Posamezna Številka 20 vinarev. V Ljubljen', v čc-dek dne 13, n??rsa 1313. Cw» cHoIelna ja poiti K 40'—, la LJubSiano S 36‘— ■ polletno . . „ 20 —. ... 18*— • ‘ titrtleln« ... Id*—. . " . . »*—• ii». ofsetno ... 3*50, ... o — WW&iiho In uprava: Kopitarjeva ulita 6. — Telefon 50, NEODVISEN DNEVNIK Ido F. Inscratt; Enostoipns petitvrjtf (58 m« Ml te V m visoka ali sla prostor) m enkrat po SO m. ra Ara* tn večkrat pa 45 vin. — 00 sobota« Arafat tort. —• Poslano: (Rostolpna potHvrsto K 1*—. — tzhtio flt dan. UwemJI nedelja In praznike, o« l ort I Reka pride ped protektorat Anglije. Posebno poročilo »Večernemu lisfu«. Zagreb, 13. marca. »Jutranji lisU po-*'°čn: Od dobro poučene angleške strani Se je izvedelo, da so sc zadnje dni na mirovnem. posvetu vršile razprave p pripadnosti Reke. Končno sč je sklenilo, da Re-za sedaj r.c bo pripadala niti Jugoslaviji.niti Italiji, marveč da bo začasno in-letnaeionalizirana pod protektoratom kake velike 'države. Prvotno je Italija zahtevala, da sc njej poveri protektorat nad Re- ko. Temu se je proltvila Francoska. Radi tega nesoglasja je prišlo do glasovanja. Izid glasovanja je bil, da pride Reka pod protekorat Angleške in sicer za dobo petih let. Ta čas bodo Angleži praktično preizkušali, čegavi interesi prevladujejo na Reki in če bi bilo bolje, da pripada Reka Italiji ali Jugoslaviji. Potem še bo šele končnoveljavno' odločilo, koma bo pripadala Reka, * :v je zapuste Pariz, če ne bo plebiscita^ Plebiscit za sporno ozemlje. . ' • . „ ., .. « • • Posebno poročilo »Večernemu Jistu«. •Belgtad, 13. marca. Iz Pariza je došlo uasiednje poročilo: Položaj je zaradi Italijanskih imperialističnih zahtev za Jugoslovane neugoden. Ker je odklonjen predlog za \Vilsonovo posredovanje, ni izključeno, da bodo Jugoslovani prisiljeni zahtevati plebiscit za vse srbske, hrvatske in sloven- ske sporne, kraje, Rumuni zanikajo pravico Jugoslovanov do Vidina in Beleccrkve. Če odbor deseterice ne bi hotol pristati na plebišcit glede Banata in Primorja, bi jugoslovanski delegati morali zapustiti Pariz. Zarota proti policijskemu komisarju dr. Senekoviču. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Maribor, 12. marca. Proti odločnemu 2*slopu mariborskega političnega komi-^r* Senekoviča, ki so ga hoteli Nem-Cl ”ne 27. januarja ubiti; so vpriz.orlli Vse-flenicl in.nemški socialni demokruati stra- 00 gonjo. Dr. Senekovič je s svojimi vrlimi Policijskimi stražniki napravil v Mariboru ,?P r®d fn mir, posebno ko je dal pozaprc- 1 vse hujskače, ki so rovarili proti našim obl astiin in jih je dal deloma tudi izgnati iz Jugoslavije.' Radi tega je obrnjen sedaj glaven srd vseh Nemcev proti njemu, celo general Maister je stopil v tem oziru v ozadje. Kot smo izvedeli, pripravljajo dr. Senekovičevi nasprotniki proti njemu .veliko gonjo In zaroto. Graško časopisje prinaša hujskajoče članke proti njemu, Nemške hujskarije v Mariboru. Nemci se zopet pripravljajo. Posebno poročilo »Večernemu listu«. k ... • : ArHšr.rir*-'’ ' ir' * • ■ t- < * Maribor, 13. Tnnr$č.f Nemški socijalno ernoUrahčnl železničarji razvijajo v Ma-*°ru .»n okolici strašno agitacijo proti Jugoslovanom. Zbirajo so po zakotalit gostilnah in zasebnih st&tiovftpjlh ge pripravljajo na oboroteft napad. Pravijo, Prekmurska Slovenija. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da prekmursko ozemlje na mirovm konferenci sploh sporno ni. Na mestu je potem, da si predstavimo tamošnje razmere, v času* ko bodo ogrske čete zapustile rodovitne slovenske kraje, ko bodo vsi učitelji ia vsi uradniki odpuščeni, kar se bo moralo samoobsebi umevno takoj zgoditi, ker so vsi učitelji in uradniki ali Madžari ali 'Madžarom- Obširna slovenska pokrajina t najmanj 120,000 prebivalci ne bo imela niti enega uradnika, niti enega učitelja. Vem, da bodo tamošnji duhovniki v onih dneh po svojih močeh pomagali k zboljšanju. Vprašanje je, odkod bomo vzeli v začetku vsaj,za prvo silo zadostno število učiteljev iu Uradnikov. Gotovo sc bodd odrski Slovenc! takoj po osvoboditvi obrnili na slovensko vlado v Ljubljani s prošnjo, da jim pošlje, potrebne - učiteljske ia uradne moči Nepravilno bi bilo, da bi s? jim mogoče tak materija! poslal, katerega na Kranjskem ne morejo rabiti, češ za silo bodo za tiste kraje dobri. Govoril sem V tem oziru z nekaterimi voditelji v Prekmurju, ih tisti že sedaj odklanjajo tako velikodušno ponudbo in pomoč. Torej velja., da se ta zadeva temeljito premisli in da začnemo s pripravami Kranjci, sploh ne vem, če bi bili sposobni 2a imenovana mesta. Ni mogoče, ker tistega dialekta ne poznajo, 'ampak ker tistih razmer ne poznajo. Koliko, inteligence je na Kranjskem, ki do letos sploh vedeli niso, da je na Ogrskem še do 120000 bratov Slovencev! Bolj sposobni bi bili Štajerci, posebno oni s Slovenskih goric, iz Prlekije. Za prvp silo bo potrebno do 40 učiteljev in približno toliko uradnikov. Ker bo Ogrska Slovenija okrožje samo zase, b« treba višjih uradnikov. Pomanjkanju teh .bi se dalo odpomoči, če bi sc pokrajine na obeh. straneh Mure združile, v eno okrožje. O tem seveda ogrski Slovcacl ne marajo slišati. Da imajo vzroke, je umevno. Sicer bi pa to združenje neumestno bilo zahtevali, ker so vendar gospodarske razmere 'n.v^ebf strani Mui*e Tčisld drugačne, kakor na drugi. Gospodarsko sta sicer obe strani ena na drugo navezani, vendar to ni ni kak vzrok za združenje, ker Mura ne bo več meja. da se hočejo maščevati ker so bili njih voditelji: Supanc, Riedi in Kotsch izgnani v Nemško Avstrijo. Poroča se da so se železničarjem pridružili oni fantalini, ki so se vrnili iz nemško avstrijske vojaške službe domov. Teh fantalinov je več sto. Položaj je popolnoma siguren, kajti od naže strani se je ukrenilo vse potrebno, da ne bo priSlo do dogodkov, kot smo jih doživeli dne 27. januarja. fes zopet n? parile. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Radgona, 13. marca. Včeraj popoldne so nemške tolpe pri vasi Gorica severno od Radgone pri ogrski meji streljale na jugoslovansko četo, ki straži demarkacij- Maribor, 13. marca. Pri italijanski komisiji, ki je Še vedno v Mariboru, sc shajajo po dnevi in po noči vsenemški vodt-leloji. Vložili so baje obširno spomenico Ženeva, 12. marca. V političnih kro-Sh prevladuje mnenje, da je črnogorsko prašanjc notranje vprašanje Jugoslavije, sko črto. Ranjen je bil en podčastnik. Naši so na ta napad krepko odgovorili. Tudi med Radgono in Radenci se je slišalo pogosto streljanje. potom te komisije v Rimu in Parizu, glede »preganjanj«, ki ga trpi mariborsko nemštvo pod Jugoslovani, katero bodo Jugoslovani med seboj rešili. Deputacija pod vodstvom generala Pla-menca bo ostala brez uspeha. Renepf ftamniker ušel Posebno poročilo »Večernemu listu«, Radgona, 13. marca. Renogat dr. Kam* niker, ki se je proslavil posebno pri zadnjih demarkacijskih pogajanjih v ftlari-boru in ki je organiziral nemške tolp« med špiljem in Radgono, je ušel te dni v Nemško Avstrijo. Kakor sc nam poroča, . sc dr. Kamniker baje ne povrne več na svoje mesto. Renegatu Gradcu. Posebno poročilo »Večernemu lisfu«. Gradec, 13. marca. Sin nadučitelja Reicha v Krčevini pri Mariboru, ki študira v Gradcu, je bil pri znanih maribor-skih dogodkih v Gradcu glavni hujskač proti slovenskm visokošolcem. Sedaj Dl se rad vrnil v Maribor, ker mora v Grad' cu preveč stradati, a se ne upa, ker & mariborska policija dobro pezna, da je °n glavni provzročitelj napadov na slovenslf® >„ visokošolce. PoliticRG aretaciie v tataru. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Mostar, 13. marca. V zvezi s preiskavo o dogodkih leta 1914. je bilo v Mostar« aretiranih 56 oseb raznih veroizpovedanj* IfaNianska okrufesf. LDU Šibenik, 10. marca. (LDU) Predstojnika okrajnega sodišča v Tijesnem Ante Blaževiča, ki so ga Italijani nedavno aretirali in pod strogim nadzorstvom za nekaj dni izpustili, so predvčerajšnjim nenadoma deportirali v Italijo. Italijanska okrutnost se je zopet pokazala, ker sod- V niku Blaževiču navzlic prošnjam niso ho> V teli dovoliti, da bi se poslovil od soprog® ' in otrok. Kot povod deportacije navajajo 1 to, da ni prosil, naj ga puste v službi Ita" lije in pa ker je eden izmed domačih rene-gatov ovadil Italijanom, da imajo r>a sodišču v Tijesnem Jugoslovani sumljive sestanke. Sodišče v Tijesnem je sedaj breZ ' sodnika, lfiadrse tefe u ledines zmagale. LDU Berlin, 12. marca. (Dun. KU) Strel' ska divizija prostovoljskega krdela Hiilsd1 in gardna strelska divizija sta po na5r*u zasedla vzhodni del Berlina z Lichtenbci'; gom vred. Boji v obče niso bili prehud*' Ponekod pa so se vneli živahni boji posa' mezmh oddelkov. Na kolodvoru Lichte1*” berškem so ujeli mnogo mož. Ugotovi)«^,0 je, da so špartakisti zakrivili mnogo nov bestialne okrutnosti. Uplenilo se j° mnogo orožja, tako omenja poročilo Ž® popoldne 15 težkih in 20 lahko strojnici me,talca min in več nego 150 pušk. Na k°/ 1 ledvoru jc bil zaplenjen vagon z zaloga?11’' Vlada je dobila ttidi’večje zaloge živil ^ roke. Izdihe vladnih čet nieo posebno like. ; la sporazum med Jugoslovani in Madžari. Karejev zaupnik » Oslgrsd«. Posebno poročilo »Večernemu listu Zagreb, 13, marca, »Jutranji list« poroča iz Belgrada: Pretekli teden se je mudil v Belgradu politični zaupnik predsednika mažarske republike Dines Denes, dopisnik dunajske »Arbeitcrzeitung«. Ministrski predsednik Protič in notranji minister Pribičevič sta ga sprejela v daljši avdijenci. Dens dela na to, da se najde sporazum v vprašanju mej med Jugoslavijo in Mažari v Vojvodini. Mažari z vso si- lo zahtevajo, da dobijo Pečuh, Temešvar in Subotico, čeprav priznavajo, da imajo Bunjevci v Subotici absolutno večino. Glede Reke zastopa Danes mnenje, da se mora Mažarska pogoditi z Jugoslavijo in sicer radi tranzitnega pota na morje. Vsaka pogodba z Italijo bi bila iluzorna, ker pot na Reko vodi preko jugoslovanskega ozemlja. Bol za pravico samoodločbe. Protič o odnošsjih z Nemške Mri]®. LDU Belgrad, 9. marca. (DKU) Srbski ministrski predsednik Protič jc sprejel poročevalca dunajskega brzojavnega korespondenčnega urada. V političnem razgovoru je izrekel tudi svoje mnenje o razmerju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev proli nemško-avstrijski republiki. Deial j« med drugim: »Z vsemi svojimi sosedi hočemo živeti v dobrem sporazumu, tudi z Ne 'ko Avstrijo, Zategadelj vzdržujemo na Dunaju svoje oficiozno poslaništvo, ki naj deluje v tem smislu. Videlo bi sc mi tudi koristno* ako bi poslala Nemška Avstrija misijo v Belgrad, ker jc mnogo skupnih interesov, ki brez neposrednega stika ostanejo predolgo neizvedeni. Da je režimu stare Avstro-Ogrske konec, to more za prihodnost jamčiti prijateljsko raz- merje med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo.« Ministrski predsednik je povprašal po stanju vprašanja priklopitve in je izjavil, da po njegovih informacijah Francija nikdar ne bo dopustila, da bi se Nemčija povečala. Ko ga jc poročevalec spomnil na Wilsonovo formulo o pravici narodov do samoodločbe, je odvrnil ministrski predsednik: »Vi imate prav! Tudi mi se borimo za pravico do samoodločbe narodov, ki nam mora zagotovili posest Dalmacije in ki mora zadovoljiti naše zahteve po Adri-ji. Jugoslavija motri s skrbjo razvoj dogodkov v Nemčiji, Še vedno obstoji bojazen, da bo Hindenburg pričel protirevolucijo. Ali bo potem,« jc vprašal Protič, »Nemška Avstrija zopet \stala zoper nas?« Bratstvo med Menici in Italijani Posebno poročilo »Večernemu listu*. Črnogorsko vprašanje notranja zadeva Jugoslovanov. General Plesne« pogorel. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Entenfa še ni pri LDU Milan, 13. marca. (Brezžično.) Francoski minister za zunanje stvari Pi- Posebno poročilo Vzrok in povod, da je šla Prekmurska Reputacija v Bolgrad, je Prekmurcem obljubljena avtonomija od strani ogrske vlado. Načrt prekmurske avtonomije jo izdelal vladni komisar dr. Obal Bela, rodom ogrski Slovenec v sporazumu vlade v Bu dimpešti. Slovencem obljublja popolno avtonomijo.. ki bi se zvezala federativno z Ogrsko. Nekateri voditelji naroda onstran Mure so se začeli nekako pogajati glede tega t dr. Obalom — seveda moralno prisiljeni, ker jim sicer nič drugega ne bi Preostajalo, kakor zbežati, kar so nekateri -2o prej morali storiti. Ker smo pa Prekmurci proti taki avtonomiji in kor bi bili Mogoče prisiljeni je sprejeli, smo sklenili iti v Bclgrad k osrednji jugoslov. vladi, da ji zadevo razložimo in da se jugoslov. delegatom v Parizu to takoj naznani. Kot ubežniki bi nr. svoje stroške .to težko izvedli. Tu nam je pon idil g. Viktor Kukovec (iz Ljutomera) pomoč in prevzel vsc strožke deputacije. Ker sam razmere ^ Prekmurju dobro poznn Ln zna cenili vrednost slovensko zemlje na levem bregu Mure, je tudi šel kot član deputacije. xPri deželni vladi v Ljubljani smo sestavili protestno izjavo proti zvitim ogrskim obljubam in jo podpisano poslali v Pariz. Vladi smo oddali poročilo o preganjanju prekmurskih Slovencev. Tu smo dobili legitimacije. . V Beigradu na* je- najprej sprejel mi-ftister 'dr. Kramer. Razložili smo mu pola žaj v Prekmurju in mu naznanili, kako se Ogri trudijo z obljubo popolne avtonomije Slovence zase pridobiti ter opozorili na nevarnost morebitnega plebiscita v .sedanjih razmerah. — Odgovoril nam je, da je Prekmurje v mejah, ki so jo naši deP-gati predložili mirovni kcnrorenci in da Prekmursko vprašanje sploh sporno ni. Naši delegati morebiten neueoden unreh Plebiscita, — do katerega oficijelno naj-“ržc sploh ne bo prišlo — vendar lahko °dbijojo, ker bi Ogri silo rabili. Da pa zapeljano ljudstvo pozneje, ko se nam pri Konferenci pripozna Prekmurje, ne bi bilo ^1°goče zaradi tega, ker se je dalo zape-jati v strahu, jo pravilno, da se ogrski citaciji zajezi pot. Vprašal nas je, kaj mi ^slimo, kaj bi sc dalo uporabiti. Odgovorili smo, da če se mogoče vo-Ja^ko iz političnih vzrokov no bi dalo za-^sti, bi bila protiagitacija uspešno sred-X°' — V protiagitaciji moramo ljudem Rimanj toliko obljubiti, kakor so jim Ogri ® ljubili; avtonomijo, zidanje potrebnih eznic *n mostov čez Muro. Minister je rekel, da se taka avtono-*ja, kakor jo Ogri obljubljajo, no moro »«S*xat0 tudi,;«e obljubiti. Vendar bodo Jugoslaviji posamezna okrožja, kattfra gospodarsko skupaj 9padajo, (na staro me-soveda no bo oziralo) tako avtonom- io 1E tl a W chon le izjavil časnikarjem, da zvezne vlade še niso priznale Jugoslavije. sveiicev v Be!gradu. Večernemu listu*. na, da bi jim Ogri, enako (podobno) prav težko dali. Skupnega bomo imeli samo kralja, ki pa ne bo nič drugega, kakor reprezentant države na zunaj. Razdelitev veleposestev je pri nas v Jugoslaviji žs zakon. Grofovska veleposestva ss bodo razdelila, kakor bo za ondotno ljudstvo naj-pr.mernejše in se ne bo moralo ozirati na splošno zakone reforme. Ker se je minister strinjal z našimi mislimi, smo ga prosili, da viada podpiše izjavo, v kateri Prekmurcem obljubimo, bolje — naznanimo, kaj jih čaka v Jugoslaviji. Minister je obljubil. Prof. Voglar je sestavil nato tako izjavo in nas predstavil podpredsedniku dr. Korošcu, Tudi njemu smo podali sliko, kako je v Prekmurju in mu povedali, kako se cir. Oblak trudi ogrske Slovence za Mažarsko pridobiti. Zagotovil nas je, da je priklopitev Prekmurja k Jugoslaviji samo vprašanje nekaj dni ali mogoče tednov in da je samo to edino hudo, da morajo sedaj trpeti. Razložili smo mu, da začnemo s proti-agitacijo in prosili, da nam v ta namen vlada podpiše ,že. sestavljeno izjavo. Način agitacije je ministrski podpredsednik odobraval. Opozoril nas je, naj ne pozabimo ljudstvu naznan ti strašne ogrske dolgove in pa veliko odškodnino za grozodejstva! ki so jih ogrski vojaki počenili v Srbiji. Tisza — Oger je bil eden največjih krivcev vojne — torej se Ogrski tudi ne bo prizaneslo. Dne 9. marca smo bili pri g. Smodeju in se pogovarjali o razmerah na našem severu, Rekel nam je, da naj vso zadevo takoj v Pariz naznanimo. To našim delegatom zelo zelo mnogo pomaga. Iz poročila o preganjanju S’ovencev v P. si je ekski-piral za govor, katerega bo imel pri otvoritvi zbornice. Vsi naši pos'anci so nas z največjim zanimanjem za Prekmurje sprejeli, nas povpraševali o vseh razmerah, kako bi se dala najbolje agrarna reforma izvesti, kako je s šolstvom, kako z uradništvom. Zagotovili so nas, da Prekmurja, kakor tudi drugih krajev ne prepustijo in če bi eventualno tudi konferenca kako drugače ukrenila, sc ne uklonjo . Namen smo imeli, iti tudi k regentu, ki jc 9. marca popoldne prišel v Belgrad, kateri je pa zaradi važnih zadev glede zbornice preveč zaposlen. Predstavili smo se j ugoslovanrkemu klubu. Vse poslance je prekmursko vprašanje zelo zanimalo. Vsi so nam obljubli svojo pomoč, v kolikor je njim sploh mo-gOČfe. ■' t; . v • h > I; . . ■jif-r,}.' j , V torek nas je sprejel ministrski predsednik dr. Protič, kateremu smo kakor dručim opisali stanje v Prekmurju, Prosili smo ga, da nam dovoli s podpisom centralne vlade razdeliti v Prekmurju lepake, v katerih ljudstvu razjasnimo položaj Ogrske pred mirovno konferenco in po miru, ter v kakšno nevarnost bi se podalo, če bi verjelo lažnjivim ogr. obljubam. Izjavo smo izročili ministrskemu predsedniku, katero je prebral. Izjavil je, da se popolnoma strinja z našim delovanjem. Naročil nam je, da naj povemo ogrskim Slovencem, da v Jugoslaviji in na mirovni konferenci zastopniki naše države vsak dan delajo na to, da se zatirani slovenski bratje otmejo iz jarma; Pokazal nam je tudi meio Jugoslavije, katero naši zastopniki v Parizu zahtevajo. Deputacija je svoj namen v polnem dosegla. liemd m Cehi. LDU. BerHn, 12, marca. {Dun. kor, u.) Wolfiov urad poroča: Čehoslovaški minister za notranje posle in namestnik ministrskega predsednika je po poročilih iz Prage cčitno z ozirom na zadnje spopade med Čehi in češkimi Nemci v narodni skupščini prebral izjavo, ki se bavi z zaroto, baje naperjeno proti varnosti čeho-slovaške republike, in ki trdi, da zadeva dr. Schwarza doprinaša dokaz, da segajo niti te zarote tudi v Berlin. Nadalje se trdi, da je bil izdelan načrt kombiniranega nemško-mažarskega vpada na čehoslova-ško ozemlje. Temu nasproti bodi najodločneje ugotovljeno; 1, Proti varnosti čeho-slovaške države niso iz Berlina nikdar ničesar začeli, kakor tudi niso podpirali nobenih teženj te vrste. 2. Čehoslovaška vlada navzlic večkratnim prošnjam nemške vlade ni doslej dala na razpolago obtežil-nega gradiva v vohunski aferi Schwarzovt. Dokler Čehi ne dokažejo nasprotja po napovedani uradni preiskavi, se mora'odločno zanikati, da je dr. Schwarz deloval zoper varnost cehoslovaške države. 3. Kombinacija nameravanega nemško - ma-žarskega vpada na čehoslovaško ozemlje se mora že z ozirom na vojaški in splošni položaj nemške države zaznamovati kot plod domišliije. Sicer pa je nemška vlada dala večkrat spoznati, da želi živeti s čehoslovaško republiko v prijateljskih odno-šajih. Krivci vo’ske m] se kazniuieio. LDU Bern, 12. marca. Švicarska brzojavna agentura poroča: V današnji do- poldanski seji mednarodnega kongresa zveze narodov je naznanil prof. Nicolai (Nemčija), da je sklenil zbor nemških udeležencev kongresa zveze narodov s 25 glasovi proti 8 glasovom (dva sta se zdržala glasovanja): Uvažujcč, da so osrednje države odklonile predlog, ki ga je stavila na;prvo Srbija in potem car, da bi se konflikt rešil pred razsodiščem v Haagu, nadalje uvažujoče, da so osredn e države napovedale vojsko Srbiji in Francjji, iziav-lfafci ha mednarodnem kongresu, ziveze narodov pričujoči Nemci: V interesu nemškega naroda kakor tudi prihodnie zveze narodov je. preiskati vnrašanje in predložiti 'se v nemških arhivih shranjene doku-nente in postaviti krivec pred sodišče. — Konferenca se 'e potem bavila s prihodnjim zakonodajstvom za ženske, ki 'zahteva politično enakopravnost vseh žensk. Nato so obravnavali vprašanje razorožitve. Ustanovitev porenske in vestfalske države. LDU Milan, 13, marca. (Brezžično.) Po brzujavki iz Pariza se vrše porazgoVori o ustanovitvi porenske in westfalske države. iz pokrajine. kr Za begunce. Beguncem, ki se vra-lajo v svoj domači kraj ali se vslcd urad-ae odredbe selijo drugam, izdajajo okrajna glavarstva, politične ekspoziture, posredovalnica za begunce v Ljubljani im uprava begunskega taborišča v StrniŠču legitimacije za prosto vožnjo, in sicer za osebo kakor tudi za prtljago. Opozarjamo aegunce, da mora vsakdo, kdor se ne iz-naže s tako legitimacijo* sam plačati vožnjo ter da se mu ti stroški pozneje ne povrnejo. > -v*/* / kr»Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji« je na svojem občnem zboru dne 9. marca t. 1, v Ljubljani izvolilo za poslovno leto 1919 sledeči odbor: predsednik: okrajni glavar dr. Friderik Lukan, podpredsednik: okrajni glavar dr. Bogumil Senekovič, tajnik: okrajni komisar dr. Emil Gaj, blagajnik: vladni tajnik dr. Ferdo Tomažič, odborniki; vladni tajnik dr. Srečko Lajnšič, vladni konci; -ist Stanko Masič, okrajni komisar dr. ‘"Mmar Pirkmayr, vladni tajnik Henrik Ste-, namestnika: vladni koncipist Milan RoPcijski konrsar Gustav Puš, kr Izseljenci v Nemčiji Dogovorno s konzulatom v Dortmundu je deželna vlada vsa potrebno odredila, da se vrne približ-po 1000 izseljencev s posebnimi vlaki iz Mr očije. Izseljenci se odpeljejo 15. t. m. v domovmo. kr Blago tz oblačil,lic na Dunaju, ?>klene se načelno, da se nakupi primemo množino blaga pri dunajskih oblačilnicah brez prejudica za vprašanje likvidacije in pod pogojem, da se za to blago ne bo zahtevalo kompenzacij pri izvozu iz Nemške Avstrije. V tem smislu se obvesti državni urad za notranie zadeve na Dunaut, kr Dobava Dieselmotorjev iz Nemške Avstrije, Prehodno - gospodarskemu uradu je nemško-avstrijska vlada dovolila prost izvoz Dieselmotorjev iz svojega ozemlja. Te stroje izdeluje tvrdka Grazer Waggon-fabrik v Gradcu, na katero se naj intere-sentje glede cene, plačilnih pogojev itd. naravnost obrnejo. Treba pa je to nemudoma storiti, ker je izvoz dovoljen le do 1. aprila t. 1. kr Podčastniške šole v Belgradu in Skoplju.' Vojni minister in minister za mornarico je t naredbo F. Dj. O. št. 34.135 ošU6. $.%'p^re^rsS^a-tnajem 4. se šprSfeinajo v fcelgrjasko in skopeljskfO 5 šolo za pehotne podčastnike gojenci iz civilnega in vojaškega stanu. Pogoji za sprejem v imenovane šole so sledeči: i. Državljanstvo kralejstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2, Dokončano 16. in ne prekoračeno 26. leto, 3. Dokončanje najma-njc štirih razredov ljudske šole, 4. Nravstveno obnašanje in sodniška brezmadež-nost, 5, Če je prosilec vojak,- — priporočilo predstojnikov. Navedene pogoje je utrditi s spričevali, Reflektanti iz civilnega stanu oddajo pismene prošnje osebno ali po pošti najpozneje do 1. aprila t. 1. komandantu svoje (pripadne) divizijske oblasti. V prošnji mora navesti prosilec, da se vsem pogojem podvrže, ki so predpisani za podčastniške šole. Tudi druga spričevala naj sc prošnji prilože. Vojaki, ki žele v podčastniško šolo vstopiti, prosijo ustmeno pri raportu svojega poveljstva, katero to prošnjo pismeno predloži In }aj prida dotična spričevala. Vsi prijavljeni reflektanti (iz civilnega stanu ali vojaki) se morajo javili dne 20. aprila 1919 do 10. ure dopoldne v domobranski vojašnici (26, pešpolk) kjer se bodo zdravniško pregledali in bodo zvedeli ali so sprejeti v šolo ali ne. Prejemnega izpita za šolo se ne zahteva. Gojenci se namestijo po končani šoli v pešpolkih, kjer bodo v sorazmernem času povišani. Gojenci, ki končajo šolo z odliko, ali zelo dobrim uspehom, pridobijo s tem pravico, da položijo častniški izpit. — Komanda Dravske divizijske oblasti. kr Most čez Savo pri Mitroviči nameravajo v kratkem zgraditi. kr 18 milijonov kilogramov tobaka sc bo letos proizvedlo v državi SHS. p Francozi v Ukrajini. Francozi napredujejo v Ukrajini. Ko so zasedli Kijev, so šH preko kišinjevske železniške proge in zasedli Nikolajevsk. kr Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju naznanja, da se vrše v četrtek, dne 27. marca t. 1., ob 8, uri preizkušnje vajencev in vajenk. Priglasiti se je najkasneje do 24, marca t. 1. Načelstvo. kr Bogat rop. V hišo conte Cambia v Trogiru so nedavno ponoči prišli trije našemljeni roparji in od gospodarja z naperjenim revolverjem zahtevali denar. Služinčad jim je morala odpreti vse predale ter so odnesli za 200.000 K gotovine in dragocenosti. Preden so odšli, so se še gostili z vinom in šunko. kr Razkuževalni teč^j so olvorili v Belgradu za sto obiskovalcev, Le-ti bodo potem hod li po vaseh in opravili splošno razkuievaluo delo. kr Urad za vojni plen, ki ga je pridobila srbska voj.-k a in ki se smatra za državno lasi. so ustanovili v Belgradu ki1 Načrt za ureditev Belgrada, Društvo in/enerjev in arhitektov v Belgradu se živahno peča z vprašanjem, po kakšnem načrtu naj bi Se uredil Belgrad. Za nač-t nameiavajo raz; »sati mednarodni inteča z izključitvijo Nemcev, Madjarov, Turkov in Bolgarov. Iz Ljubljane. i k6 Balo- ko vič‘, največji. jugoslovanski' goiSTarafH umetnik sedanje dobe, bo v svojem ljubljanskem koncertu v petek, 14. marca zve- čer ob pol 8 uri. izvajal sledeči krasni, vseskozi slovanski spored: 1. Anton Dvo« fak: Koncert za gosli v A-molu. I. Allegro moderato. II. Adagio. III. Finale, (Ta skladba v 3 stavkih spada med naj znamenitejša dela svetovne goslai’8ke litex-ature.) 2. O, Josefovič: Sonata za gosli in klavir v Fis-molu v treh stavkih. I. Allegro moderato* II. Adagio. III. Presto scherzarido. (Skladba je izborno delo znamenitega lirvatskega modernega skladatelja in posvečena mojstru Zlatku Balokoviču.) 3. Anton Dvoršk: a) Slovanski ples v R-molu. b) Slovanski ples v G-duru. c) lledrich Smetana: »Iz mojo domovine«. 4. Wieniawski: Ruski karneval. (Skrajno efektna virtuozna sklad, ha.) — Klavirsko sprcmljevanjo izvaja vseučiliški profesor dr. Hugon.pl. Mikalo« vich. ■— Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici. Slovenci* udeležite se koncerta v nmogobrojnem številu. Del čistega dohodka žrtvuje Balo-kovič na korist »Kola milosrdnili sestara SHS«. Pokroviteljstvo te dobrodelno organizacije za Slovenijo izvršuje preblago* rodna gospa županja dr. Tavčarjeva. 1 Stavka bančnih uradnikov. Danes ob 8. uri dopoldne bi sc imela pričeti stavka bančnih uradnikov. Ker pa jc večina denarnih zavodov zahtevam bančnim uradnikov ugodila, kakor tudi vsled posredovanja deželne vlade, se je stavka odgodila do ponedeljka. Zavodi, ki zahteyam bančnih uradnikov še niso ugodili, morajo odgovoriti do sobote ob 6. uri zvečer, V nedeljo ob 10, uri dopoldne bo posvetovanje vseh bančnih uradnikov, ki stopijo v pon-deljek v stavko, ako ne ugode vsi denarni zavodi njihovim zahtevam. Kakor znano, zahtevajo bančni uradniki zvišanje temeljnih plač in 6 urno delo, 1 Ibsenovi »Strahovi«. Pri vseh predstavah igra pri nas občinstvo zelo važno vlogo in skoraj ne pusti igralcem do besede. Pri zadnji reprizi Ibsenove drame je vprizarjalo občinstvo »strahove« zunaj na hodnikih, ob vratih, v porterju. Od vsc-povsodi so rastlc prikazni, govorile so glasno in šepetale, šklopale s sedeži in se vedle tako, da ni primere za njih neotesa-sanost Če že kdo pride prepozno, naj svojo kupčijo z garderobo opravi tiho in naj tiho vstopi. Seveda, če pa pride prepozno skoraj pol gledališča, tedaj je stvar druga* Občinstvo po vseh kulturnih prestolicab prihaja v gledališče točno, in kdorkoli pride prepozno, ne sme vstopiti med dejanjem, Naj se zgodi tudi pri nas takol Na ta način se bodo ljudje priučili na red* »Strahovi« na odru so bili razveseljivi* Nučič je igro živelj videlo sc je, kako jc položil vso svojo pozornost in ljubezen vanjo, dasi jc morda v prvem delanju pre-naglo pokazal vse znake svoje bolezni y smo videli le nje delno stopnjevanje. Bukr šekova je bila izvrstna; podala je, kar j« morala podati, medtem ko je Bratin* podal samo to, kar je mogel podati, dasi moramo priznati, da se je potrudil in storil svojo dolžnost v polni meri. Prek je bil dober, a bil bi lahko boljši. Premalo zloben se -oanj-jO 5pokakal, njegatfa1 kretenska pof kvarjenost bi Anorak grozovllejša* ostudnejša — to nas bi' vedlo do lažjeg* razumevanja, posebno glede Regine. Juv»' aova je podala rejenko zelo dobro, posebno, če pomislimo, kako nehvaležne so lake vrste vloge. Občinstvo, ki je zasedlo reprizo, ni bilo slabo, in če drame ni razumelo skozi in skozi, občutilo jo je, kot Bem sodil iz razpoloženja, ki je vladalo v hiši. S tem pa so igralci storili svojo polno nalogo, gledališče in dramatik pa tudi. Se to: V prvem dejanju pada zunaj silen dež, na gorske vrhove pa sije solnce: ozadje, ki se vidi skozi okno salona, je za tako mračno razpoložen, deževetn popoldan, presvetlo, F. B, 1. Izredna javna seja občinskega sveta danca ob 6. uri zvečer v mestni dvorani* Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2 Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Fi-fcančnoga odseka poročili: a) o dopisu Zupanovem glede povišanja draginjske doklade vsem mestnim uslužbencem za dobo 5 mesecev počenši od 1. marca 1919; *>) o ponovni ponudbi upravitcljstva kne-fca Auersperga glede prodaje travnikov v Jakovi jelši ter stavbišča nekdanjega Knežjega dvorca. I Porotne razprave pred dež. sodiščem 9 Ljubljani se prično dne 24. marca 1919. Vršilo ro bodo po sledečem redu: dne 24. toarca zoper Karla Pirca, zaradi hud. tatvine in goljufije in zoper Božidara Kleina zaradi hud. goljufije; dno 2G. marca zoper Josipa Globočnika zaradi hudodelstva tatvine in zoper Janeza Pretnarja zaradi hudodelstva ropa; dne 27. marca zoper Rudolfa Grajnerja in tovariše zaradi hudodelstva; tatvino in zoper Marijo Knapovo Zaradi hudodelstva detomora; dne 28. marca in 29; marca zoper Katarino Kernovo 'Zaradi hudodelstva umora Mogoče se odrede1 So daljnje razprave, To je že drugo Porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani, odkar obstoji kraljevina SHS. 1 Voziček za invalida. Gospa, ki je Pred nekaj dnevi izpraševala, kje bi ee dobilo voziček za invalida, se prosi, ;.aj Sc zglasi še enkrat v trgovini Gartner v Ljubljani. Voziček je zdaj za invalida nu razpolago. Zena. ž Od kd?j nosimo mul. Nekako kon- 15. stoletja slišimo prvič o mufu. Do-•^a j e v Italiji, A ne nežnim ročicam elegantnih Benečank je služil proti mrazu in Mokroti, temveč ma'hni psički in majhne °Piec, kakor jih imajo nekateri bogataš?, 8° bili oviti z mufom, To se jc deloma ^hranilo, a le kot pokrivalo. •— Francija le dobila muf iz Italije. Dolgo časa ga ni J”4®! nihče drugi nositi kakor plemstvo, "a dvoru Franca I. so nastopali gospodje dam« z mufom iz risovega kožuha, ku-. ,n®ga ali pa mačke ženet. Šele Karel IX. J® dovolil meščanom glavnega mesta Pa-n2a posluževati se mufa, a ta meščanski ?*u‘ ie smel biti le iz črnih kož, dočim ga te plemstvo okrasilo z dragocenimi čipka-**i in svilenimi tkaninami. V dnevih mla-,eSa Voltaira so gospodje nosili svoje ro-e v takih koluha^Ub ce*«eh,.;nobehd' £en-r bi ne ^akniia rok < 4 ah j.1 *f Cfel & rancoski regent se, ni sramoval nastopati javnih sprejemih z mufom. Seveda ta °avada ni bila splošna, gospodarila je le boli v salonih in še tam le pri gizdalin#]. Mul se jc šele tedaj podal na cesto, ko so si ga osvojile ženske. One so mu dalč zopet njegov prvotni namen, postal je bramba proti slabemu vremenu. Že tedaj, ko so ga nosili gospodje, so se zmanjšale njegove oblike, ki so bile včasih res velikanske, ženski svet ga je pa sprejel v njegovi normalni velikosti. A dolgo časa to ni trajalo. V času po francoski revoluciji so sc mučile lepe dame z mufi take oblike, da so skoro prekašale one iz prejšnjih let. Veliki okrogli muf se je kaj dobro podal k široki, udobni obliki krinoline. Izpodrinil ga je mali muf, kakor je bil v navadi pred 30 in 40 leti. Bil je ozek kratek ovoj, ki je varoval komaj prste. Kakšna razlika med njim in tem, ki ga nosijo dame danes, ki nc pokriva samo roko do zapestja, ampak celo do komolca. Pa koliko vrst: ris, činčilja, sobolj, skunks, lisica, hermelin. Najlepši mufi vseh modnih dob nikdar niso obstojali iz ene same vrste kožuhovine, dve ali več vrst kožuhar-jev sta morali žrtvovati svojo kožo, da sta varovali roke lepe dame. In ko jc moda zahtevala, da mora biti iste barve, kakor celi kostum, tedaj so ga začeli barvati in žgati, — Poleg kožuhastega mufa vidimo deloma tudi onega iz lahke svilene robe, zlasti v takozvani »družbi« in v gledališču, Svila in dragocene čipke, žamet in brokat in ne nazadnje pliš, vse to je dobro, da nam služi za muf, tudi brez kožuhovine. svetu. s Zračne pošte In novost. Zračna pošta se zdi kot nova, a imeli smo jo neke vrste že pred 50. leti, V Parizu so' jemali tako pošto že leta 1870. za časa obleganja na balone in so jo skušali prenesti čez nemške črte. Pisma so bila podobna nekakemu časopisu, ki je prinesel na dveh straneh novice iz Pariza, zganil se kot pismo in se tako odposlal. Dvakrat na teden se je balon s tako pošto dvignil in skušal priti čez črto. No, vedno mu to ni uspelo, in ponesrečil se je balon z ljudmi in pošto. »Rivista Filatelice d Italia« prinaša fotografijo takega pisma, poslanega na gosp, Giuseppe Lattes v Emiliii. Datum na pismu je 5. novembra leta 1870, Frankirano je z znamko za 40 centesimov. Iz Pariza v Reg-gio Emilia je hodilo pismo 5 dni. s 101 uro v zraku. Podtajnik za avija-tiko Scelnz je javil v »Komori občin«, da je en angleški zrakoplovec preletel 8000 km daliave in jc ostal v zraku sto in eno uro. Na koncu poročila je dejal, da so take vesti začetek nove ere, ko avijatika postaji sigurneiša kot plovba na morju. s Komunistični modni salon v Parizu. V pariškem magdalenskem okrožju so pred kratkim odkrili sijajen modni salon; k njegovi otvoritvi so bili povabljeni tudi zastopniki časopisja. Podjetje je skupna last vodilnih modistk, šivilj, razp$šalk| in. ivs£g% Ro^opaii^lohp^^ufttSfijŽfet ;dub^ iprj^eBi podjetju je takio’ pbpblh', da pri 'izgotovit vi novega modela lahko sodelujejo vsi člani podjetja, preden pride v javnost. Ob priliki otvoritve je bila izstavljena cela vrsta toalet: od čisto navadne domače obleke pa do najdragocenejše večerne toalete. Ta modni salon podpira delavsko ministrstvo in več velikih francoskih tvrdk. s Nenavaden vlom v Rimu. Neki vlomilec je prišel v neko krčmo v Rimu s policijskim trobojnim trakom na prsih v družbi z nekolikimi policijskimi organi in zaplenil velike vsote denarja igralcem, ki so se skrivali v ti gostilni. Ob odhodu je pozval krčmarja, naj pride drug dan na policijo, Kako se je krčmar začudil, ko je prišel drugi dan na policijo in izvedel, da jc bil dozdevni policaj navaden tat. Poleg tega je moral na policiji Se plačati kazen, ko se jc sam naznanil, da so igrali v njegovi gostilni za visoke vsote. s Zanimiva dogodbica iz Clemenceau-jevega življenja. »Epoca* pravi, da jc postal predsednik sveta ravno onega 1906. leta, ko so vsi rudarji in drugi delavci sipali na Clemenceauja raznovrstna sramotenja in pretnje. Clemenceau pa je vzel ponošeno obleko in šel na večer v neko rudarsko mesto blizu Nancyja, kjer so sc rudarji navadno shajali. Ravno je bilo navzočih kakih 4000 delavcev, ki so ga napadali z zelo ostrimi in grdimi besedami, V tem jc dvignil roko in zaprosi! za besedo. Dali so mu jo. Stopil je na tribuno, snel obnošen klobuk in dejal: »Evo, jaz sem Clemenceau.« Na ta stavek jc nastal molk in začudenje, ki ga je prekinila gorka in prepričevalna beseda Clemenceaujeva. Govor jc končal s popolnim triumfom in je delavstvo spravil z vlado, s Iz življenja morske anemone. Morske anemone so najprijaznejše tvorbe nižjega živalstva. fako so prirastle na morsko dno, da jih samo premikanje njihovih »rok* označuje na zunaj kot zastopnike živalskega življenja. Te anemone so dolgo časa sum..i, da uganjajo kanibalismus, to se pravi, da druga drugo žro, Celo naravoslovci so bili do najnovejšega časa prepričani, da anemone svojim mlajšim so-vrstmeam ne prizanesejo. Opazovanja cele vrste let pa niso prinesla za to niti naj-manišega potrdila. Če mlada anemona, ki plava še prosto v vodi, pride v dotiko z vencem premikajočih se in migljajočih rok kake starejše, že na dno prirastle živali, je ta nikakor ne drži in tudi starejši živali ostanejo zaprta usta. Celo nasprotno, s precejšnjo energijo se otrese vsiljivca, z rokami ga vrže proč. Če pride pa kaka druga žival v njeno bližino, n. pr. na roke, je pa čisto drugače: takoj jo zagrabi, usta se od-pro in uboga žrtev izgine. Tudi če ne pride na roke, ampak pade na sredino telesa, ki ga roke obkrožajo, ostane sicer neko liko časa neopaženo, dokler se je ne dotakne ena neprestano se gibajočih rok; tedaj žival takoj spozna, kdo je tukaj, in sc pripravi, da si jo vtelesi. Mnenje o ka-nibalismu anemon je nastalo najbrž vsled tega, da se mlajše živali izvijajo iz starejših kot popki, in da se torej tekorViMi. ka-!kqr, bi bila S«&repE£''zjjffaibila mlajšo. Ane-nomCpostknejo stare osem let. s Za 300.000 kroi briljantov ukradenih. V nekem gradu blizu Dunaja je bil ukraden dragocen lišp, niz briljantov. Bilo je vseh skupaj trideret briljantov v ogromni vrednosti 300.000 kron. s 17 letna deklica okradla avstro-ogr-,ko banko. Pri avstro-ogr&ki banki so bili •.nova ukradeni svežnji bankovcev po ti-joč kron. Dognali so, da jih je bila ukrad-a 17 letna deklica Leopoldina Oehl, ki jo M la uslužbena ko pomožna delavka pri avstro-ogrski banki. Pri hišni preiskavi sicer niso našli denarja, a našli so dragoceno blago, ki ga je bila deklica nakupila za ukraden denar. Sprva je tajila tatvino, potem pa je priznala, da je ukradla dva-nrat — in sicer vsega skupaj 20 tisoč kron. Oddali so jo sodišču. s Velike zaloge petroleja. Prod nedavnim časom so odkrili na posestvu lorda Devonshira velike množine petroleja. Eden od najboljših geologov trdi, da se nahaja lu več petroleja, ko v celi Pensilvaniji. Če pomislimo, da daje Pensilvanija petroleja ;:a četrtino vsega sveta, potem je jasno, da je odkritje zelo velike važnosti za razvoj ccie industrije. Misli se, da so nahajajo še volke količine petroleja v Staffordsliire in v Nattinghamshire. s Zrakoplovca sta trčila. V okolici Latrecya sta trčila skupaj dva zrakoplova, v katerih sta bila v vsakem po dva ameri-■5ka častnika. Trije so bili dobesedno zdrobljeni, a četrtega so prenesli težko ranjenega v bolnišnico »Clemenceau«. s Stavka kavarniških natakarjev in ciganskih godcev, je začela v Budimpešti. Stavkujoči zahtevajo povišanje plače. Kavarne so zaprte- flmerika v vojski. Medtem ko smo se mi Evropejci mesarili drug drugega, )e delala Amerika velikanske dobičke. Ob začetku vojske je bila Amerika dolžna Evropi še 24 milijard kroii, dve leti pozneje se je razmerje gospodarske ia tinancielne odvisnosti naravnost obrnilo, kajti Unija je postala v tem kratkem času ne samo upnik Evrope, temveč upnik celega sveta. Deloma je deže-iam entente posojala, deloma je pa vsled naravnega mineralnega in zemeljskega bogastva mogla izdelovati vojni material in •ga z velikim dobičkom prodajati. V kakem razmerju se je to godilo, za to imamo zlasti prva leta dosti podatkov. Za Zadnja sicer še ne, a številke bodo gotovo kar pomnožene. V gospodarskem letu 1913/14 je Unija za več kot 2 milijardi kron več blaga prodala kakor kupila, v letu •1914/15 že za več kot 5 milijard, v letu 1915/16 pa že nad 10 milijard, torej petkrat več kakor dve leti prej. Evropske države so bile na tem kaj različno udeležene, V vojnem letu 1916 n. pr. je kupila Anglija za skoro 2 milijardi več od Unije kakor leta 1915,, Francija za 1 milijardo, Italija za 200 milijonov, ttusija za okoli 600 miliionov. Druge evropske države, ki so lahko sploh tudi kupovale, tako Švedska, Norveška, Danska, zlasti pa Holandska, so pa leta 1916. manj kupile, kakor pa leta 1915. A ra njihovo mesto je stopila Južna Amerika, ki je vsled pretrganih zvez in nedelavnosti evropskih tovarn svoie industrijske potrebščine čimdalje bolj kupovala v Uniji, leta 1916. n. or. za 340 milijonov več kakor leta 1915.' GlaV\ni del izvoznega materijala so tvorile velikanske pošiljatve vojnega blaga, Saj so dosegle v gospodarskem letu 1915/16 višino 5 milijard, četrtino vsega eksporta. Več kot polovica te svote pride na razstrelivne snovi in pa na avtomobile. Na isti način kakor obrat sam je pa rastel tudi zaslužek iz teh kupčij. Kajti sorazmerno visoki menjalni kurs kakor tudi dviganje cen sploh je prineslo Uniji neizmerne dobičke. Tako je poskočila n. pr. cena za tono jeklenih tračnic za več kot 24 K, ona za prvovrstno jeklo pa za več kot 120 kron na tono. Velika naročila na vojno blago, ki so jih dobivali amerikanski železni in jekleini obrati od evropskih držav, so amerikansko premoženje torej precej dvignila. Tako je mogla Unija plačati svoje dolgove pri evropejskih podjetjih in prevzeti vlogo upnika. To tudi s tem, ker je Unija posodila samo do konca 1. 1916, tujim državam 6V2 milijard kron, od teh samo evropskim državam skoro 5 milijard. Če odštejemo odplačane svote, odpade samo na Anglijo do konca leta 1916. 2-6 milijard kron posojila, na Francijo 720 milijonov, Rusijo 516 milijonov, Italijo 120 milijonov itd. Če je že iz tega razvidno, kako je rastel vpliv Severne Amerike kot dobaviteljice in upnice pri evropskih državah, se bodo učinki te na svetovni trg vplivajoče upniške vloge še nadalje kazali v evropskem gospodarskem življenju. Samo eno naj omenimo. Med vojsko so banke raztegnile svoj promet na Evropo na podlagi novih reform; združili so se vsi amerikanski bančni zavodi in prvovrstni kapitalistični industrialci z namenom, da zopet obnovijo opustošene vojne pokrajine. Že leta 1916. so poslali amerikanski trgovci in tovarnarji, na čelu jim znana bančna tvrdka Morgan, komisijo na Francosko, da preiskuje razmere, nastale ysled vojske in si pribori dobičkonosen vpliv z zopetno pozidavo železnic, mostov, industrijskih naprav, sploh vsega, kar zadeva promet in trgovino. Razvidimo, da Ameri-ka.nci niso imeli samo velik dobiček kot dajalci denarja in vojni dobavitelji, temveč da se jim je tudi posrečilo pridobiti si vpliv za bodočnost, da so si zagotovili čisto nove odjemalce in trgovske možnosti v evropskih deželah. Seveda ima pa ta denarna in industrialna pomoč v bodočnosti lahko zelo slabe posledice, morebiti je v niej celo nevarnost za evropsko gospodarsko življenje. V eni stvari tehnike smo pa še več od njih pričakovali, kar so naredili, glede zrakoplovstva. Mirlili smo, da bodo aero-plani zelo vplivali na odločitev vojske in da bo^o Amerik^nci igrali tukaj prvo vlogo. Glede prve točke se je izrazil remški inžener Pavel Kurt pred dvema letoma: »Nifcar se ne stneiajmo, če slišimo mnenje, da bo zračno brodovje skupno s pod-rnorrrki odločilo vojsko.« Trkega mnema so bili takrat. Sedaj vemo, kar so vedeli že Tiaistarejši narodi: vojsko odloči v prvi vrsti število. Splošno so mislili, da mora bit? ravno Amerika glede avi*tike prva, ker so bili vendar prvi veliM tozadevni uspehi amerikanskega izvora. Vsp je tam, kar pomaga v teh stvareh: prostost, ood-ietnost, kapital, industrija. In vendar Ame- rika ni odgovorila zahtevam, deloma sta to zakrivila brata Wright, ki sta s svojim patentom tlačila k tlom vse druge tekmece. Najvažnejši konkurent jima je bil letalec Curtis, Icojega tovarna v Newyorku je danes najbrže največje zrakopiovno podjetje v Ameriki. Poleg njega pride v poštev še neko podjetje znanega Bleriota, vse drugo je neznatno in brezpomembno. Zrakoplovov d la Zeppelin pa Amerika nima. Neki Morrell je poskusil leta 1908. neki dvig, vzdignil se je s 14 osebami v zrak, čez 15 minut se jc raztrgal ovoj, z malimi izjemami je balon pokopal vse potnike z iznajdbo vred. Precej so mislili na hidroplane, ki se premikajo tik nad vodno gladino, a so misel kmalu opustili. Največ so pomagali s tem, da so poslali svoje delavce v Evropo in da so ti delali tik za fronto; eni aeroplane, drugi tanke, Dosedaj se še ni posrečilo nobenemu zračnemu letalu, da bi prišlo iz Amerike naravnost v Evropo, Curtis je zgradil nekaj nalašč za to: trije velikanski propelerji, pet motorjev, 1100 konjskih sil, 3000 kg bencina, 400 kg olja, osem oseb na krovu, 10.000 kg lastne teže, potem še druga oprava in opremo, to so bile ponosne številke. Ta aparat naj bi preletel Atlantik s hitrostjo 120 do 140 km na uro, skupno 1000 do 1200 km. Že teoretično to nekaterim ni bilo všeč, praktično se jc izkazalo še manj. vse skupaj je padlo dobesedno »v vodo«. Premalo je bilo takrat še izkušenj. Kakor pa vidimo, bo to kmalu mogoče. Amerikanski neuspeh v tej stroki ima svoj vzrok tudi v tem, da so Ameri-j kanci aviatiko že od začetka imeli le za šport, letalci so se učili na Francoskem. fi$rov!23ci-a. a Iz seje mesinega aprovJzicijskega i odseka, ki se je vršila v torek dae 11 marca 1919 je poročati: Aprovizacija ima v svojih skladiščih še 70 vreč pšenično moke in en vagon koruznega zdroba. Zaloga moke zadostuje torej za en dan in pol. Če ne bi priskočilo mestni aprovizaciji na pomoč tukajšno vojaško preskrbovališče, bi se morala ustaviti peka kruha. Vojaško preskrbovališče je po posredovanju mestnega župana priprav-^ ljeno, posoditi 6 vagonov krušne moke. Za krušno moko mora aprovizacija vrniti vojaštvu G vagonov koruznega zdroba, katerega pa tudi Še nima Pričakovali jc. da so tokom prihodnjih dni gledo preskrbe 2 moko preokrene na boljše in no bo Ljubljana več v večni nevarnosti, da ji čez noč zmanjka kruha in moke. — Tekoči krušni teden se prodaja na izkaznice za osebo 1kg ajdove m o k e po 2 K 80 v. za kilogram, in 44 jfg am eri kanske moke po 4 K 66 v. za kilogram. — Pekovska zadruga prosi, da opusti -aprovizacija svoje pekarno in razdeli vso moko pekom. Aprovizačni odsek se izreče, da to vprašanje za enkrat še ni aktuelno ih se bo glede mestno ,pekarije sklepalo pozneje. — Mlekarska zveza v Ljubljani naznanja mestni aprovizaciji, da s 1. mar* ccm zviša ceno mleku od 2 K na 50 v. za liter Mleko dobavlja Mlekarska Vscnu prepasti Ura duhovnim sobratom, sortfthiikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je bil po volji Vsemogočnega odpoklican po večno plaiilo brat in stric, prečastiti gospod sdatamašalfe, župnik v pokoju ki jo da no s po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti v starosti 77. let popolnosaa vdan v voljo božjo--izdihnil svojo duio. . 1’ogre!) prečastitega gospoda bodo v potok, dne 14. marca ob 10. uri dopoldne iz bide žalosti, št. Vid št. 19, na župno pokopališče v St. Vidu. Sv, maSc zaduSnico ao bodo brale v več cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo vsem duhovnim sobratom in znancem v pobožno molitev in blag ppomin. St. Vid, 12. marca 1910. Cirila Zakotnik, Ivana Zakotnik, nečakinja. sestra. *voza aprovizaciji za dojenčke in bolnike. Naznanjeni “povišek aprovizacija zaenkrat Bo sprejme na znanje, temveč prosi aprovizacija deželno vlado, da razsodi, ali je povijanje cen mleku upravičeno ali ne. —-Na ljubljanskem trgu zahtevajo za telečje meso, prašičevo meso, špeh in moko neprimerno visoke cene. Aprovizačni odsek pooblašča župana, da posreduje pri deželni vladi in zahteva, da vlada v varstvo konsumentov proti dražilcem £ i v i 1 vse potrebno ukrene. — Po zadnjih instrukcijah ministrstva za prehrano v Belgradu so odslej upravičena nakupovati po vsem državnem teritoriju v prosti trgovini le javna aproviza-c i j s k a zastopa tv n. P o s a m e z n i 1 r g o v c i in obrtniki n i s o upravičeni posluževati se prostega nakupa. V Ljubljani so upravičeni nakupovati živila na teritoriju Kraljestva SHS le žitni zavod, mestna aprovizacija, vnovčevalnica za živino in Vojna zveza. — Mestna aprovizacija takoj organizira nakupno agenturo. Aprovizacija skupuje živila skupno z Vojno zvezo. — Za mestno aprovizacijo je odkazanih v Vojvodini 1C0 vagonov pšenice, 5 vagonov masti, £00 svinj, 50 zabojev jajc, 5 vagonov suhega mesa in 3 vagone graha. — Aprovizacija bo skušala takoj nakupiti odkazana živila Po svojih nakupovalcih. Za nakup živil bo Potrebovala aprovizacija dva in pol milijona kron. Aprovizačni odsek pooblašča župana, da si proti naknadni odobritvi občinskega sveta preskrbi potrebni kredit. Sejo mestnega aprovizaeijskega odseka se vrše o dr-, lej vsaki četrtek oh (1. uri ".večer. a Krušflc komisije bodo uradovale le * petek, dne 14. t. m. od 8. do 1. tire popoldne. Izdajale sc bodo izkaznice za kruli in moko. Zamudnikom se ne bodo izdajale izkaznice na magistratu. a Hovi krasni in možni nsžsl za prodajo kruha in moke velja šele od nedelje, 16. marca dalje. Do sobote, 15. t. m. se Prodaja moka še na stare številke. Novi načrt se razobesi pri vseh krušnih komisijah ter pri prodajalcih kruha in moke. a Meso aa rdeče izkaznice B bo de-'ila mestna aprovizacija v petek, dne 14. ^ m. in v soboto, dne 15, L m, v cerkvi dožefa. Določen fc ta-le red: V petek, dne 14. t. m, popoldne od 3. do do pol 4, št, 1 do 200, od pol 4. do 4. ure št. "01 do 400, od 4. do pol 5, ure St. 401 do J? od pol 5. eto 5. ure št, 601 do 800, od ?• do pol 6. ure St. 801 do 1000. — V so-®°to, dne 15, t. m. popoldne od 1, do pol • ure št. 1001 do 1200, od pol 2, do 2, ure f; 1201 do 1400, od 2. do pol 3, ux-e št. .401 do 1600, od pol 3, do 3. ure št, 1601 ^ 1800, od 3. do pol 4. ure št, 1801 do ^0, od pol 4,. do 4. ure št. 2001 do 2200, i \ P°* urc 2201 do 2400, od P°* 5. do 5. ure št. 2401 do konca, a Krompir za VI?. okraj. Stranke V0, ,°kraja dobe krompir v petek, dne 14. t. ?1-v Pri Mublcisnu na Dunajski cesti. Do-oea se ta-le red: Dopoldne od 8, do 9. urc J' 1 do'160; od 9. do 10, ure št, 161 do 20, od lO. do 11. ure ši. 321 do 480; po-Poldnfe: od 2. do 3. ure št. 481 do 640, od do 4. urc št. 641 do 800, od 4. do 5. urc št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. a Krompir za VI. okraj. Stranke VI, okraja dobe krompir v soboto, dne 15. t. m. in v pnndcljek, drse 17. t, m, pri Mtih!-eisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: V soboto, dne 15. t. m. dopoldne cd 8. do 9. ure št, 1 do 140, od 9, do 10. ure št. 141 do 280, od 10. do 11. ure št, 261 do 420; popoldne: od 2, do 3. ure št, 421 do 560, od 3. do 4, ure št, 561 do 700, od 4. do 5. ure št. 701 do 640. V pondeKek, dne 17. t. m. dopoldne od 8. do 9, ure št. 811 do 980, od 9. do 10. ure št. 931 do 1120, od 10. do 11. ure £*. 1121 do konca. Stranka dobi ra vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin. Kdo iz UkjtaJšasj vračajočih se vojakov ve, kje se nahaja Stanko Zorn, poročnik, Trž*čan, ki je ležal v Odesi v neki bolnišnici za hudo špansko. Pogreša se od oktobra meseca 1. 1918. Prej je služil pri 2. bos.-herc. polku, vojna pošta,220 (243?). Naslov naj so blagovoli sporočiti njegovi sestri Olgi Zorn, Rimska cesta št. 6. S£ Mm, iii sptfeia nh iz mahagonija, £e nerabljena, ker je >ele došla, se proda. Vprašati jo pri tvrdk F. & A. Uher, seieaburgnva ul ca st. 4. Ist'tam so prodasta J popolnoma novi, žotezni emaitirani postelji. sienice-SčiirftLi n vsa ^oiazen mora poginiti ako porabljate moia •laifcolic preizkušena in splošno hvaljena sredstva ostisi pseslai iii, Ljubljana. ‘V V hiši l^la^odnecja doma 1633 je otvorila „fylii*enska čevl]ai Na vratih so' mu zastavili služabniki, pravice not, ■i goče hitro in na uajsramotnejži način in' dosegel je svoj cilj; kajti ali veste za karieri cilj.jki bi ga bogati ne dosegli? Derejfš: ieHbii mnogo bogatejši nego .jas.: »Tako? Ali-to ni v redu?... Pustimo rasti plevel in živeti, da se posuši sam od sebe; pšenico pa požanjimo. Talca jc pravica na svetu. Z odkritim srcem lahko rečem: toliko solz ko je iztisnil Deregi iz oči drugih, toliko jih bom posušil jaz; umoril sem ga, zato moram umreti tudi jaz, ker tu velja rek: Življenje za življenje; ne vprašajo pa, kakšno življenje in za katero življenje?« Sin je molčal in jaz nisem vedel, kaj naj odgovorim. — Nastal je molk, slišal seru samo glasne korake si ražo, in Janezov grenek plač. Tako je prešla noč. Več smo molčali, ko govorili. Ce je sveča slabo gorela, jo je očistil rnoj sin. »Kaj ti pride na misel, da čistiš sve-, čo?« sera dejal. »Jaz te hočem videti razločno, oče,a je odgovoril, »ker te ne bom gledal več dolgo in ker te ne bona videl nikoli več, nikoli več . . . Moje premoženje mo ni osrečilo; kaj je bila vredna moja sitost, če aem pa znal, da jo toliko in toliko ljudi lačnih! Ko sem pomagal nekaterim, katerim ml ja bilo mogoče pomagati, me je bolelo srce, ko sera pomislil, koliko je onih, ki trpe pomanjkanje. Cernu nimamo eno sa-. mo oko in, dvoje srce, da bi videli le pol blio v,.»eoji».v*«č prostoga za, Usmiljenje! ... Ti me' poznaš, 4j«bi o'N ne vidiš rose, ki; bi padala na cvetje moje mladosti la obraza, ki so ga-Se pokrivale tako greake solze, smrtni pot ne bo spre- »topil pod -vislice, na katerih sc umrli že drugi ljudje ... ibolj a i oči ko jaz. Ne spadam med junake, toda če bi še dolgo živčl, bi bil samb’ na sramoto na svetu, ko mnogi drugi. Čez nekaj ur boro umrl, toda to je še bolje, da umrem zdaj,-Zdaj me bosta objokovala samo dva, kvečjemu trije; če bi pa živel dolgo, bi objokovalo mojo smrt več ljudi, kar l>i me bolelo, kc-r mi ni ljubo, izvabljati solzo komu drugemu.'« Tako je govoril' inoj sin, dokler ni opominjala jutranja zarja k ločitvi, k trajni ločitvi. Prebudil sem Janeza, ki jc bil jokajoč zaspal poleg naju ko otrok. To slovo . . . toda no opišem ga. š-.el Ec-m domov. Okna, ki so držala na ulico, sem dal sasuli s kamenjem, da hi ničesar ne videl in ničesar nc slišal, ker so tu mirno peljali mojega sina. Zgrudil sc tu so v naslonjač . . . Ni-* sem več mislil na to, da bodo umorili mojega sina, ampak sem mislil, da jo bil konec sveta prerokovan za danes in sem pričakoval ves nemiren trenutka, da se zruši. Naenkrat tni je zadonel sum na ušesa .. . ropotanje voz ... uspeta njo konj . . . rjovenje množice . , . Planil som kvišku, povlekel so v naj-* oddaljenejši kot, zatisnil ušesa, ... a slišal sem vseeno! Ali pa sem si domišljal, da slišim?..-Polagoma je’po.,tal šum šibkejši in je .slednjič utihnil popolnoma. Vzel sem roke raz ušes . . . približal sem se stepi, ki je ob ulici . . . nastavil uho in poslušal . . . Nobenega glasu. Janez je sedel na stolu, z glavo zakopano v roke. »Pomisli samo,« som mu dejal, »kakšne neumne predstave imam? Ravno zdaj sem si domišljal, da so peljali mojega sina Valentina na vislice in zdelo se mi je/ ko bi slišal šum spremljevalcev . . .« »To si niste domišljali,« je odgovoril Janez, »to je v resnici tako; tudi šum sto slišali, ker so ga pravkar peljali mimo,« »Koga?« »Valentina . , .« > »Mojega sind?« »Zal, da njega . . .« »Kj, ti si zrel za visite«, ki se pre-drzneš na tak način zasramovati ruojega sina. če voriiješ v Boga, prekliči te besede! Kaj irnaš od tega, če me spraviš v blatnost?« »Pomirite se, dragi gospod,« je prosil Janez. »Reci, da si lagal in pomiril se bom.* »Kako morem to reči? . . .« »Tedaj je to resnica? Ha, in midva sva tu, mesto, da bi ga poskusila rešitij« »Za njega ni več rešitve . . .« . »Ne? Vendar ga bom rešit. Iz krvnikovih rok ga bom iztrgali . . .« »Ne morete do njega . , .« ... aZakaj?* . JPalje.) ■ -r-ri ;-',wr 'P’.*j t —"" izdajatelj ktmsorcij »Večernega Ihta«, Odgovorni urednik Viktor Ceačtfi. •T;«ka Jugoslovanska tiskarna t Ljubljano!* >