med odpadke. Fleming pa je storil prav narobe. Začel je plesen opazovati in ugotovil, da so bakterije, ki so bile v dotiku s to plesnijo, degenerirane, mnoge celo mrtve. In tu se je začela njegova dejavnost, ki je privedla do odkritja penicilina
Prve poizkuse uničevanja bakterij je Fleming začel že leta 1929 toda v praksi.- torej za zdravljenje človeka se je penicilin začel uporabljati šele 1. 1941, kar pomeni, da je bil Fleming že tedaj prepričan o svojem uspehu, pa četudi so začetni poizkusi dajali le malo upanja. Njegovo odkritje namreč je naletelo na neodobravanje in na skepso in le patolog H. W. Flory in kemik Ernest Chayn sta bila tista že priznana znanstvenika, ki sta podprla Fleminga v njegovih vztrajnih poizkusih. In s to oporo ter s svojo prirojeno vztrajnostjo je Fleming žel končni uspeh. Bilo je to leta 1941, ko je penicilin postal že povsem pri-
znan antibiotik in je reševal življenja milijonom ljudi, posebno. še v času vojne.
Zaradi tega so Flemingu leta 1945 dodeliti tudi veliko čast: postal je skupno s svojima sodelavcema H. W. Flo-ryjem in Ernestom Chaynom Nobelov nagrajenec za zdravstvo.
Toda Fleming se ni ustavil tu. Četudi je penicilin najvidnejši njegov uspeh zaradi velikega učinka, ki ga ima v zdravstvu, je za znanost verjetno mnogo bolj važna njegova teorija o antibiozi, to je o moči določenih substanc, ki jih izločajo posamezni mikroorganizmi, v borbi proti drugim mikroorganizmom. Gre namreč za pojav, ki ga je predvideval že Pasteur, ki pa je šel tedaj v pozabo in se pojavil sedaj v znanosti, kot eden najvažnejših činiteljev na tem področju.
In tako je postal Fleming prvi znanstvenik v vrsti imen,
ki so povezana z raznimi antibiotiki kakor na primer Wachsman, Duggar in drugi.
V svojem zasebnem življenju je bil Fleming tipičen znanstvenik: živel je zelo mirno, rekli bi skromno življenje. Ko je bil star 34 let se je poročil s svojo prvo ženo Saro Mcelroy. ki mu je umrla leta 1949. Štiri leta pozneje se je ponovno poročil z Grkinjo Amalijo Coutsouris, k, je znana bakteriološka znanstvenica, in ki se je v času nacifašistične okupacije Grčije zelo uveljavila v odporniškem gibanju. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da ni Fleming nikoli skušal izkoristiti svojega velikega odkritja v trgovske namene. Ze v samem začetku njegovega uspeha so mu razna podjetja nudila velikanske ysote, vendar je vse te ponudbe odklonil in ostal to, kar smo o njem že v začetku rekli — resen in vztrajen znanstvenik.
Velimir Stojnič (drugi levo) pozdravlja libanonsko parlamen tarno delegacijo, ki je obiskala Jugoslavijo
TRST pričakuje
čudež?
Robert Shervvood se mudi v Beogradu v zvezi s pisanjem scenarja za film (Vojna in miru, ki ga bo M. Tood snemal v Jugoslaviji. — Na sliki: prvi J. Phillips, tretji R. Shervvood,
četrti Branko Draškovič
Zadnja številka ilustriranega tednika »Cronache« prinaša članek Telesia Malaspine
pod naslovom; «V Trstu pričakujejo čudež«. Zaradi tega članka so Tržačani tednik razgrabili, zaradi njega so se razburili tudi vsi oni, ki jim gospodarski činitelj priključitve Trsta k Italiji niso delali nekoč nobene preglavice in so samozavestno proglašali, da so gospodarski momenti postranske vrednosti itd.; danes pa bi hoteli — vprav zaradi kritičnega stanja, v katerem se nahaja tržaško gospodar-štvo da bi država trošita milijarde in milijarde za Trst in njegovo gospodarstvo, ki se po mnenju pisca gornjega članka po tej poti ne da ozdraviti. Kljub temu, da se glede tega z avtorjem strinjamo, in se zato ne prištevamo med one. ki po njegovem mnenju »pričakujejo v Trstu čudež«, se pa ne strinjamo z njegovim zaključkom. da se pač moramo sprijazniti z dejanskim stanjem, ki se baje nikakor ne more spremeniti, ker da se Italija ne more primerjati z onim kar je bilo nekoč za Trst avstro-ogrsko cesarstvo. Vse to sicer drži, a to še ne pomeni, da je tržaška kriza brez. izhoda in da nam preo3tajajo le naložbe tujega kapitala, ki naj ga v Trst prikličejo kreditne in druge olajšave in temu podobno, da nadomestijo po njegovem mnenju manjkajočo tržaško pobudo.
Kljub temu semplicizmu pa omenjeni članek vsebuje vrsto, za določene tržaške gospodarske kroge nevšečnih resnic, in ga zato na kratko povzemamo, ker je v splošnem napisan v realističnem, da celo odkrito brutalnem tonu. A tudi brutalnost je pogosto koristna, ker pomaga, da se otresemo škodljivih iluzij, Ta realizem pa je hkrati tudi zgovoren dokaz nerazumevanja, ki ga v Italiji imajo za naše probleme.
Ko je opisal na kratko hi-storiat dogodkov, ki so jni kritišnih dneh v avgustu 1953 privedli do londonskega dogovora o Trstu in podčrtal, da se vse razvija v cilju dokončne ureditve tega vprašanja, prihaja avtor do naslednjih zaključkov;’ ((Gospodarska bolezen Trsta ne izhaja iz zadri jih dogodkov, ampak je ie zelo stara; ona je —- na kratko rečeno, kos južnega vprašanja, prenesen na zgornji del Jadrana: pomanjkljiva industrija, pomanjkljivi naravni viri, skrajno pomanjkljiva pobuda Tržačanov, ki trošijo svoje najboljše moči v tem, da zahteva jo od Kima vse, kar je mogoče zahtevali, vštevši srečo v ljubezni. Javna dela za brezposelne, ji-nančne ukrepe za industrijo, davčne olajšave, obrambo pristanišča proti Reki in nemškim lukam, nove pomorske proge, da bi pritegnili pro-mbt. ki’ ga rit in ki nihče ne more zagotoviti, da bo in vseh ostalih tisoč stvari, ki jih potrebuje mesto s 300.000 prebivalci, mesto, ki je v težavah in ki bi se hotelo teh težav rešiti z dekretom.«Toda začeti je treba z jasnimi besedami. Ko nekdo trpi, ker je daleč od matere in ga je doletela sreča, da jo po trinajstih letih zopet objame, se zadovolji s takšno, kakršna pač je. In če je mati revna, ne ktiari veselja s tem, da ponovno vprašuje po denarju...« «Zdi se, da so tržaški gospodarski krogi, bogataši in finančniki, še vedno zasidruni v nekdanjem cesarstvu, ko je
procvit Trsta — najveije Inke ogromnega zaledja — izhajal bistveno iz tako imenovanih tretjerednih dejavnosti,
t. j. iz služnosti; bank, zavarovalnic, prevozništva, špedicij, trgovskega tranzita in posredništva. To, kar se imenuje v splošnem biti v središču poslov in poslovati s telefonom...«
Vse to se je po letu 191* bistveno zmanjšalo, in naivno bi bilo pričakovati, da bi država mogla z magično palico vrniti preteklost, ki je za vedno za nami.
Tudi glede tržaške luke je avtor velik pesimist. Po vseh desetinah milijard, ki jih je vlada že obljubila Trstu, še ne vidimo konca. »Na vlado se bo usul nov n laz zahtev v korist pristanišča, iz katerega Trzu^uui u-/Ujo, ua oouo iztisnili, po mojem mnenju, več soha, ,,ot ga je še ostalo«. A tu je še konaurenca drugih luk. Brigati se za tržaško luko, po njegovem mnenju nima smisla. Tudi v najboljšem primeru bi dosegli, da bi pristaniški delavci, ki so danes le kakšno uro brez dela. delali osem ur na dan. «Toda nalagati nove kapitale v pristaniške naprave ali siliti vanj linijske ladje, bi pomenilo zapravljanje denarja«.
In zaključuje:	eSkratka	v
Trstu še čakajo. Cukajo, da Kirn storil ne vem kaj, da bi slonita imena v finančniitvu, bančništvu, v zavarovalnicah, plovbi, prevozništvu in v pristaniških podjetjih mogla nadaljevati z opravljanjem tistih poslov, ki jih edino poznajo in za katere se občuti• na žalost, vedno manjša potreba. V ta namen se bo zapravilo — bojim se — dobršen del že določenih milijard in onih, ki bodo sledile. In, kar je še slabše. bo država, italijanska država tista, ki bo morala nositi odgovornost za te. da ni napravila zadosti«.
Izhod, ki ga vidi avtor, je v naslednjem; pTi-ba bo premestiti v Trst, s pomočjo zo-kona določene industrije; priklicati v Trst, s kreditnimi olajšavami, pobudo tujega kapitala... in prepričati razočarance iz zavarovalnic, pristanišča, posredništva in vse o-stalo, da država ne more napraviti zanje nič«.
Kakor vidimo, je avtorjeva sodba o rešitvi problemov tržaškega gospodarstva precej negativna, dasi ne bi mogli reči, da nima prav, ko zanika možnost, da bi se mogli povrniti tisti «zlati časi«, ki so pogojevali naglo obogatitev raznih zavarovalnih in posredniških družb; kljub temu pa smo mnenja, da se kriza tržaškega gospodarstva da prebroditi tudi na drugi način, ne pa izključno z neproduktivnim in neučinkovitim črpanjem iz državne blagajne.
PREJELI SMO:
»Naša vas«, list slovenske] kmetijskega zadružništva. Mar 1955. Izhaja dvakrat na meseo Ljubljani, Miklošičeva 6. — Od urednik inž. Jože Berkopec. Letna naročnina 360 din.
»Les nouvelles commerciales i la Yougoslavie«. leto 1„ štev. Beograd, 25. feb. 1955. Naroča v Beogradu, poštni predal 31 Polletna naročnina 2,6 amer. d larjev. Izdaja Zvezna zbornica : zunanjo trgovino.
NOVE KNJIGE
JAMES
Zgodovina lizike
Ni dolgo tega, ko smo dobili slovenski prevod odlične knjige o kemiji, ki je izšla pod naslovom «Kemija v službi človeka«. Zdaj pa je prav tako pri Državni založbi Slovenije izšla še ena poljudno znanstvena knjiga s področja prirodoslovnih ved. Pod naslovom Zgodovina fizike jo je napisal James Jeans.
James Jeans je slovit angleški fizik, znan posebno po svojih teorijah o nastanku sveta. Toda Jeans ni bil toliko kozmograf kot pa fizik, matematik in astronom. Po svojih razpravah iz teh ved je zaslovel po vsem znanstvenem svetu. Kot znanstvenik pa je imel še eno redko lastnost, da je namreč svoje znanje znal posredovati tudi dru-
Prvo srečanje z dr.
• II)
V času. ko nam je ukrep generalnega komisarja dr. Pa-lamare s postavitvijo komisarja v devinsko-nabrežinski občini — pa četudi le za nekaj ur; komisar je komisar in občinska avtonomija velja načelno toliko, kolikor je dovoljuje generalni komisar, da p Memorandumu niti ne pogorimo   obudil spomin na
dobo občinskih komisarjev in podeštatov, nas je nenadoma smrt dr. Vilfana čisto potegnila v spomine one mračne dobe.
Na Vilfanovo ime, ki mu ga je dalo njegovo neutrudno in pogumno delo ter zatem dvakratna izvolitev v rimski parlament, so se vezala v fašističnih desetletjih upanja primorskih Slovencev in Hrvatov ne za kakšno rešitev vpraša-
nja našega obstoja, na kar
 .....................  ,	,	_	takrat	nihče resno ni mogel
mj lažji' in	jih bodo	oni bliž-	misliti,	temveč da bi svet po!	lipe iu tirolske
nji okolni	sloji, ki	so težji
Bilo je marca meseca 1924., v dobi volilne kampanje v rimski parlament. Za prvih volitev je to bilo, pod fašistično vladavino, za volitev opravljenih po njihovem okusu, čeprav so hoteli na zunaj še kazati parlamentarne metode. da bi zapadnemu svetu pokazali, da vladajo z ljudskim pristankom na s pohodnih volitvah. Našim ljudem pa so bile še v globokem spominu fašistična vladavina in upripravljaina» doba, ki so ji bili v Gornji Soški dolini značilni čin krnski dogodki s pogorišči, zapori in begom v gozdove ter z ozračjem brezpravnosti, potem ko so pregnali naše ljudi in slovenščino iz vsega državnega in javnega življenja.
Menda je bilo v nedeljo pred volitvami. V Tolmin so se stekli naši ljudje, volivci očnice. Ves
potisnili navzgor, to pomeni, da se bo prej ali slej dogodi-
Ujem spoznal resnico o no- trg je bil do kraja poln: imel šem trpljenju in o uušt uolji je govoriti sum dr, Vilfan, do življenja.	I	Po imenu in delu so ga naši
gorjani dobro poznali, saj so ((Edinost« čitali v sleherni hiši, kupljeno ali sposojeno. Pa tudi drugače je bil shod dobro pripravljen; le danes sklicatelju, domačina Josipa Gabrščka, poznejšega Vilfanovega tajnika, ni bilo poleg. Dr. Marsan. tajnik tolminskih fašistov, ki je vsa bodoča leta pod fašizmom vedril in oblačil nad usodo p osoških Slovencev, ga je spravil v zapor za zadnje dni pred volitvami, misleč, da se dajo Tolminci zmesti ali oplašiti s tako samovoljo.
V svečani tišini je ves natlačeni trg poslušal Vilfanovo besedo, moško in prepričevalno. Na mah je ozračje pretreslo huronsko kričanje in streljanje, in iz stranske ulice je prioršala tolpa črnih, vreščečih	poslan,	ki	so kot
pobesnele	vihtele svoje	uman-
gunele«.	Pretolkli	so	se po
najkrajši poti do govorniškega odru. V	tem je	bil	njihov
((strateški« načrt, zato so pri-
drli na trg iz ulice tik govorniškega odra, ga prevrnili ter vrgli z t njega dr. Vilfana. V
hipu je zlezel fašistični govornik na zopet postavljeni oder ter začel govoriti. Naši Tolminci, ki so stali doslej mirno na mestu, kljub kričanju in streljanju, so se sedaj mahoma obrnili ter začeli prazniti trg skozi vse ulice. Se ni bil trg na pol prazen, ko se. je spet zaslišal glas dr. Vilfana z govorniškega odra. S pogumno hladnokrvnostjo in duševno prisebnostjo je bil energično interveniral pri policijskem komisarju in uspel, da je policija odstranila fašističnega govornika. V mulo minutah so naši Tolminci spet napolnili trg. Pred to veličastno discipliniranostjo, ki se ni dala oplašiti, so fašisti odnehali in dr. Vilfan je mirno dokončal svoj gouor.
Po zborovanju, ko smo se našli ti hotelu Modrijan, sem mu omenil, da je njegovo pogumno vedenje morda še bolj vplivalo na naše ljudi kot govor sam.
»Več kot ubili me ne morejo«, je mirilo odvrnil. Culil sem takrat, kot pozneje še ob raznih prilikah, vso globoko resnobo celega moža dejanja, ki je brez pretiravanja
z besedo sktadal svoja dejanja, zato je poporil preudarno in tehtno.
Se druge fašistične grožnje v Tolminu ga niso mogle odvrniti, da ne bi nadaljeval poti po predvidenem načrtu. Popoldne je imel napovedan shod v Kobaridu. Kmalu onstran soškegu mostu, blizu Per. šetove gostilne, je njegov voz, — Tolmin še ni imel taksijev takrat — ki so mu ga poslali volivci iz Kobarida, prehitel vojaški kamion poln uniformiranih fašistov. Za vozili so povprek ceste ter s tem preprečili vozu, da ni mogel naprej. Na vse energične zahteve in proteste so fašisti odgovarjali le z rjovenjem in štreljanjem n zrak. Seveda ne policije ne karabinjerjev ne nguardieregie« ni bilo blizu nikjer, kot vedno v takih primerih, — in dr. Vilfanu ni preostalo drugega kot da se vrne v Tolmin.
Kakor z njim dogovorjeno, bi imel biti še isti večer za Baško grapo na Grahovem. Iz Tolminu sem bil takoj odrinil s kolesom na Grahovo, tla se domenimo o zadnjih prip ranah in o dogovoru. Malu nad Knežo me je imel dohiteti fašistični kamion, '/.lezel sem pod pot med drevesa, ker bi siegr ne užival svobode vsaj
do volitev. Z dr, Marsanom sva imela namreč še neki starejši račun iz t ste volilne kampanje, ki mi ga je plačal z sdiffido« (opominom, t. j. nekakim policijskim nadzorstvom ter še posebej s prepovedjo vstopiti na tla tolminske občine), ki mi ni bila nikdar več odvzeta in mi je povzročila nešteto aretacij, oz. bolje efermov«. Ko je kamion odbrzel sem zlezel spet na cesto in kolesaril za n jim.
Na Grahovem so fašisti poskušali seveda enako igro kot v Tolminu, na kar je bilo seveda treba pripraviti ljudi. A ni bilo treba. Manj kot uro kasneje je Vilfan poslal kolesarja, ki ga je spremljal na poti, kjer se mn je prijjetilo podobno l;ot na poti proti Kobaridu. Preostalo ni torej drugega kot obvestiti domačine, da shoda ne bo, in o vzrokih, kar je za volilno propagando učinkovalo še bolje, kot volilni govor.
Naši ljudje so se polagoma porazgubili na domove. Fašisti pa so se še nekaj časa potikali semintja ter iskali povoda za pretepanje naših ljudi ter končno odrinili, ko si niso prav znali raz lagati ravnanju ljudi.
X. J eli uči«
gim in to v preprosti, a vendar jasni in prepričljivi obliki. Poleg strogo znanstvenih je napisal več poljudnoznanstvenih del s področja prirodoslovnih ved- Ena teh je «Zgodovina fizike«, ki se bo zdaj pridružila že eni Jeansovi knjigi v slovenščini, knjigi, ki smo jo pod naslovom «Taj-ne vsemirja« dobili že pred vojno.
O Zgodovini fizike je zapisal avtor sam, da je skušal v tem delu opisati razvoj fizike, pri čemer je zajel predvsem astronomijo in matematiko. In tega svojega načrta se avtor tudi strogo drži. V zajetni knjigi, skoraj 400 strani, podaja avtor razvoj fizike in to od najstarejših začetkov kulturne zgodovine, do današnjih dni. Prikaz stanja prirodoslovnih ved v stari Babiloniji, E-giptu, razvoj matematike pri Grkih, to so uvodna poglavja. Nato prikaže znanost v Aleksandriji, razvoj prirodoslovnih znanosti v mračnem srednjem veku, nato pa rojstvo moderne znanosti. V tem kot v naslednjih poglavjih podrobno prikaže delo in pomen velikih mož, velikih odkriteljev Kopernika, Giordana Bruna, Neiotona, Keplerja in drugih, kot tudi v uvodnih poglavjih največ prostora posveča delu velikih mož antične znanosti. Razvoj prirodoslovne znanosti v novejši dobi prikaže avtor podrobneje po posameznih vejah, pri čemer tolmači najvažnejša odkritja, prikaže delo najvidnejših predstavnikov in analizira tudi njih najpomembnejše teorije. Ne koncu se dotakne tudi bodočega razvoja fizike.
Ni naša naloga, da bi sodili o strokovni plati tega dela. To je stvar strokovnjakov. Treba je imeti v vidu, da je to prikaz zgodovinskega razvoja fizike m dela njenih tvorcev. Toda James Jeans piše zanimivo in dovolj poljudno. Vendar zahteva morda branje knjige le neko določeno mero splošne izobrazbe in znanje vsaj osnovnih pojmov fizike. Toda vsakdo, ki ga zanimajo prirodoslovne vede, zlasti fizika in astronomija, bo našel v knjigi obilico dragocenega gradiva. Na koncu ne bo odveč omeniti lepo o-premo.
81. Ku.
— primorski bcjevnik
— 3 —	15.	mare*	IMS
PRIMORSKI DNEVNIK
15. marca
1955
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
Po okoliških slovenskih občinah
izvoljena enotna kandidatna lista
	
"t::::::	j:
Silil
• :::
Ni •«,
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
«
Verižna obramba« Novare
V goriški občini izvoljena mešana kandidatna lista s šesti-,	■	.
mi odborniki, za katere so naši ljudje oddali preferenčni glas 83010 enkrat DOPllStll& TrStU
V nedeljo so bile volitve | y števerjanski občini je od teri demokristjanski agitator-
43 vpisanih glasovalo 41 vo- ji borili kot so se borili pri TT ,	,
hvcev aii 95,34 odst. izvoije- sestavljanju kandidatne liste. Udinese izdatno premagal Bologno in z eno tekmo manj dosegel
.	.	.	7,._____ skupino Milanovih zasledovalcev* Milan povečal vodilni naskok
Josipma Jelinčič
odborov vzajemnih bolniških blagajn v Doberdobu, Sovod-njah, Steverjanu in v Gorici. V okoliških občinah je bil^ predložena enotna kandidSt-na lista, ki je bila povsod sprejeta.
V Doberdobu je od 90 vpisanih glasovalo 83 volivcev, ali 92,22 odstotkov. Izvoljeni so bili: Alojz Boneta, Josip Colja, Emilio Devetak, Andrej Ferfolja, Mario Ferfolja, Josip Ferletič, Andrej Gergoiet, Josip Gergoiet, Josip Jarc, Ladislav Lakovič, Josip Pahor od Ivana, Josip Pahor od Andreja, Rudolf Pahor, Karel Semolič in Andrej Su-sič. Pregledniki računov:: Andrej Ferletič in Ivan Ge-rin, namestnika: Stefan Ferletič in Josip Soban.
V Sovodnjah je bila od 83 vpisanih z 81 volivci (97,59 odst.) izvoljena enotna lista s sledečimi odborniki; Franc Florenin, Miroslav Lakman, Peter Tomšič, Edvino Kovic, Venceslav Cernic, Josip Pipan, Franc Novak, Federik Hmeljak, Ciril Ceščut, Salamon Tomšič, Alojz Butkovič, Albin Tomšič, Roman Cau-dek, Ivan Petejan in Franc Pahor. Preglednika računov: Viljem Cotič in Bruno Petejan; namestnika; Franc Petejan in Ivan Gulin.
bin Škorjanc, Anton Klanjšček, Ermenegild Podbersič Josip Simčič, Avgust Stekar,
Danilo Bajt, Ivan Koršič, Mario Drufovka, Ciril Klanjšček,
Guido Roman Koršič, Zdenko Peršič, Anton Vogrič, Ivan Ciglio in Ernest Vogrič. Preglednika računov: Alfonz Koršič in Franc Komic; namestnika: Josip Stekar in Ignacij Maraž.
V goriški občini sta bili zaradi znanega neupoštevanja želje neposrednih obdelovalcev po enotni kandidatni listi postavljeni dve kandidatni listi, od katerih je bila izvoljena prva lista 15 oseb, na kateri so tudi Josip Lutman,
Dominik Nanut, Leopold Lut-man, Josip Bressan, Marcel-lo Culot in Gofred Gravner, katerim so naši kmetje dali preferenčne glasove.
Izvoljeni 13-članski odbor za goriško vzajemno bolniško
blagajno ne predstavlja pra- ___________
vega razmerja političnega in I rojstva g.losipi^a ^Jelinčič
Uspela proslava praznika naprednih žena v Gorici
.	.	REZULTATI:
slavi danes 80 lel (noiogna - udinese
Catania - Juventus Fiorentina - Spal Inter - Atalanta I azio - Genoa Napoli - Roma Sampdoria - Pro Patria Torino - Milan
Triestina - Novara	1-0
VERIŽNI SISTEM
Po lepih zmagah nad Milanom in Juventusom je za tekmo Triestine proti Novari vladalo precejšnje zanimanje. Novara sicer ni moštvo tako ve-likega renomeja kot Milan in Juventus, je	pa znano,	da je
ravno proti	njej	zelo	težko
zmagati, ker načrtno uvaja v igro verižno zaporo ali kot pravijo «catenaccio». Tega sistema se je Novara tudi v Trstu vztrajno držala ves prvi polčas in je prešla v napad Danes proslavlja 80-letniro Išele potem, ko je prejela gol
i .	I	■	Jistva 9- Josipina Jelinčič I in ko je pač šlo za to, da po
narodnega sestava kmetov na- rrl1-	I -	•
š«,	7,.„	v,	i	„	r	L	lrebse■ Hodila se je v Imožnosti izravna igro.
odbornikov	goriške	'bolniške	B.°?sliem	Jer..	se I Seveda je takšen	sistem lah.
blagajne, da bodo s svopm	koHsten	Za	tlstega-	ki	ga
delom dali tei kmečki usta-	7	?	,	Otlice.	Sposto-1 UVaja, naravno pa je. da kvar-
novi	tisto	demokratično	s m er J l^ok klurih^ih0^	I™ VpHVa na	igr°’ §6	aVt°'
proti kateri se bodo n^ka- * 7	•	-	,	3	5	oser/i	I matično zapre. In tako je tudi
proti	bodo	neka	I	ostalo	pri	življenju.	Kljub	sno-|bj)o.	z	izje^0	pretežnega	dela
lidej. Igralo se je tja v en dan, 2-4 mnogokrat prav diletansko, po-
2-2 gostokrat pa tudi surovo, vsaj
1-8 s strani gostov. In kar je k
3-0 vsemu temu še manjkalo, je
2-1 širokosrčno dodal mednarod-2-0 r,i sodnik Orlandini, ki prav
KAKO SO IGRALI?
Zmaga domačih je vsekakor neoporečna in bi lahko bila tudi večja. Na splošno pa je Triestina igrala slabše kot zadnji dve tekmi, vendar še vedno dokaj dobro, kar velja
3-0 gotovo ni imel srečne piščalke. predvs£m za obrambo in kril.
H M Z S . CJ k J C* —— J* A X- 1. V ——. . V 1 * C* V * M
j* zoni jivi starosti je g. Je-|prvega polčasa, ko so domači
/ Jiini/mi*/, A ,1	f	   I	1	4
linčičeva čila in zdrava
I valili napad za napadom proti
Njena družina je bila po(l|v,a(0m gostov, je ves ostali del fašizmom zelo preganjana,;ltekme bil meglen, brez tehnič-otroci so bili često po copo-Ljh fjnes jn tudi brez jasnih nh in v pregnanstvu. V tem
DVA RAZLIČNA DELA j sko vrsto, kjer je dominiral Kot že rečeno je Triestina v Nay. Nuciari je bil zelo dober, prvem delu močno napadala, j Dd stranskih krilcev je bil Pe-Zdelo se je, da se bo mreža tagna boljši kot Ganzer, od gostov vsak čas zatresla. In branilcev pa je bil sigurnejši vendar se je zgodilo prav na- , Toso. V napadu ni šlo vse tako robe, saj so gostje že v drugi ] iepo. Dorigo ni bil dorasel «ca-minuti prišli v vodstvo... toda j lenacciu«, prav tako ne Curti. Orlandini je videl «offside». Se ! Bolie so se znašli Sabbatella, enkrat se nudi srednjemu na- j Secchi in predvsem Lucentini padalcu Arceu priložnost za gol, j v prvem polčasu, ko zanj sploh toda Nuciari je na mestu. Po- ■ ni bilo nobene ovire. Zaigral slej se vsa teža igre prenese i v stilu rutiniranega medna-pred Corghija, ki je vse do !10<5nega nogometaša. V dru-prejetega gola opravil velikan- j gem polčasu je močno popu-iko delo. Mirno se lahko reče, i stil in verjetno je bila to poda bi Novara brez svojega ; sledica influence, zaradi katere odličnega vratarja že v prvem i jo bil še v petek v postelji, delu prejela vsaj 3 gole. Sko- ; Secchi je bil zelo prizadeven, ra j 100-odstotno priložnost za- \ prav toliko pa tudi konfuzen, pravi v 13’ in 18’ Secchi ter v čemur je pripisati marsikatero
Na sporedu je bil govor, deklamacije, petje • Izredno velika udeležba
V Ljudski čitalnici v Gorici je bila v nedeljo popoldne proslava 8. marca mednarodnega praznika žena. Praznika se je udeležilo ogromno število žena iz goriške okolice in samega mesta; čitalnica je bila tako napolnjena, da niti vse udeleženke niso mogle vanjo, zato bi bilo priporočljivo, da se prihodnje leto proslava priredi v večji dvorani. v
Proslavo je otvorila tov. Erika Pavlin, ki se je zahvalila za obilno udeležbo in podala besedo goriški ženi, ki je v daljšem govoru prikazala dolgoletno borbo vseh žena sveta za njihovo emancipacijo in za obče demokratične svoboščine in socialno zaščito vseh slojev. Mračnjaštvo preteklih stoletij je zajelo in prepojilo človeško družbo do zadnjih plasti in ženo so smatrali kot za manj vredno bitje, ki v javnosti nima nobene besede in nobenega vpliva. Proti taki krivični miselnosti so se uprle žene v Ameriki, Rusiji, Nemčiji in drugod ter zahtevale priznanje splošnih človečanskih pravic tudi za žene, predvsem pravico do javnih služb in volilno pravico, ki je ogromne važnosti za vsakega člana družbe. Da bi napredne žene dosegle svoje pravice, so se povezale v Med-larodno žensko zvezo, kateri jre zasluga za določitev 8. narca kot mednarodnega praznika žena, dneva mednarodne :družitve širokih ženskih mno-iic proti gospodarstvu bur-žoazije.
Govornica je poudarila, da se tudi goriške žene pridružujejo proslavi 8. marca in se s hvaležnostjo spominjajo žena in mladenk, ki so za uresničenje ideala svobode in enakopravnosti v človeški družbi trpele ter žrtvovale tudi svoje življenje. Prikazala je trpljenje in žrtve slovenskih žena v Italiji, s katerimi so te pripo-
I Kakšno bo čez 30 lisoč let površje naše zemlje
(Nadaljevanje s 3. strani)
boju so postali	zavedni	Slo-
venci in neutrudljivi borci za pravice našega naroda na Goriškem
Ob 80-letnici ji goriški ro-,	,	.	. jaki pošiljajo najprisrčnejše
mogle do poraza fašizma, ki čestitke z željami da bi
je hotel streti napredno misel- dolgo živela zdrava in vesela I znanstveniki ugotovili in k. nost ter slovensko manjsmo v krogu svojih dragih.	I neizpodbitno dokazujejo, da
v Italiji oiopal vseh narod- Čestitkam se pridružuje tu- (postaja klima v svetu vedno nostnih pravic. Prve sadove di naše uredništvo.	j toplejša. Ne le da se povsod
težavne borbe slovenskih in	_________	jv svetu tope ledeniki, ampak
italijanskih	žena	uživamo tu-|n< i	«	i	|tudi	povprečna temperatura
di me saj	je žena	v Italiji	blOSDGIlO' kllltUrili VPfPr I sta,lno	raste. Poletja postajajo
pred desetimi leti dobila tudi	r	|vedn° toplejša zime pa b}až-
volilno	nravirn	«aimon	Gregorčič« I je.	Razne	živali 111 rastline.
priredi v sredo	16. t. m.	objkf ne prenašajo velikega mra-
Po govoru se je razvil pe- 2o. uri v prostorih ZSPD I za> gredo vedno više proti ster kulturni program s šte- prvj glasbeno-kulturni večer |severu> v P°larne kraje, kjer vilnimi recitacijami in pevski- Na sporedu je predavanje o|jitl neko= bil°' Zi™e brez mi točkami,	prve	tri	deklama-	baroan;	2ia<;bj	;n	j snega	in ledu so vedno bolj
cije dijakov iz Dijaškega do- S ‘toS ki j"h bodo*Tz-	in P°StajaJ° Cel<>
ma so globoko presunile pri- vedIi člani ASK. Igrali bo- 0‘ vzrokih tega pojava je šotne, saj	so	opevale ljubezen nekatera znana dela	Se-lvec	teorij.	Najnovejša teorija
velikih sinov slovenskega na- b&stiana Bacha, in sicer nje-|o tem pravi, da je to rezul-roda do svojih mater. «Sumi, gove preludije, fugete inven-ltat — človeške dejavnosti. V žumi gozd zeleni« so prijetno cije in fantazije.	I zadnjih petdesetih letih nam
zapela dekleta iz Dijaškega Vsa kulturna javnost toplo Ireč’ Iorei od tedai- ko. se. ,i.e
■	|opazil	proces segrevanja klr
me, se je svetovna industrija naglo	razvila. Desettisoči in
doma pod vodstvom tov. Se- vabljena, verja. Dve pesmi ((Novoveškega« sta z občutkom deklami-i _	,	,	...
rala Jožica Smet in Filibert r30Sl Z mOlOClkld Benedetič. Zelo lepo je dekla-	..	.
miral pesem Srečka Kosovela Z3r30l pi|9nOSll «Vidim te mati« dijak Ferle- Zaradi pijanosti se je vče-tič. Na programu je nastopil raj okrog 13.30 ponesrečil v tudi dekliški zbor Podgora— ul. Montecucco 35-letni Emi-Sovodnje pod vodstvom Dori- hi0 Hassek iz Ul. Arcivescova-ja Klavčiča. Dva literarna se- do štev. 5. Hassek, ki se ga stavka iz indijske literature sta je preveč napil, je takrat vo-prečitali Mara Milič in Lilija- zil po omenjeni ulici z lahkim na Bonini. Velik aplavz je do- motornim vozilom; naenkrat živela Deška Tomšič, ki je pa je zgubil ravnotežje in pa-zbranim zapela «Mamica mo- del. Ker se je pri nesreči preja je strašno bogata«. Sledila cej poškodoval, mu je prišel sta nastopa dečka in deklice na pomoč rešilni avto Zelene-(Bruno Pavlo, Breda Peric), ga križa in ga odpeljal v bol-k. sta bila tako majhna, da nišnico Brigata Pavia. Tu so so ju morali postaviti na mi- mu ugotovili zlom nosnega zo; oba sta deklamirala dve grebena, rane nad očesi ter pesmici posvečeni mamicam, še druge poškodbe, za kar so S pesmijo «Jaz pa grem na ze- | ga pridržali v bolnišnici, leno travco« se je dobro odrezala mlada pevka Nataša i mm m M Pavlin. Ob koncu programa	^
smo slišali zbor Dijaškega do- CORSO. 16: «Sinuhe, Egipčan«, ma, ki je moral dvakrat po- cinemascop, V. Mature, noviti venček narodnih pesmi | VERDI. 16: Variete «Didasca-
lie»; kino: »Izdajalsko srce«. CENTRALE. 17: »Želja ženske«, B.	Stanwyck	in	R.
Carlson.
VITTORIA. 17: «Gole obleči«, E. Rossi Drago.
MODERNO. 17: »Francis in kamora«.
ter dekliški zbor Podgora—Sovodnje, ki je zapel ((Planinsko« in »Oj lepo je tam na deželi«.
Po programu so goriške žene priredile vsem udeležencem zakusko v lepo okrašeni sobi.
stotisoči tovarniških dimnikov pošiljajo v atmosfero velikanske količine ogljikovega dvokisa; znanost pa je dokazala, da je dovolj, če se odstotek ogljikovega dvokisa v atmosferi le neznatno poveča, pa da se povprečna temperatura ozračja nad samo površino zemlje dvigne za nekaj stopinj.
Sicer pa tudi ne glede na ogljikov dvokis, ki ga pošiljajo v zrak tovarne, je prišlo do velikanskih klimatskih sprememb tudi v prejšnji zgodovini Zemlje. Znano je namreč, da je že pred nekaj stoletji Groenladija imela blago klimo, zaradi česar so ji Vi-kindi dali ime «zelena zemlja«. In to še ni vse. Danes j,- točno znano, da sta pred mnogimi milijoni let tudi Arktika in Antarktika imeli tropsko ali vsaj subtropsko klimo. Ce bi ne bilo tako. bi na Spitzbergih in v Antarktiki danes ne imeli premogovnih in petrolejskih ležišč.
Kakšna je torej bodočnost Zemlje? Nihče ne bo mogel tega točno predvidevati. Večina strokovnjakov meni, da bo na Zemlji prišlo do neslu-tenih sprememb. Vendar te spremembe ne bodo nagle in katastrofalne, ampak počasne in postopne, tako da se bo I hJ°vara človeštvo moglo na nje priva-diti.
3°.’ Dorigo. Toda koliko je bilo še 95-odstotnih priložnosti? Kolikokrat je Lucentini zaman v krasnem slogu prodrl preko krila in kolikokrat mu je /manjkalo moči za zaključni strel. Kolikokrat se je zapletel Sabbatella s svojimi triblingi. namesto da bi žogo plasiral?
I Sele v 35’ je moral odlični Corghi kloniti. S prostega strela je Petagna plasiral prav pred vrata kjer sta bila v gneči Sabbatella in Secchi. ki je prevaril branilca in mimo Corghija z lahkoto porinil v mrežo. Pravzaprav nič kaj lep gol, če se pomisli, da je bilo toliko krasnih prilik zapravljenih.
Pred tem bi gostje še enkrat lahko prišli v vodstvo, ko je Arce streljal kazenski strel s 16 metrov, ostro prav poleg droga in ko je pokriti Nuciari bil že na tleh. V zadnjem trenutku je odstranil nevarnost Curti. ki je v plavalnem skoku odbil žogo z glavo.
V drugem polčasu je Novara opustila «catenaccio». Vrgla se je v napad in že takoj v začetku je nevarni Arce ostro streljal proti Nuciariju. Ta je žogo odbil in le malo je manjkalo, da je ni Arce v drugič ujel in poslal v mrežo. Gostje
zapravljeno priložnost.
Od nasprotnikov je bil brez dvoma najboljši vratar Corghi. Branil je vse, kar je bilo mogoče braniti. Izredno prodoren I in nevaren mali Arce, solidna
pa vsa obramba in krilska vrsta.
PO DRUCIH IGRIŠČIH
S to zmago si je Triestina vsaj do nadaljnjega popravila položaj, vendar pa se ni popolnoma izven nevarnosti, če prihodnjo nedeljo proti Genovi izgubi in ce zmagata Atalanta in Novara, ki bosta igrali na domačih tleh, potem bo na repu spet zelo tesno.
Z zmago na tujem proti Torinu se je Milan utrdil na vodilnem mestu, k čemur je s svoje strani mnogo prispevala tudi Bologna, ki si je na svojem igrišču pustila odvzeti kar obe točki. Premagala jo je Udinese, ki je tako pospravila že 11. zaporedni pozitivni rezultat (6 zmag in 5 remijev). S to zmago je furlanska enaj-storica še enkrat potrdila, da je na vrhuncu svoje moči in da zanjo v Italiji danes zlepa ni enakovrednega nasprotnika.
Vsi ostali rezultati so več ali manj logični, vključno neodlor čen rezultat Juventusa v Ca-
.	...	,	taniji.	o	čemer	pričajo	tudi
so bili poslej nekaj casa zelo l p]o nizke kvote nogometne
nevarni m morda se ima Trie- [ stave
stina, ki je močno popustila,
Pomladanski planinski pohod SPDT
Slovensko planinsko društvo v Trstu pripravlja 27. t. m. svoj pomladanski planinski pohod za preizkušnjo in poživitev sil po zimski dremavici.
Proga ne bo ravno lahka, okrog naše «tržaške Svicen: iz Glinščice, od Klunovega mlina na Mali Kras k Comi-cijevi piramidi, od tu v Bo-tač in skozi Jezero v Bazovico ter čez Ključ in Boršt v Glinščico. Tekma bo po ekipah treh članov, oz. dveh članov in ene članice, in sicer s polno planinsko opremo, t. j. z gorskimi čevlji gojzericami (gumijasti ple-zalniki oz. na pol gorski čevlji niso dovoljeni), ter z obteženim nahrbtnikom 6 kg. Le članice ter mladinci do )8 let so nahrbtnika oproščeni.
Najboljše ekipe bodo odlikovane. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Prijavljanje ekip ali posameznikov, ki se potem sestavijo v ekipe z žrebom, v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 13/11.
POPOLN USPEH Al/SIRULEV V <KANDAHAR'M
Schuster in Hofherr zmagovalca v moški in ženski kombinaciji
V slalomu sta v nedeljo zmagala Huber in Chenal-Mmuno
V nedeljo se je končalo tekmovanje ((Kandahar« s končno zmago Avstrijca Walterja Schusterja v moški in Avstrijke Hilde Hofherr v ženski kombinaciji. V nedeljskem slalomu pa sta zmagala Avstrijec Fritz Huber med moškimi in Italijanka Giuliana Chenal-llinuzzo med ženskami.
V nedeljo je bilo v Muerre-nu zelo mraz kljub jasnemu vremenu. Proga je bila trda in se je nekoliko omečala, ko je že nekaj časa sonce sijalo nanjo. (Dolga je bila 660 m z 220 viš razi. in 59 vrati).
Čeprav je imel Huber nekoliko lažjo nalogo, ker je na zmrznjeni progi startal pozneje. ko se je že nekoliko omehčala in postala boljša, se vendar njegov uspeh ne sme pripisovati samo temu dejstvu. Huber je namreč res odlično
KONČANO SMUČARSKO PRVENSTVO FLRJ
Janez Pavčič najuspešnejši Polda spet prvak v skokih
precej zahvaliti naključju, da se je sposobni napadalec gostov Renica poškodoval, in da je poslej le statiral na krilu. Vendar je bila tokrat obramba domačih popolnoma na mestu, predvsem Nay, ki je zaigral kot že dolgo ne. Postopno so Tržačani spet prevzeli iniciativo in večkrat prodrli v nasprotni kazenski prostor. Najlepšo priložnost za povišanje rezultata je zapravil v 32’ Secchi, ko se je sam znašel pred vratarjem in streljal naravnost vanj.
LESTVICA:
Milan	23	14	S	3	51	24	34
Bologna	23	U	S	6	42	33	28
Fiorentina	23	U	6	C	32	26	28
Roma	23	8	11	4	34	29	27
Udinese	22	18	6	6	34	27	26
Inter	23	9	8	6	37	30	26
Juventus	23	9	8	6	40	35	26
Torino	23	9	6	8	25	28	24
Sampdoria	23	8	7	8	33	28	23
Napoli	23	7	9	7	29	26	23
I.azio	23	9	4	10	29	35	22
22 7 7 8 24 36 21
23 6 9 8 28 28 21
TOTOCALCIO
To pot je šlo vse precej tako, kot «mora» iti. Seveda pa v takih priložnostih ne pade kdove koliko: namesto da bi dobili milijone, se bodo morali to pot trinajstkarji zadovoljiti s tem, da sj bodo v troje delili milijon in še bo precej ostalo za četrtega; za vsakega je namreč le 308 tisoč. Dvanajstkarji pa ne bodo dobili niti celih 13.000. Dvanajstkarjev je kljub temu kar za majhno mesto (19.342) in tudi trinajstkarjev je lepo število: 812-
Zmagoviti stolpec: 2X11111211X11
Triestina Catania Genoa
LONDON, 14. — Prvenstvena tekma I. divizije: Sheffield United - Sunderland 1:0.
* * #
V nedeljo je španska B-re-prezentanca premagala grško A-reprezentanco s 7:1	(3:1). Tekma je bila zanimiva samo prvih 10 minut.
sic >it Ift
V okviru panameriških iger
V Ravnah, na štajersko-ko-l-oški meji, je bilo tekmovanje za jugoslovansko smučarsko prvenstvo, ki se je v nedeljo končalo. Izkazalo se je, da so Ravne zelo simpatičen zimskošportni center, ki se bo lahko še znatno razvil.
Zadnji dan tekmovanja je bil na sporedu tek na 30 km in skoki, že dan prej pa so bili oddani naslovi prvaka klasične kombinacije ter mladinske in ženske štafete na 3 km. Pavčič si je v nedeljo osvojil še drugi prvenstveni naslov (na 15 in 30 km, bil pa je tudi član zmagovite štafete), Polda je spet postal prvak v skokih, Gašper Kor-dež v kombinaciji.
Rezultati 5
Štafeta 3x5 km — ženske: 1. Kombinirana štafeta Slove-rije (Rekar 27,23, Kordež 26.24, Belaj 24,04) 1:17,51 — izven konkurence; 2. Delnice 1:25,12 (Kovačič 28,03, Gašperac 31,36, Vodenlič 25,33);	3. Fužihar
(Ravne) 1:27,36;	4. Enotnost
Skoki za kombinacijo: Kordež 30, 30.5 m; Dolenc 29, 28; Seljak 25, 23; Goričmk 25,5, 26.
Končna razvrstitev v klasični kombinaciji: člani: Gašper Kordež (Triglav - Kranj) 438; Dolenc (Gozdar - Gorje) 394; Seljak (Triglav - Kranj) 389; Goričnik (Triglav - Kranj) 386
Skoki:	Polda 221,6	(42.5,
42,5); Zidar (Jesenice) 219,4 (42. 42,5); Rogelj (Enotnost)
216.3 (41, 42); Gorišek (Ilirija)
207.4 (40, 39,5); Adlešič (Enotnost) 206,8 (41, 39,5); Langus (Jesenice) 202,8; Saksida (Ljubljana) 210,5; Gašperšič (Kropa) 199,3; Podlogar (Ljubljana) 197,8 itd
Tek na 30 km: 1. Pavčič (Enotnost) 1:31,19; 2. Hlebanja (Mojstrana) 1:31,54; 3. Matevž Kordež (Kropa) 1:34,25; 4. Gašper Kordež (Triglav) 1:35,16;
5. Goričnik (Triglav) 1:37,47;
6. Robač (Fužinar) 1:38,11; 7. Robač (Fužinar) 1:38,11;	8.
Slivnik (Gozdar) 1:38.48;	9.
Knific (Jesenice) 1:39,42;	10.
Osinjak (Fužinar) 1:40.53; 11. Strač (Travnik) 1:41,59 itd.
naciji (veleslalom, slalom in smuk) Nemec Zillibiller, med ženskami (veleslalom in slalom) pa Švicarka Colliard. (Obadva sta še udeležila tudi tekmovanja na Jahorini).
Ženske so tekmovanje opravile že v četrtek in petek, toda rezultati so bili razglašeni šele v soboto. Moški so imeli še v soboto tekmo v smuku. Zillibiller je bil danes drugi (v veleslalomu je zmaga, v slalomu je bil drugi).
Rezultati:
Smuk — moški (2200 m, viš. razi. 750 m): 1. Schweiberer (Nemč.) 2’06”6;	2.	Zillibiller
(Nemč.) 2’07”1; 3. Lofinger (Švica) 2’10”6;	4. Keglovitch
(Avstr.) 2’I1”3; 5. Baehni (Švica) 2’12”2; 14. Muzzi (I.) 2’28”3.
Alpska kombinacija - moški: 1. Zillibiller (Nemč.) 2.03 točke; 2. Keglovitch (Avstr.) 5.31;
3. Schtveiberer (Nemč.) 5,69;
4. Baehni (švicarski univerzitetni prvak) 10.82; 5. Tmsgng (Švica) 15.51.
Alpska kombinacija - ženske:
1. Colliard (Švica) 2.34 ‘očke:
2. Maria Grazia Marchelli (It.) 7.74;	3. Spillmann /Švica) 14.50; 4. Dix (Nemč.) 23.43.
Skoki:	1. Gericke (Švica)
(45, 45) 215.6 točk; 2. Zillibiller (Nemč.) (41, 42.5) 197.3; 3. Huber (Švica) (40, 40.5) 180.2.
Naslov prvaka v alpski in klasični kombinaciji (za ta naslov so tekmovali samo Švicarji) si je osvojil Huber.
V štafeti 4x8 km je zmagalo moštvo bernske univerze. V tej tekmi ni nastopilo nobeno tuje moštvo.
vozil in tako pač še poskrbel, da ne bi kak strijec zasedel prvo 91654®’,!
Pač pa so med zenskan'n-il)| strijke nekako izginile- bi Hofherr je bila v slalom" peta, vendar pa ji je stovalo, da je v kombi#*"1; zasedla prvo mesto.
Rezultati:	y
Slalom — moški: 1. (Avstr.) 165”2;	2.	SchBS
(Švica) 166”2; 3. CouttetJE !68”9;	4.	Bozon (Fr.)
5. Gason (Fr.) 170”4; 6- st" ster (Av.) 172”5; 7. Zu#» mann (Av.) 173”; 8. De « , tas (Fr.) 173”6; 9. Rey <S”T 174”6; 10. Ghedina (It.) 1,1 D. Rieder (Av.) 177,”9. Slalom — ženske: 1.
M.inuzzo (It.) 132”7; 2.
(Fr.)	134”9;	3.	Agnel
136”2; 4. Lanig (Nemč.) 1 5. Hofherr	(Av.) 138”8;	E	.
retz (Av.)	in	Grosso	^	j
141”6; 8. Carla Marchelli l . in Bonlieu (Fr.) 142”: I*1' chenbach (Švica) 142”1-
Kombinacija —	a}°^l'no-
Schuster (Av.) 2,67 točk; -zon (Fr.) 6,43; 3. Zimmerm* ( (Av.) 6,93;	4.	Rieder	(A	j
7.08; 5. Rey (Švica) 9,02; Couttet (Fr.) 9,04; 7.
(Švica) 9.75; 8. Ruedi (5V1 11,01; 9. Bonlieu (Fr.)
10. De Huertas (Fr.) in j-" ges Schneider (Švica) 13.
Kombinacija — ženske-Hofherr (Av.)	2.78 točki ‘
Agnel (Fr.)	3,55;	3.
(Nemč.) 5,38; 4. Chenal * nuzzo (It.) 5.75; 5. Jaretzj^ ^
iie«
Klecker (Av.) 8,89; 8. Bon
6,22; 6. Neviere (Fr.) O-34;.
I; 8. Bonn
la Marchc (It.)	9.98;	10.	Reichenb#1
(Švica) 11,37.
(Fr.) 9.43; 9. Carla Mare
bel'1
je argentinska reprezentanca 23	5 10	t	22	25	20	premagala reprezentanco za-
23	4 10	9	20	26	18	padnih Antilov s tesnim rezul-
23	7 412	23	33	18	tatom 2:1. Mehika in Vene-
23	3 10	10	14	26	16 j zuela pa sta igrali neodlo-
Pro Patria 23 3 5 15 16 38 ll<čeno 1:1.
MEDNARODNO ŠTUDENTOVSKO SMUČARSKO PRVENSTVO ŠVICE
Zillibiller in Colliard
prvaka v alpski kombinaciji
SAAS-FEE (Švica), 14. — Na mednarodnem švicarskem študentovskem prvenstvu je postal prvak v alpski kombi-
TE N I S
Na mednarodnem tenisk®^ turnirju v Kairu je zm -e Fausto Gardini. V f'113'".) premagal Kawaleskija (ZB s 6:2, 6:2, 1:6, 4:6, 11:9.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO , Tiska Tiskarski zavod ZTT *
KIHO S K n 1)11 M
predvaja danes 15. t. »• z začetkom ob 18. uri
film:
ietniki
Igralci: PHYLLIS CALVERT ROBERT HUTTON ELLA RAINES
predvaja danes 15. t-z začetkom ob 18- u
film:
Semenj yienaj
Igralci:
VERA RALSTON SCOTT BRADY CHARLES WINNING#' HOPE EMERSON
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR VVLJIC IN ČAROVNIJE
53. = Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE. STAROŽITNOSTI
Nisem šele jaz to opazil, marveč sta isto izrekla tudi velika nemška sodobnika Thomas Mann in Stephan Zweig, da je skoraj nekak zgodovinski simbol, da je ta Freudova knjiga izšla prav na pragu našega stoletja (1900) in da ima za motto brezdanje globok, verjetno Freudov lastni latinski heksameter: Flectere si nequeo superos, Acheronta movebo- *) Ta nezaslišani stavek izraža istočasno funkcijo sanj v človekovem psihofizičnem organizmu: kar potlači dnevna svetloba in jasnost razuma v človeku čez dan da dno, se ponoči prikrade v sanjsko zavest kot produkt sanjskega mehanizma; istočasno pa izraža ta stavek geslo in komentar, a tudi napoved zgodovinskega jedra prve polovice našega stoletja z vso njegovo grozo vred: pohod fašizma in nacizma ter podobnih diktatur med obema vojnama, ko so strašni diktatorji poklicali dobesedno na pomoč «podzemlje», da so zrušili «višie», »gorenje«, to je takrat vladajoče plasti ali razrede, in končno tudi sam svetli razum.
Ko sem s številnimi analizami lastnih in tujih sanj v sebi potrdil in deloma izpopolnil Freudovo odkritje, me je začela zanimati tudi čisto teoretična, filozofska plat sanjskega fenomena. Ta opažanja in razmišljanja sem skušal formulirati v svojem predvojnem eseju «Onstran tolmačenja sanj«, ki se ne ujemajo samo z umetniškimi prikazi Calde-
*) Cc ne moreta uw*juU £vi5j*iu> j. ou*ov),	v/Kiicdi u<*
oofttoč potketiiije.
rona ta Shakespeara, marveč tudi z odkritji psihofiziologov ta psihopatologov. Nezaslišan se mi je namreč zdel pojav kako vsaj pri otroku velikokrat odpadejo med sanjami in resničnostjo vse pregraje. če bi sam ne bil ponovno doživel to zrušenje pregraj med dnevnimi in sanjskimi doživetji, bi nikoli ne bil napisal niti omenjenega eseja niti številnih novel, ki so ali v celoti reprodukcija konkretnih sanj, ali vsebujejo neke doživljene sanje kot bolj ali manj bistveni motiv. S terni mojimi filozofskimi zaključki nima kajpada Freudova analiza sanj nobenega opravka. Prej se oslanjajo na uvocina razglabljanja Renčeja Descartesa v njegovem »Discours de la Mčthode«, h katerim so ga, tako vsaj jaz sodim, nagnila mojim sorodna doživetja.
Freud, ki ga je njegovo velikansko odkritje podzavesti in dostopa do nje napravilo vendarle enostranskega, je v svojem raziskovanju človekove notranjosti principiatao odklanjal poleg konstitutivnih dispozicij zlasti tudi dednostni činitelj, kar mu je po pravici očital že Kretschmer. V svojih dolgoletnih Izkušnjah se je sorazmerno malo posvetil duševnosti otroka in v tem pogledu je pustilo njegovo raziskavanje moje osnovno vprašanje nezadoščeno, namreč kje imajo določene, zlaltl otroške sanje, ki se stisnejo v spomin kot realni fakti, svoj izvor: ali zgolj v moči individualne predstavotvorne frn-taziio "R tudi v siceršnlih činitellih duševno telesnega uctroja in zlasti d"diiusti. Izprašal sem mnegp sru^e osebe. če se spominjajo kakih podobnih sanj, kj bi Jih bije sicer smatrale
za realen dogodek. Odgovori so bili skoraj izključno negativni, pri čemer ne podcenjujem dejstva, da večina ljudi ne posveča lastnim sainjam posebne pozornosti.
Pač pa sem pri obeh svojih sinovih naletel na ekvivalentne sanje tako rekoč «in flagrantn in tu izražam bodočemu pslhofiziologu domnevo, da utegne delovati pri oblikovanju določenih sanj tudi dedinosbni činitelj. To domnevo potrjuje zlasti okoliščina, da sta oba otroka sanjala podobne izrazita sanje v starosti približno petih let, kot sem bil sanjal tudi jaz svoje.
Oboje sanje sem sl bil takoj zapisal, da se ohranijo kot zanesljiv material za bodočega raziskovalca. Da bi sedaj našel sanje starejšega, bi moral prebrskati nekaj ducatov beležnic. Naj jih povem po skupnem spominu.
Sredi noči je Borut odprl oči ta zagledal majhnega kosmatega škrata na risalni mizi. V rokah je držal dolgo desko in se ukvarjal s tem, kako bi en konec položil na otrokovo posteljo, da bi mogel prilesti k njemu. Naslednje jutro je otrok pregledal vse omare, pretaknil vse predale, iskal pod posteljo in povsod, da bi iztaknil, kam se je bil skril nočni škrat,. Ni verlel (ta morda še danes ne verjame, vsaj taico trdi), da so bile to samo sanje in da škrata v resnici ni bilo.
Sanje drugega sina, ki so bile sedem let pozneje, za kolikor je otrok mlajši od prvega, pa naj bodo tu objavljene kot svojevrsten dokument iz beležnice;
18.
Ljubljana, 14. I. 1954.
Bojan in krokodil
Pred nekaj dnevi me je Bojan vprašal, kakšne oči da ima krokodil. Ali velike? Pokazal sem mu krog s palcem in kazalcem. Ponovil je kretnjo za mano in vprašal; Take?
Pravim mu, da ima krokodil sorazmerno majhne oči v primeri s svojim velikim telesom? V primeri s človeškim, pa da so vendarle precej velike. Vprašal me je zatem kakšne barve da so krokodilove oči. Odvrnem mu, da se točno ne um Morda so temne, morda tudi rumenkaste ali zelenkaste,
riek
Na ta razgovor sem bil pozabil, ko me vpraša čez casa;
«Očka, ali sem jaz zares krokodil?«
«Ne. Kdo to pravi?«
»Mamica. Mamica mi je rekla, da sem jaz krokodil-*’ty
Ko se je moja žena vrnila od nakupovanja, sem i° sal, ce Je zares rekla Bojanu, da je krokodil.
Posmejala se je in rekla;
»Zares«.
»Zakaj pa?«	e{l<r
«Zato, ker mi ne da	miru z nekimi sanjami in	me v
mer sprašuje, kakšen da	je krokodil.«	^g*
Bilo je pa takole: Neke noči, ko sem bil jaz še na vanju (po Jugoslaviji s predavanjem o slovenski li^^arilf je moja zena slišala, kako je Bojan močno stokal. NaS^J jutro sta ona in njena mama (»stara mama« otrok) ‘Z’QyiV y, .? ;. r zaslišita, da Je začel otrok v crugi sobi s** kričati.	^j
Stekli sta k njemu v sobo ta ga našli, kako se je	v
ku° celem te,esu °d	groze in obupno jokal. Na	vp	jjj	l.
tresel
 -------- .emu	iciesu oa gruzo m obupno	jokal. Na v^
je rekel, da je	ponoči prilezel krokodil v	njegovo s°b0	*	w
gledal. Pravzaprav da je videl samo njegove oči, ki - 3,# velike in bele.	(Danes pravi, da so bile zelene. Ko	„	u1*
opomni, da je	prej trdil, da so bile bele,	poDravi, da *
zelenkasto bele).
Moja žena mu je rekla: »Sanjalo se ti je«.
»Ne, zares je bil krokodil v sobi«.
«Pa saj so bila vendar vrata zaprta«.
»Predrl jih je. Videl sem ga, kako je gledal skozi
Tedaj se je skobacal iz postelje in začel raziskovat* v3jiJ fa ,blJ.Tlasel vsaj luknje, ki so jih morale napravit* cCVk krokodilove oči. Ni se mogel načuditi, da so bila in lastnim očem ni hotel verjeti, da ni bilo opaziti R sledov nočnega obiska.
Nato sta morali mama in stara mama z njim o1cIju , .,v, omar it Postelj, da bi videli, če se ni krokoo*1 skril,
(NaUaljdvditjt
siedtt