PoSintna plačana v ge-tovfnL Leto LXVM ŠU 77 Ljubljana, sreda 6* aprila 19)2 Cena !W« izhaja vsak dan popoldne, irvzemsi nedelje ln praznike. — lnseraU do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraftaja UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 PODBDIN lOfi: MARIBOR, Grajski trg št- 8 _ ■— — — CELJE, Kocenova ulica 12. — ~eL 18U. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Deklaracija Marinkovićeve vlade Program vlade je zasnovan na temelju narodnega in državnega edinstva in samo na tej osnovi se bo izvršila nova politična gru- Beograd, 6. aprila. Nova vlada g. dr. Marinkoviča je bila sprejeta v javnosti m v političnih krogih z velikim zanimanjem. V teku včerajšnjega dne je zavladala v poslanskem klubu Ni-rodne skupščine velika živahnost in na vse strani so se vršili razgovori in konference o nadaljnjem razvoju dogodkov in o pričakovani deklaraciji nove vlade. Novi ministrski predsednik g. Marin kovic je že v ponedeljek zvečer takoj po zaprisegi prevzel vse posle od bivšega ministrskega predsednika g. Živkoviča. Včeraj se je dopoldne Ln popoldne vrnila seja ministrskega sveta, na kateri je bila sestavljena deklaracija vlade. V zvezi s tem je posetil ministrskega predsednika g. dr. Marinkoviča predsednik Narodne skupščine g. dr. Kumamidi. Njun razgovor se je nanašal na delo Narodr^ ^knnščine ter je bilo pri tej priliki dogovorjeno, da bo na današnji seji Narodne skupščine ministrski predsednik g. dr. Marinko-vič pred prehodom na dnevni red pre-čital deklaracijo vlade. Beograd, 6. aprila. Ob ogromnem zanimanju vse politične javnosti se je nova vlada pod predsjedništvom g. dr. V. Marinkoviča na današnji seji Narodne skupščine predstavila zborni.L Navrcči so bili vsi narodni poslanci, številni senatorji in skoro ves diplomatski zbor. Novinarska loža je bila nabito polna, ker so prispeli v Beograd zadnje dni številni inozemski novinarji iz cele Evrope. Sejo je otvoril kmalu po 10. uri predsednik Narodne sknr>šrine g. dr. Kosta KumanuJi, ki uvodoma na kratko objavil izpremembo v vladi- Ko je takoj nato vlada z dr. Marinkovicem na čelu stopila v dvorano, jo je sprejela zbornica z dolgotrajnim aplavzom. Predsednik Narodne skupščine ie nato dal besedo ministrskemu predsedniku g. dr. Voji Marinkoviću, ki je prečital naslednjo deklaracijo vlade Gospodje narouui poslanci! iSm*»t*-«»io<\ Ca je izvršila svojo nalogo, je vlada, ki ji je predsedoval g. Peter Zivkovio, podala ostavko. Nj. Vel. kralj je blagovolil imenovati novo vlado, ki se s tem predstavlja Narodni skupščini. Program te vlade je isti, kakor program, na podlagi katerega je bilo izvoljeno sedanje Narodno predstavništvo. Kraljevska vlada se iz tega razloga nadeja, da bo v svojem delu imela vso vašo podporo. Sestavila bo vse potrebne zakone predvidene v ustavi in jih predlagala Narodnemu predstavništvo po vrstnem redu nujnosti v nadaljnje reševanje. Smatrajoč pa, da te »edro tega programa načelo državnega in narodnega edinstva, bo njena politika usmerjena odločno v praven, da se olajša in pospeši zbiranje vseh zdravih narodnih elementov na osnovi tega načela. Vlada je globoko prepričana, da ogromna večina naroda stoji neomajno pod zastavo narodnega in državnega edinstva in smatra, da se mora to izraziti tudi v novem političnem grupiranju. To je neobhodni predpogoj vsakega normalnega političnega življenja. Vse dotlej, dokler to načelo ne bo sprejeto od vseh in vsakogar in dvignjeno nad vse drage ozire, politične in strankarske kombinacije, se mi ne moremo pod nobenimi drugimi pogoji diferencirati. 'Burno pritrjevanje). To je gospoda v prvi vrsti vaš posel kot izvoljenih predstavnikov naroda, a kraljevska vlada bo vodila celokupno svojo politiko tako, da se ta neobhodno potrebni problem za normaliziranje političnega življenja pospeši in olajša. To je edina pot, ki vodi našo domovino k definitivni konsolidaciji in ki jamči za napredek. ( Viharno pritrjevanje). Razen teh političnih nalog bo vlada takoj vzela v oceno tudi reševanje važnih problemov, ki jih postavlja pred državo naše kulturno, gospodarsko in socialno življenje neodvisno od vsake politike in ki zahtevajo rešitev, ne da bi se čakalo na reševanje političnih vprašanj. Svetovna gospodarska kriza, ki je brez primere v zgodovini, je zavzela tak obseg, da ni mogla ostati brez vpliva tudi na našo državo. Ta vpliv se težko občuti. Vlada se zaveda vse težine te situacije in potrebe, da se ukrene vse, kar more omogočiti naši državi, da izide iz teh težkoč splošne gospodarske svetovne krize s čim manjšimi žrtvami in s čim manjšo škodo za naše gospodarstvo. Za gotove ukrepe v tej zvezi bo morala vlada zahtevati odobrenje Narodnega predstavništva in priporoča že sedaj vaši pozornosti i u oceni vse te probleme. Kraljevska vlada ne dvomi niti za trenotek, đa bo naš narod iz velike gospodarske bitke, ki se danes bije med narodi za obstoj in napredek, izšel zmagovalno in da bo tudi v tej novi borbi pokazal one vrline požrtvovalnosti, hrabrosti in odločnosti, Id so osigurale uspeh daleko večje in težje borbe za narodno osvobojen je in uedinjenje. Naposled smatra kraljevska vlada za potrebno naglasiti, da bo zunanjo politiko vodila pa že določenih smernicah, ki so znane in ki so že dobile tudi vaše odobrenje. Narodna skupščina je sprejela deklaracijo vlade z dolgotrajnim aplavzom in vzklikanjem kralju in Jugoslaviji. Seja ob uri, ko to poročamo, še traja. ★ G. živkovic podal ostavko kot poslanec in nosilec liste Beograd, 6. aprila. Bivši ministrski predsednik g. Peter Živkovič je včeraj popoldne poslal predsedniku Narodne skupščine g. dr. Kumanudiju naslednje pismo: »Ker sem z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 4. aprila reaktiviran in se vračam v vojsko, mi je čast na osnovi § 55 in 57 ustave kraljevine Jugoslavije in točke 2. člena 13 zakona o voli t vi narodnih poslancev podati ostavko na svoj poslanski mandat in kot nosilec državne liste pri volitvah dne 8. novembra 1931. Sprejmite, gospod predsednik, itd. Armijski general Petar R. Živkovič.« Po zakonu se izpraznjeaio mesto nosilca državne liste za vso dobo skupščinske perijode ne more izpopolniti ter ostane prazno. To pa še no porr^-ni, da bi stranka Jugoslovenske radikalno kmetske demokracije ostala brez šefa. Narodni poslanci, člani JRKD, lahko svobodno izvolijo novega predsednika stranke, ker ni nikjer rečeno, da mora biti predsednik stranke obenem tudi nosilec liste. Odmev v domačem tisku Beograd, 6. aprila. Jugoslovenski tisk živahno komentira izpremembo v vodstvu vlade. Skoro vsi listi naglasa j o veVke zasluge, ki si jih je pridobil g. Peter Živkovic v toku 6vojega triletnega vodstva državnih poslov, ko je v najtežjih časih izvršil dalekosežne reforme in izvedel novo organizacijo države ter pripravni teren za popolno obnovo parlamentarnega m poli-tianecja življenja. Zagrebške »Novosti* poudarjajo v uvodnem članku med drugim: Sedaj nastopa nova epoha, koje zare+ek obeležuje obenem začetek politične grupa, cije. Narodno predstavništvo izvoljeno na osnovi jugoslovenske ideje, je spodobno, da se diferencira v politične grupacije in da tako izkristalizira predpogoj za nor- malno parlamentarno življenje. Ko jc nastopil ras t§ grupacije, je g. Peter Žnkovič po tem, ko je izvršil svojo nalogo, kot nevtralec odstopil, da je tako napravil mesto onim, ki mislijo, da so poklicani za vodstvo političnega življenja naroda s stopnjevanim povratkom v normalne ustavne parlametarne in politirne prilike. Cl«nek zaključi!jo: Nova vlada dr. Vojislo\a Marinkoviča, ki je Od prvega začetka pa v*e do sedaj sodeloval v ^estjanuarskem režimu, znarj torej novo EHe Stunde«: Dejstvo, da bosta avstrijski delegaciji na tej konferenci dodeljena še dva resorna ministra, kaže. da se avstrijska vlada pripravlja na to, da se bodo v ženevi vršili zelo važni trgovinsko-politični razgovori. Isti lisrt pravi, da so v tukajšnjih poučenih krogih mnenja, da se bodo pri tej priliki v Ženevi definitivno zaključili razgovori z zastopniki sosednjih drŽav glede preferenčnib poe-odb. V Pragi so še vedno rezervirani Praga, 6 .aprila, g. Zunanjepolitični odbor senata je pričel danes debato o podunavskem ekspozeju. zunanjega, ministra dr. Beneša. član slovaške ljudske stranke dr. Kovalik se je zavzemal za to, naj bi se tudi Nemčija ln Poljska sprejeli v prefe-renčni sistem. Na ta način bi se osnovala Pandamibiia. ki bi tvorila podlago za kasnejšo gospodarsko Panevropo. Nemški kršćanski socialec Medinger je pozdravil mnenje zunanjega ministra, naj bi bila gospodarska razprava nepolitična. Brezposelnost na Poljskem Varša\'a, 6. aprila. AA. Prve dni marca je bHo na Poljskem 355.970 breajposel mogli ugotoviti. Gre za približno 35—40-let-ne?a neznanca, ki je 1.74 m visok. Obešenee je imel na sebi sivo crn Hub*»rtus plašč in na glavi soortno čepico. Obraza je suhega tri podolgovatega, kostanjevih las in sivih oči. Po opisu sodeč utegne biti identičen z nekim potnikom iz Ljubljane, ki ga pogrešajo že več dni. * Včeraj so italijanske obmejne oblasti hv-ročile obmejnemu komisarijat'i na Rakek« 24-letnega Karla Novakoviča, rojenega na Madžarskem in pristojnega v Novi Sad. No-vakovič je živel delj časa v Ljubljani in zasledujejo ga oblasti v dravski in savski banovini zaradi tatvin in goljufij. Fant Je tip pravega mednarodnega pustolovca, klatil se je več let po svetu in so imele z njim opravka oblasti v Avstriji, Nemčiji, Italiji m prt nas. Nedavno so ga v Trstu prijeli in 'rzgnaH čez mejo. Policija je včeraj Novakoviča izročila sodišču. * Ljubljanska policija je prejela od avstrijskih oblasti dopis glede Petra Rozmana, rojenega baje l. 1901 v celjski okolici. Mož je bil od 27. oktobra 19-23 do 6. marca 1924 zaposled kot mlinarski pomočnik v Hargels-bergu pri Linzu pri posestniku Marku Ma-verju. V marcu je baje zažgal mlin in žez tri dni izginil. Tste jeseni ie baje pismeno zahteval od Maverja denar in mu obenem sporočil, da ee bo vrnil v .Jugoslavijo, ee§, da mora odslužiti vojaški rok. Od tega dne ie izginila vsaka sled za njim in govori se da ie postal žrtev zločina. Avstrijske oblasti še niso mogle izslediti Rozmana, ne ugotoviti, kje so njegovi roditelji. Dne 1. aprila je bila v vlaku v Podrožcl na Koroškem ukradena poštna vreča, v kateri ie bilo 20.000 šilingov, to je okrog IttOOOO Din Tatvin** ]*» osumljen neki SO-ietni Prunč iz Les občina Sv. Jakob na Koroškem, ki ga oblasti iščejo. ter je Izjavil, da njegova stranka pozdravlja bližnja pogajanja. Senator Stohr (zveza poljedelcev) Je izjavil, da je nemško poljedelstvo na Češkoslovaškem proti izvedbi Tardieujevega načrta, ker Avstrija ta Češkoslovaška nikoli ne bosta mogli prevzeti velikega poljedelskega prebitka ostalib treh držav. Nemški socialni demokrat dr. Heller je odobraval stališče zunanjega ministra glede Tardieujevega načrta, ki pa ima po njegovem mnenju veliko napako. Nemčiji m Italiji nalaga bremena, ki jih bosta te dve državi komaj prenesli. Vztrajati na plačilu reparacij ter naprtiti Nemčiji žrtev, naj se odreče svojemu izvozu v podunavske države, pomeni veliko nasprotstvo. Brez ureditve reparaeijskega problema je nemogoč gospodarski napredek. Turčija za balkanski blok London, 6. aprila. >Ttmea< javlja, te Cx>-rigTada, da turški vladni krogi odklanjajo ustanovitev preferenčnega carinskega bloka v Podunavju. Turčija želi ustanovitev balkanskega bloka ter izraža bojazen, da bodo sedanja pogajanja o rx>d?una.vskem načrtu onemogočila turški načrt. Oflcijo*-ni turški list >Mi!ljet« izjavlja, da je podunavski načrt Tardieuja političen manever velesile ter zahteva ustanovitev federacije v vzhodnem Sredozemskem morju, ki bi obaegrala Turčijo, Gn&rjo. Albanijo, Egipt in Sirijo, Konferenca velesil se sestane popoldne London, 6. aprila. Danes popoldne m sestane v zunanjem ministrstvu konferenca štirih velesil, ki je bih* sklicana na inicijativo Maodonalda, da razpravlja o podunavskem problemu. Konferenci bo predsedoval MacdonakL Kakor ae zatrjuje, si bo Macdonald prizadeval, da pride vsaj do sobote do načelnega sporazuma. Konferenca bo nato bržkone za kratek čas prekinjena, nakar se bo ponovno sestala, da formulira končne sklepe, ki so potrebni za sklicanje konference prizadetih podonavskih držav. Rudarska stavka na češkem Praga, 6. aprila, h. Jtavka. rudarjev zavzema vedno bolj poitti&io obeležja ker se se sporazumeli komunisti m hackenkreuz-lerji. V Mostu je prifikj danes do veltkih demonstracij. Vršilo se je veliko zborovanje, vendar pa ni prišlo do večjih, incidentov. V Kladrra je stavkovno gibanje precej popust&o. V rn ivsko-ostravskem revirju se opaža zopet živahnejše gibanje. SIcer 3e ni prišlo do stavke, vendar pa se mora z njo računati. Tipografska stavka v inozemstvu Budimpešta, 6. aprila. Z motivacijo, da širi mržnjo ki da hujska k neredu, jc via-da včeraj prepovedala nadaijn>o izhajanje glasila madžarskih socnabvth demokratov »Nepszave*. Zaradi tega ukrepa je bđo na današnja konferenca madžarskih čafco-stavoov sklenjeno, da bodo jutri »tapafa v stavko, če vfafrda tega ukrepa ne bo prekn-cala. Ker to ni pričakovati, jutri zaradi stavke črkostavcev v Budimpešti ne bo mogel izstt noben fiet. Likvidacija agrar*^ reforme t Južni Srbiji Beograd, 6. aprila. AA. Na podW*gi 61. 21 zakona o ureditvi agramrh odnošajer v Južni Srbija in Čmi gori je bal otvor jen kredHt za izpiačdlo «xfkupnarn. Kredit znaša 1,594.400 Din. Teh prvih izplacii bo deležno 422 oseb. Volilna borba v Nemčiji Berlin, 6. aprila, č. V pretekK noči 99 b*ri gaarlci 1 okra t alarmirani, ker so poetični nasprotirHri drug drugemu zažigali reklamne deske, na katerih so biti nalepljeni volarna lepak*. PohVi'sflri otrgam so aretirali več takih požigaIcev. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devise: Amsterdam 2278 48 — 2289.84, Berlin 1334.15—1344.96. Bruselj 787.94 do 791.88, Curih 1094.35 — 1009.85, London 21235 — 21&86, New York ček 5612.56 do 5640.82, Pariz 222.26-2223.38. Praga W6.76 do 167.62, Trst 289^0—292.20. INOZEMSKE BORZE Curih- Pariz 50.30, London 19.425, N'ew York 515, Bruselj 71.975. MHan 36.55. MadrM 38.86, Amsterdam 108.36, Berlin 122.20, SofDa 3.78, Praga 1&14, Banovinski proračun » w za leto 1932-33 V primeri z lanskim je letošnji proračun znižan za 20,400.000 Din Ljubljana. 6. aprila. »Sl-iažbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 27. z dne 1. L m. objavlja proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1932-33. Izdatki (po-rrebščine) znašajo 110,324.284 Din in so razdeljeni takole: Splošni oddelek in glavna pisarna 6,393.620, upravni oddelek 262 tisoč 956, kmetijski oddelek 11,6S7.78C. prosvetni oddelek 6,099.484, tehnični oddelek 51,335318, oddelek za 60cijalno politiko in narodno zdravje 19,706.654, finančni oddelek 10.690.676, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2.2°3j652. komisija za agrarne operacije 808.404 ki rezervni kredit 1 milijon 45.736. Dohodk: (kritje) znašajo tudi dinarjev 110.324.284 in so razderjeni takole: Banovinske doklade 50,190.000. trošarine -ti milijonov 300.000, banovinske davščine in takse 9.910.000. prispevek avtobusnih podleti j in odkupnina za osebno delo (kuluk) 2.5O0.0O0 in ra/zn: dohodki 6,424.284 Din. Banovinski proračun, kakor ga jt odobrilo finančno ministrstvo, je bil v primeri s proračunskim načrtom, predloženim banovi nsk emu svetu, znrzan za 20,400.000 Din. Med dohodki je črtana državna dotacija, ki je znaisala v zadnjem proračunu 11 milijonov 900.000 Din. Obenem s proračunom sta objavljeni tudi uredba in pravilnik o banovinskih davščinah. Pravilnik, kakor je bil prvotno sestavljen na banski upravi, je bil z malenkoernimn i sprememba mi potrjen; objavili smo ga v oeloti (glej »Slov. Narod« št. 31, 32, 34 si 37), danes pa objavljamo še uredbo, ki se glasi: 5 1. Banovinski proračim za leto 1932-33 je sestavljen lako-le: 1. Proračun občib Izdatkov in dohodkov: Izdatki .... T>in 110,324.284.— Dohodki . . . Din 110,324.284.— 2. Proračun izdatkov in dohodkov banovinskih podjetij, zavodov in ustanov: Izdatki .... Din 47,579.208.— Dohodki .... Din 48.478.492.— Presežek dohodkov Din 899.284.— • • •• § 2. Virmiranje osebnih izdatkov na stvarne iaiatke in obratno ni dovoljeno. § 3. V za vršnem računu se morajo točno pokazati in objasniti vsi virmani z navedbo odobritvenega odloka. § 4. Izdatke po partijah 4. 5 m 6 obračunava ban samo na poziv ministra za notranje posle. $ 5. Kolikor se ne zasedoio v proračunu predvidena pra^rmaticna mesta banovinskih uslužbencev, more ban na odgovarjajoča mesta postaviti honorarne uslužbence (dnevni carje). § 6. V demo kritje potrebščin, navedenih v občem proračunu se pobirajo izza dne 1. aprila. 1932. sledeči banovinski davki, tak-ae in d oklade: Ljubljana. 6. aprila. Snoei je bila ta velika in rasmovrstna razstava na velesejmu zaključena z uspehi, kakrmvih ni rwn izvrstni organizatorji Fran Krrštof. dr. Andrej .lenko. nadučitelj Inkret, tajnik Kelnarič. lastnik perutninarsk^ge zavoda Avgust Kregar m re^ci LenardiČ. AdamČrč. Devetak i. d* S pravim ideafrzmorn so prireditelji šli na delo. ko so imeli v društveni blagajni ogromno vsoto — 200 Din, pa so kljun fz-redno vi-sokim stroškom za kle-tke in opremo rastave določili malenkostno Vfetop-ni-no, vsem brezposelnim in rtvno^mi vojakom ter velikemu številu revne deoe so pa dovolili brezplačno ogledati razstavo Navzlic rekordnemu obisku imajo pa zato seveda še vedno defkri-t, zato p« temveČji moralen dobiček. Da, z 200 Din so sklenili prirediti obširno razstavo, zato so p* odborniki razpolagali z neizčrpnim kapitalom idealizma! Tako društvo zasfaži pač tudi vsestransko izdatno podporo! §ele četrt leta stareanru društvu so največje zadoščenje sijajen obfek in splošna pohvala, zlasti pa priznanje naših prvih narodnih spodarjev, ki so spoznali ogromen pomen reje ma-ifh živali za olajšar.je posledic gospodarske krize, saj je predvsem delavstvo kupovalo kunce. Najbolj 6e pa prireditelji radu jejo veselja, ki ga je razstava napravila ogromnemu številu šolskih otrok, saj ima deca prirojeno ljubezen do živali, ki se jc pri otfrrasHih na žalost v premnogih primerih ohladila do breasrčnosti. Tudi s prodajo so prireditelji zadovoljni, a imeli so mnogo premalo blaga, ker niso nikakor mogli računati na tako ogromno povpraševanje. Najbolj so se obiskovalci tepli za jajca orjaških Črnih Orpingtonk. ki jih pri nas doslej edini redi in jih je prvič ranetavil g. Adamčrč. Trojno zahtevano ceno so prijatelji lepe plemenite perutnine ponujali za jajca te krasne pasme, a zaman, ker je vsa zaloga že v nekaj urah 1. 35%~xfa obča banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom. 2. 25t -na nadomešča cestna doklada 3. zdravstvena doklada po paragrafu 17. zakona o zdravstvenih občinah. 4. Trosat;na na alkoholne tekočine 5. Trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače. 6. Trošarina na bencin. 7. Trošarina na električno energijo. 8. Trošarina na premog. 9. Taksa na plesne prireditve in podaljšanje polici.iske ure. 10 5€hr'r doklada na državno takso na vstopnice in 4rr-na taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic. 11. Taksa na lovske karte. 12. Taksa na sečnjo gozdov. 13. Taksa na zakupnino lovišč in ribolovov. 14. Taksa na živinske potne liste. 15. Taksa na šoferske legitimacije. 16. l*;r-na taksa od prenosa nepremičnin. 17. 50%-na doklada k dopolnilni prenosni taksi. 18. Banovinska davščina na šmarnico. 19. Davščina na motorna vozila. 20. Trošarina na pnevmatiko. 21. Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest 22. Odkupnina osebnega dela po § 3S.. zadnji odstavek, zakona o nedržavnih cestah. § 7. Banovinske davščine uredi ban s pravilnikom po § 65. zakona o banski upravi, v katerem se odred1 obenem, ah in koliko morajo pri pobiranju posameznih davščin sodelovati državni organi. ? 8. Ban more podeljevati iz dohodkov banovinskih davščin nagTade uslužbencem in organom, ki so pri pobiranju, odnosno nadziranju pokazali dobre uspehe. Pri onih vrstah davščin, kjer se vrši formalna odmera, se morejo dati te nagrade samo tedaj, če je bilo pobrano vsaj 80^ predpisane vsote. § 9. Kraljevska banska uprava more onim banovinskim zavodom in ustanovam, ki se vzdržujejo popolnoma ali v pretežni meri z lastnimi dohodki, dajati iz svojih tekočih sredstev predujme, ki jih morajo obračunati in vrniti najkasneje do 31. marca 1933. § 10. Finančni oddelek barske uprave sestavlja tromesečne izkaze po posameznih vrstah dohodkov ter jih predlaga odseku za samoupravne finance v roku 15 dni po preteku dotičnega četrtletja. § 11. Nagrade dnevničarjev m smejo presegati višine, odrejene za dnevmčarje z uredbami o višini nagrade dnevničarjev v poedinih ministrstvih. Za oddelke, katerih ministrstva re niso izdala uredbe, velja uredba o višini nagrade dnevničarjem pri ministrstvu financ < 2 Službene novine« z dne 18. dec. 1931. Br. 297-XL.VI>. § 12. Ta uredba s proračunom, ki je njen sestavni del. stopi v veljavo 1. aprila 1932. pošla. Prav pohvaliti pa moramo tudi naše dame, ki so menda končno vendar spoznale vrednost in lepoto domače kožuh o vine in se zanimale zlasti za srebrnkast kožnih iz kožic kuncev »činčila<' in pa za apartno jopico rz kožne kuncev »havana«. da so z uprav pretiranimi vsotami hotele gospo Lanardičevo in dr. Jenkovo oropati teh elegantnih in praktičnih kožuhov. Med kunci se jc občinstvo najbolj zanimalo za bele. crne in havana-ste rekse. ki jih ie prav hitro zmanjkalo, čeprav bo bili srčkani mladiči po 100 in 120 Din. Drugje so i\ zajčki seveda dvakrat dražji. Kupčija je bila ra-zan s perutnino in kunci prav dobra tudi z golebi in ptički ter z ra-znimi pripravami m krmo. skratka, razstavljalci so prodali skoro vse živali, ki so bile naprodaj. Naši kunci in perutnina vživajo sloves, da visoko prekašamo drupe banovine, z-a-to je pa ocenjevalna komisija kljub največji strogosti razdelila toliko najboljših ocen. Za bele kokoši Leghorn. ki jih je bilo največ na razstavi je dobil Tomšič Leopold rz Sp. Kašlja 1. oceno: Fo^ek Alojzij rz Ljubliane IT. oceno: Anžtn Franc rz Toma-čtrvega I. oc.: Kregar Avgust iz Most 1. in več pohval, a opozarjamo, da kopurov niso ocenjevati, prav tako pa mi ne objavljamo III ocen in pohval, nadalje so za te kokoši dobili Inkret Alfonz s šenkovega turna L: Sršen Ft. z Golega pri Vodicah I.. Volk Cenka iz Ljubljane L; Kosmatin Ivan iz Vižmarjev I. in Rohrmann A doli iz Kranj« I. oceno. Za štajerske kokoši trta dobila PotPko Fran iz Velenja II. in major Cesar Julij rz Celja I. oceno: za holandske čopke Kregar Avgust -z Most II., za hambunSce Silfcerlack Rohrmann Adolf iz Kran,a L, za Rodelaodke Nabernik Pavla "z Ljubljane II. , z« japonske sviloperke notar Mate Hafner iz Ljubljane 1.. za Pl'merke Jt Jenko Andrej rz Vevč L. Kosmatin Ivan iz Vižmarjev. ki je razstavil rud' k časne kopune te vrste, I. oceno; za zlate Viatidotke notar Mate Hafner iz Ljubljana l. za cnoe Orpingtonke Adamčič Janko « Kodeljeve-ga seveda dve I. oceni in sicer za predlanski in laneki rod: za rjave Orpingtonke Gubane Marija iz Vodic II.; za bele štajerske čopke Bitenc. Adela iz Št. V*4* ! . za pe- tke Volk Avgust iz Ljubljane za race Keki-kembel Kosmatin Iv. z Viča 1., «* domačo gos Lipa Viljem s M.idenc* 1.; za emdensko gos Franzl Henrik .z Ljubljane L, za pava Volk Avgust iz Ljubi..*;:«. L; za zlate fazane Vidmar Vinko 'z Ljublitne 1. Devetak Josip iz Ljubljane pn 11 oceno, a za prekrasno družino 20 Leghomk .s petelinom je ocenjevalna komisija Avgusta Kreganju iz Most prisodila odlieno o< eno. Tudi jjolobje so bili ocenjeni in »ker Kreg-arja Avjjusta i>z Most Rim.jarv z II., prevrtači s I. in »kalmi« z II.; Komana An. te Ljubliane Florentinci s I. in J Devetaka iz Ljubljane Rimljani s L; Maltežani z II. in »rdeče lastovke« z II. oceno. Prav tako je ocenjevalna komisija rejce kuncev prav bogato nagradila in sicer za bele orjake Janeza Ramovša iz Kosez z II. oceno; za modre Dunajčane je dob;I Zo^er Mihael v/. Grobelj dve JI. oceni: Kregar Ivan iz Štepanje vasi dve 1. oceni: Aur-'l Slavko iz Ljubljane pa po eno I. 'n eno II. oceno. Za »havana« Avčin Tran iz Tomačevega I. in II., za novo plenv »Ris« Golia Anton iz Studencev pri Mai I. in II., za »činčile« HabiO Jos. 'z Liubiane L, Potcko Fran iz Velenja II.. Pcr Ant iz Tr-njave pri Lukovici dve II-, Sršen Fr z Golega II.. Lenardič K. iz Most dve 1 in II., za »blak-and-tan« Krištof Fr. št. I m Krištof Fr. ml. iz Ljubljane I. in dve II Rekar Simon iz Domžal II.: za ruske kunce Volk Cenka iz Ljubljane L. za angorske kunce Kepec C:ril s Podrečja pri Dobu l m II., za rekse-bobre Majhen L 6 Podrečja L: za črnp rekse Kregar Avgust iz Most L, Lenardič K. 1« Most dve L, Majhen 1 s Podredja II.. za bele rekse Inkret Alfonz s Jenkovega turna I. in IL, za modre rekse dr. Jenko Andrej rz Vevč I. m II.. Golia Ant. iz Studencev pri Mar. I. in II za fin-čila-rekse I. Majhen 6 Podrečja L. za ha vantike rekse Anžin Fr. iz Tomšičevega II.. Kregar Avgust iz Most I. in 11-, za belgijske orjake pa Kregar Avgust dv^ II., Bernik Jože iz Vincarjev pri Sk. Loki dve II., Jell nikar Ant. iz Vevč dve II. in Zoler Mrhael k Grobelj dve I. ocemi. Vsi vzorni rejci zaslužijo javno pohvalo! Jubilej na Šentjakobskem odru Na diletantskem odru je stota predstava tudi za najboJj požrtvovalno igralko redek dogodek, >aj vemo. kako kmalu se navadno pri takih odrh ohladi gorečnost ali pa poneha veselje zaradi razočaranj in intrig, ki nikjer tako bohotno ne uspevajo kakor za kulisami. D«ukaz stilnega in nikdar pojenjajočega idealizma vseh Sentjakobča-nov je pač to. da se oder že davno mi razbil in se vedno napreduje z večjimi močmi. Še bolj neverjeten je pa stoti nasrtop pri igralki takega talenta in takih nesporno visokih kvalitet kot je gdč. Ervina \Vr'scher-jeva. Svoje stote predstave Ivi nevmreč taka umetnica pač ne smela prošla viti na malem diletantskem odru. temveč v našem dramskem gledališču, kjer bi morala že dolgo zavzemati prav odlično mesto. In z njo bi moralo biti pri dramskem gledališču rud-i še več drugih Šentiakobčanov. Idilično preprosta dvorana je bnla v soboto večer seveda poln*, vendar bi se pa gotovo našel kak prav časten sedež tudi še za oficijelnega zastopnika našega gledališča. Sicer so člani naše dname prišli oelo s šopki ali so jih pa poslali in s tem prav lepo pokazaln svoje spoštovanje do idealizma ter tudi svoje priznanje umetnosti ju-bHantke, a prišli so le privatno kot častilci požrtvovalnostJi m težkega dela. Tudi Šentjakobsko prosv-etno-g<*spodar&ko društvo, ki v njegovem okrilju deluje Šentjakobski oder, sta oficiijalno zastopala predsednik g. Likozar in tajnik g. šfih. vendar bi bili pa pri predstavi radi videli tudi zastopnika kulturne organizacije, ki je za instanco višja, saj ie Šentjakobski oder z gdč. Wri-scherjevo že prav mnogo storil ra napredek naših diletantskih odTov po vsej deželi. Predsednik odr:i g. r>rihta je spregovoril kratek govor odkritosrčne hvaležnosti, kolegijalnega priznanja rn pravega prijatelj stva ter jubilanitki izroč;l šopek, poln oder je bil pa tudi še drugih čestitk in gra-tulantov s šopki in malimi dariki, vsd na odru in v dvorani so pa gdč. \Vrischerjevi prinesli prav topla srca i-n najlepše želje za njeno bodočnost. In s takšnim« čustvi spremlja delovanje jubilantke tudi naša javoost, ki to priljubljeno umetnico že pozna in ceni tudi po najrazličnejših krajih banovine. Moga Erike v prav dobri Dreverjevi drami v 4 dejanjih »Ljubezen sedemnajstletnega« je silno težka in riskantna, ker se igralka ves čas giblje ob nevarni meji. da iz dobrega in poštenega, a silno temperamentnega ter colo demonsko ženskega dekleta ne napravi kanal je. Ervina \Vrrscher-jeva je s svojo umetnostjo popolnoma uspel -a obvarovati simpatije do Erike do konca, ko se izpremene v sočutj e do te lepe tragčne deklice. Igralka nam je pokazala vso silno obširno skalo svojega vsestranskega igralskega talenta in znanja, da je presenetila tudi svoje najbolj optimistične čestilce. Gospa Bučarjeva, ki jo poznamo iz vlog Ksantip. je prvič nastopila ▼ tragični vlogi m je predobro nesrečno Ane-n arijo dala tako globoko ter brez patosa tako resnično, da je njena igra tudi v prisotnih strokovnjakih zbudila željo, da bi jo še večkrat imeli prilnko videti v podob nih vlogah. Zaljub1 jenega sedemnajstletnega kadeta Friederja je g. Petrovčič igral t1 ko. da mu čestitamo s pridevkom, da smo z njim zadovljni bolj. kakor smo bil: z njim zadovoljni tudi pri najbolj posrečeni niegovr kreaciji. Njegovega očeta, rudi v Eriko zaljubljenega Wemerja. tega pesniško lahkomiselnega umetnika je podal 5. Skerlj. da je bil svojima partnericama Eriki ki Anemarij^ vreden drug. g. Karus je pa starega očeta, dobrega oošten-jaka. igral tako, da je vstvaril na odru razpoloženje plerrriškeira dvorca wi stoletnih tradicij razumevanja človeških zablod in odpuščanja. Manjše vloge so iirali c Moser kot stari veliki hlapec, gdč. Prrčeva kot srčka- no naivna žanjica. g. Lavrič kot pravi Lav-ričev godec, a g. Zalaznik .n g. K o man sta mu biLa prava tovariša, vsi ostali so pa tudi opravili svoje naloge, da je biLa predstava v resnici slavnostna. Trud vseh igralk in igralcev je bil najiepši dar jubi-lantki. še celo oprema od na z originalni mi starimi slikami, mini jaturamš, s porcelanom in mobilijarjem je bila izraz, kako priljubljena je Ervina Wri«cherjeva tudi med publiko. Tudi v nedeljo jc bila predstava razprodana, vsi pa. ki bi radi videli dobro igro z izvrstnimi igralci, naj pazijo, d* ne zamude repriz. Položaj na Jesenicah Ljubljana, 6 aprila. Položaj na Jesenicah ni več tako kritčen kot je bil še nedavno. Med zastopnik; delavstva in podjetja KID ie prišlo prav za prav ž> do načelnega sporazuma. Po tem sporazumu se položaj na Jesenicah temeljito izboljša, ter več nf moremo govoriti o kritičnem stanju, čeprav še prevladuje psihoza prejšnjih dni. Zastopniki delavstva so dosegli /natne olajšave. Glede na njihme predloge in želje so zastopniki podjetje KID izjavili, da so pripravljeni na celo vrsto olajšav, ki zbol.išajo pobožaj delavstva. Pripravljeni so skleniti kolektivno pogodbo v smis'u § 200 obrtnega zakena. Delavstvo bodo zaposlili zopet skoraj vse, razen č> bo ostalo nezaposlenih kakšnih 500 delavcev, p'ače bi se pa znižale samo z« 5 odstotkov. Kolektivna pogodba bi bila za !eto«s neodpoved!jiva, prihodnje leto pa bi veljala trimf^čna odpoved. Lvedli bi t splošnem šesturni dtvovni čas, delt ms pa tudi osemurni. Delavstvo, ki bi ne bilo zaposleno, bi pa podprli z znatnimi podporami, troba bi bilo najeti posojilo, /a katerega bi jamčila skoraj v celoti KID. h vsote teh podpor bi se določile tudi za delavc odpravnine, to je za ri*t*> dela-vce. ki bi ne mogli dobiti zaiposlitfve do rervest-nega roka. Dalje je KLD rudi pr.(pravijena odplačevati, odnosno odtegovati t sporazumu / delavstvom dolgove pri trgovcih. Pod sprejetimi pogoji namerava tudi ustanoviti nabavi jalno zadrugo za delavstvo, v kateri bi bile življenjske potr**h6čin« znižane približoio za 10 odstotkov. Pole«: tega je pripravljena dajati tudi delavstvn kurivo po lastni ceni. Položaj se jc t glavnem za delavstvo nekoliko zboljša', predvsem pa ima sporazum namen, da s* končno aopet zaonv delati, a da se ne zvišuje več zaloga izdelkov. Narofln** *t*dali*Se DRAMA Začetek >b 20. rt. aprila, sreda: Nekdo. Red I). 7. »aprlia, četrtek: Gospoda Gleiu-hajcvi. Red A. S. aprila, petek: Zaprto. aprila, sobota: Vzrok. Red E. Drevi ob 20. p«>oo\"i drama izvrstno Moinarjevo komedijo »Nekdo« z gospo Nablocko. g. Levarjem in g. r>renovcem ▼ glavnih vlogah, za red D. d»b-šče, ki se peča s prihkami v sodobm sovjetska Rusiji. Avtor Katajev, znani ko-medijograf, razpravlja v njem o sovjetskem zakonu in medsebojnih odnošajih dveh mladoporočenih parov. Komedija vsebuje oblo zabavnih momentov in z rahlo satiro ilustrira sovjetske pri Woe» Premijera bo v sredo 13. t. m. OPERA Zaf-etek ob 20. o. aprila, sreda: Vijolica t Mootmarbra. Red C. 7. aprila, četrtek: Večrni mornar. Red B. 8. ajprila. petek: Zaprto. 0. aprila, sobota. Lui^a. Red D. * />rtm" ob 20. se poje v operi Kalma-nova opereta Vijolica » Moormartra ▼ običajni zasedbi. Predstava se vrši za red C. ]ra«ner: »Večni mornar«. Abonenti reda B imajo v četrtek dne 7. aprila za svoj abonma predstavo in sicer NVagnerje-vo opero Večni mornar v običami za«edon. Današnji živilski trg Ljubljana. 6. af>rila. Prva sreda v mesecu je na trgu običajno živahna. Tako yc bilo rudi danes. Na trgu je bilo vsega v iz-obilju, pa rodS kupčija je bila še dokaj dobra. Na trg prihaja zdaj vsa'< dan novo blago, zlasti zelenjava in soćevje. Seveda je vse to večinoma uvoženo. Goriška endivija j« po 14—16 F>in kg. mehka salata 14—16, finoč (koromač) S—10, artičoke po 2—2.50 Din komad, karfijole po 6 Din kg, zeleni radič po 16 Din kg. Na trgu se je davi pojavila rodi rdeča redkvica, ki jo prodajajo po 1 do 1.30 Din šopek. Seveda je brlo na trgu tudi domačega blaga dovolj. Merica motovilca stane 1.50, domačega radiča 1—1.50 Din. kg kislega zelja.3—4 Din. kisle repe 2 50—3 Din. glavica oh rov t a 0.50 do 2 Din. istotako glava zelja, kg krompirja 1—1.25 T>m. pesa po 0.50 komad itd. Mesarske stojnice so brle dobro založene. Kg govedine prodajajo po 6^—8 Dm, volovsko meso pa od 10—12 Din. kg teletine stane 12—14 D»in. kg prešičjega mesa 14—16 Din, kg sala 14 Din, kg slanine za zabelo 12 Din. kranjska klobasa 4 Din. kg prekajenega mesa 16—IS Dn. istotako \g gnjati. Kmetje iz okolice so davi pripeljali tudi precej žab na trg. Prodajali so žabje krake po 0.50. lepše vrste po par 1.25. Jabolk je na trgu še vedno dovolj, vendar jim je cena poskočila. Kmetje jih proda- jajo od 5—9 Din kg po kakovosti. Največ pripeljejo na trg gambovčkov, ki se naj boljše drže. — Tudi na trgu z mlečnimi u delki j« bik) dovolj blaga, sira vsake vrste :urovoga in kuhanega masla. Cene m> ob' čajne m prodajajo mask) po 24—2b I>n kg, bohinjski vri vrhniški sir od 24 do 28 Din kg. — Jajca so po 0.7.V-1 Dm. Prec : je bilo na trgu kupčije tudi >» semem Na prostoru pred Mestnim domom so davi prodajali mlada sadna drevesci katerih cena se >e gibala večinoma "d o—^ Din zrn jaboika. hruške, breskve td Za sadna drevesca so se zanimali VCOlOOaBa kmetovalci. KOLEDAR Danes: Sreda 6. aprila katolirani: Cel^-stin. Čudna, Sikst L, pravoslavni *J4 marra. DANAŠNJE PRIRK.MT\ I Kino Matira: prvi ples. Kino Ideal: Veleturist. Vsenč. prof. dr A. Co-ar predavanji rb 18. v zborničm dvorani univ**rz/\ Društvo >Dcfji dem« občni zbor ob 18., Lipičeva ul. 16. DE21 RNE LEKARNE Dane*: Rahovec, Konure*ni trg 12, i star. Sv. Petni eeeta 78 in Hoč>var. Izbijana VIL. Celovška eesta &4 Važno pojasnilo o davkih Da-vftrH oddelek finančnega mrrt»tT»rv« jc poslal fmančmm direkcijam okrožnico « pojasnili o zakonu o Kzpren^emrvth m do-pomitvah zakona o neposrednih davk h in zakona o minskem davkn Po tem pojm niln so državne in banovinske zgr^dKr trajno on-rosčene da«vkov Zato odpadejo v prrhodn ve pri tefc w»m>d!beii todS Mov^norav-ne doki ade. Davčne ortla*ti v prSoodnie prrnla i.iicem vočk državne ra/redne loterije ne bodo rež odmerjali pridobnrnc od dohodika te prodaje, ker *e bo davedt od teg* dorn^fka pobir»l pri blagajni drža.vrH» razredne Wv terfje. (5e se pa t- prodajalci ba^ijo še z drugimi poaH, glede kaiterih je treba pla-pe»do4wi»no. je treba zaradi proračun* dopoin#neg« davk* ori roma radi določanja stopnje temeljne«* davka vpr«t<-**«ri twdB donodek od pro^iai^ srečk. Za^vaaov a taic p plačajo pridobn-ino rudi od provje. ki jo ri«>lačirjejo o**ebflm « re-skiBbenem odnoeVajAv. Zavarovalnice pleV«-jo ta davek le od fflktJOno rzipla^ane pnrv vazrje in od rx>trda1 z značajem stvarrHh artrofleov. Setznam davka in zplačan.h wt morajo zawaro\-alnicc Kročiri vsak mesec do 8. za prej&nji in^sec tist. tiavwii uprav«, kjer je zavarovalnica, če pa tc vsote tapla-čajc centrala pa d«rvčm upravi na frcdcrn cenrrale. Seznam mora iroeri tele pode* k e: tekočo števirko. ime in peiimMe osobe, ki jI >e bila dovoljena provizija, kraj prebrvanja. vso:e i^Ueamc otriroma potrjene pro-virfje. temeljni davek, dopolnilni davek in opom4>e. Osebe. Id se bavi jo ae z drojgiaa pnv dobinskvmi posh. morajo kakor doslej vkv žvtfi davčne prijave z ločeno naznarVnnr* dohodka od provizije zavarova+rnc n od dragih poslov. Na *ej podlagi «e bo tzra čanal temeljni m dopofnihri d*vek od v*sh teh dohodkov. de se odmera pndobnrne vtsj aa podaaai U^^ovekih knjig, je treba v davčno osnovo ptitegnitt vse dohodke, [>odvraeoe p^Kiobm ni, ne giedje na vir, nakar, ae na podlag: davčne osnove odmeri temeljni ki dopoandm davek. Uradnfihe plače oneb, ki tto isiočasno člani upravnih in nadaomih Ociborov, je tr*^~ ba pritegniti v davčno podlago dnrabenfv« davka. rVjrsčsnjeni drntfbeai davek k« zmanjša za znesek trslužbensk^a davka, ki se plača as te prejemke. Direfceije so opozorjene t tej zveari na to, da je troba od t«"4i prejemkov plačati nshižbenski davefc nt drtrlbeni davek. Zato ee podjetju ne sme dovoliti, da poieg družnenepa davka ne ob-drifi nshržbenske^a davka. Davčna oprostitev za neoženjene essbe velja todi za zadruge če Maje 9 ali w»č Ba-nov. Odslej je davčna oprostitev sjini^v re> strin^rirana, tako da bodo te oprostitve deležni le tisti, ki ne plačajo več ko 1000 Din letnega neposrednega davka po vs^h davčnih obifkan. Davčna oprostitev preneha odslej .iele s konceni leta, ki sledi smrti davčnega obve zence, če po njegovi smrti ostane najmarvr troje mladoletne dece. Odmera pridobnine za leto 1031 se podaljša na leto 1032. Na podlagi tega bodo finančne direkvije odredile davčnim trpra vam. naj ne odmerjajo več pridobnine za Itv to 1932. Davčni razporedi pridobnine za l^fo 1931 se bodo prepisali, izpuščena bodo ie imena tistih, ki «o leta 1981 ustavili obrate. Vse druce o»ebe bodo enako obdavčene, kakor leta 1931. Izjemo tvorijo le prodajalci srečk državne razredne loterije in samostojni agenti zavarovalnic Ker ae bo tem osebam v prihodnje odtegovala pridoboina pri blagajni državne rasredne loterije in od zavarovalnic, se jim na podlagi davčne odmere za leto 1931. predpiše davek le pa prve tri mesece 1032. Moderno. — Kako dolgo pa jarrvčtte /a to moderno pohištvo? — Dve leti, milostiva. — A potem? — Potem so zakonci navadno ze ločeni. UPAJMO — Med prazniki sem prečital tvoj novi roman. — Zadnjega ? — Upajmo, da bo ta zadnji. REČENO V OKLEPAJU — Možiček, kako ti je všeč moj klobuk? — V izložbenem oknu modistke mi je bil bolj všeč. Velik uspeh razstave malih živali Blizu lO.OOO obiskovalcev —■ Razprodano skoraj vse, kar je bilo naprodaj >SLOVENSKT NAROD«, dne 6. aprila 1932. Stran S. V soboto začne izhajati naš novi roman „PIJSTO LOVK E** Dnevne vesti — 11 carinske slnibe. Vpokojena sta carinik carinarnice v Ljubljani Bogomir Dob-ndk in glavni carinski skladiščnik carinar niče v Mariboru Franjo Vafpeti. — Izletniški vlaki med Zagrebom in Rogaško Slatina Tudi letos bodo redno voziti iz Zagreba v Rogaško Slatino izletniški vlaki. — Iz >Sln»benega hsta<. >Sluibeni la-it kr. banske uprave dravske banovine« št. 27 z dne 27. t m. objavlja proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1932/33 z uredbo in pravilnikom, naredbo o zacasm prepovedi uporabe sačil v Dravi. Dravinji i. dr., razglas o podjetjih za redni prevoz oseb z motornimi vozili, popravek navodil za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih rarunov in tri objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. — Nov tednik v Karlovcu. V Karlovcu Je prenehal izhajati tednik »Hrvatska ^loboda«, ki je izhajal 12 let. Tako je ostal v Karlovcu samo en lokalni list in sicer ^Karlovačke novinec. Lastnik neke knjigarne je pa sklenil izdajati nov list >Glasuik, ki bo izhajal tedensko. _ Ne dajejo vee na kredit Trgovri v Krizevcu so sklenili, da ne bodo več prodajali blaga na kredit Svoj sklep motivirajo % bojaznijo, da bi v bodoče morila sploh ne mogli več priti do svojih terjatev, ker je obubožanje ljudi vedno večje. — Telefonska zveza z Jesenicami še nikdar nI bila tako potirehna, kakor sadnje tedne, ko vsa naša javnost vsak dan i nestrpnostjo pričakuje tolažlč"" vuh vesti o usodi delavstva v tovarnah KID. če govoriš tel-efonic.no z Jesenicami, ujameš navadno le ka»ko posamezno besedico, prav redko pa z največjim naporom ušr& in žrvcer k večjemu posamezne stavke. Največkrat pa sploh n.i mogoče razumeti niče&ar. čeprav jaisno razumeš druige mnogo bolj oddaljene postaj. Kaj je vzrok, da j« telefonska zveza med Ljubljano in Jesenicami skoraj nerabna, seveda ni naša et.var. :>ač naj pa zanjo poskrbi naša direkcija pošt. telegrafa i.n tftlpifona, ker je pač njena dolžnost, saj Jesenicam skušajo poma-nT; t ud! najvišji faktorji; v državi, "ki za njimi pač ne sme zaostati Vjublja.n-cka poštna funkcija. — Družba *a zračni promet Hrvatsko Primorje Dalmacija. Pripravlja se ustanovitev družbe za zračni promet na progi Sušak _Rab—Split ter Split—Korčula—Dubrovnik. Zračni promet bi se vršil vsak dan. — ^Pogrešani« maturant 1. državne gimnazije v Ljubljani g. Fran Možina. ki se je po dolgih letih oglasil iz Sibirije, kakor smo Stali te dni po naših listih, v resnici ni bil prav nič >pogrešan<. ker smo priobčili pred leti njegovo pismo iz Krasnojarska in n**-vedli tudi njegov naslov. Poleg tega ga dobro poznajo vsa naši dobrovoljci iz Sibirije, s;;; --o služili f. njim skupaj v jugosloveu-skem polku v Tomsku. Vsi tudi vedo, da je ostal živ in 7xlrav v Sibiriji. Morda je ta ea^ sam pozabil, da se je bil že pred leti oglasil, saj je tempo življenja v Sibiriji tako nagel, da človek nima kdaj misliti na take malenkosti. — Na :«miičeh eei Triglavsko pogorje. Odhod udeležencev turnega smučarskega tečaja na Staniče vi koči je 14. t. m. 7>jutraj iz Mojstrane. Nosači-vodniki čakajo v hotelu Triglav. 1'ot do Staničeve koče je trdo shojena. Oni ki se prijavijo za celi tečaj ostanejo na Stani če vi koči prve tri dni. kjer vežbajo ta čas pod strokovnim vodstvom. Ostali udeleženci, ki se udeleže satno ture čez Triglavsko pogorje odidejo iz Mojstran« v soboto 16. t. m. zvečer ali pa v nedeljo 17. t m. zjutraj. V ponedeljek 18. zjutraj odhod na uro. Snažne prilike so v teiu času v viš-jdh lejah najugodnejše. Celotna oskrba s prijavni do je za 10 dni iCy> Din, /a 9 dnevno udeležbo na turi pa 791) L)in. Prijave sprejema g. Bitenc na Staničevi koči — Mojstrana. Slov. plan. društvo v Ljubljani, tvrdka Goreč d. d. v Ljubljani. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. aprila ponudbe glede dobave 7000 kg samotne malte. 1900 komadov kaučuk eagostk, 150 m cevi za acetilensko razsvetljavo in fi komadov vodnih cevi. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se vreme še ne bo zbo'jšalo. Včeraj je bilo po vseli krajih naše države oblačno. Najvišja tem|>eratura je znašla v Zagrebu 16.b\ v Ljubljani 15.8. v Mariboru 15. v Sarajevu 14. v Skoplju 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756, temperatura je znašala B stopinj. — smrtna kosa. Davi re umrl v Ljubljani vpokojeni magistratu i oficijal knjigovodstva g. Fran Rakovec. Potrreb bo jutri ob 14. iz hiša žalosti pred Prulami št 15. — Včeraj je umrl v Ljubljani posestnik g. Josip Klemene. Pogreb bo jutri ob 16. iz Trnovske ulice št 5. Blag jima spomin, težko piisadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Zločin dveh bratov. V Zvormku so se te dni spopadli kmetje. Brata Drago tn Ljubo Elic sta napadla Milovana Gjukauo-viča m ga tako pretepla, da se je onesvestil. Potem sta ga polivala z mrzlo vodo, dokler ni prišel k sebi. Ko se je zavedel, sta ga posadila zopet na konja, pa sta ga kmalu potegnila znova na tla in ponovno pretepla. Tako sta ga mučila in mrcvarila, dokler "niso prišli do njegove hiše. Do sav*ti pretepen kmet je kmalu umrl, orožniki s»o pa napadalca aretirali — Otrok ae je poparil z mlekom. Včeraj so v bolnico prepeljali '2-letnega Janeza Pa-korna, sina tehničnega uradnika iz 2irov niče, ki ae je z mlekom poparil po obrazu. Mladi Janezek je precej hudo opečen. — Za odrezan nos leto dni ječe. Sodi šče v Petrinji je obsodilo na leto dni ječe kmeta Nikolo Brodarica, ki je svoji sosedi Kati Škrinjarič na |>olju odsekal nos. Broda rič je bil lani obsojen na eJOO Din globe, ker je škrinjaričevo razžaliL To ga je tak-> razjezilo, da jo je med delom na polju na padel in ji odsekal nos. Moral bo sedeti leto dni v ječi. poleg tega pa plačati še 6:J40 Din stroškov. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vrani ce. bolečinan v hrbtu in križu je naravna »Franz Jesefava« srreneica. večkrat na dan noužita krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje >Fran? Jaoafevac voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. >Franz .losefova* arenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfnnlfene _lj Predavanic dmzi.lonarja generala Bogoljuba Hira. Ljubljanski pododbor udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je začel prirejati za rezervna in aktivne >ficir-je predavanja, ki naj pripomorejo, da s*» navežejo Čim tesnejši stiki med rezervnimi in aktivnimi častniki, kar je potrebuc zla sti zdaj. ko tudi pri nas radi individualistično materialističnega egoizma verno boli padata splošna morala in smisel za skupno«! ter pojema zlasti vsa aktivnost požrtvovalno narodno in državno obrambnega idealizma v najširših plasteh naroda Prvo predavanje je bilo snoči v veliki dvorani Kazine. Predaval je divizijonar general Bogoljub Tlič o pomenu in vlogi vo;ske ter vojašnic-v vzgoji in izobrazbi naroda in o patrijotiz mu ter pon*enu visoke morale naroda za splošne državne interese Predavanju so prisostvovali skoraj vsi aktivni častniki ljubljanske garnizije in pretežna veČina v Ljubljani bivajočih rezervnih častnikov. Pre davatelja je pozdravil in predstavil predsei nik ljubljanskega pododbora TPOIR ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Predavatelj, ki se je dotaknil vseh faz razvoja vojske in borbe ter utemeljil potrebo narodne vojske zlasti v sedanjem času. je bil deležen za sv?, j« zanimiva izvajanja živahnega aplavza. —lj Pomožna akcija ustavljena. Kakor znano, je bila Pomožna akcija mestne občine oficijelno ustavljena že pred tremi tedni, vendar je socijalno politični urad mestne občine pred prazniki in tudi še pretekli teden znova nakazoval živila najpotrebnejšim. Zdaj je pa pomožna akcija usta vijena, ker so vsa sredstva izčrpana —lj Ljubljanica je začela včeraj polagoma upadati, vendar je pa v mestu upadla le za pičlih 10 cm. Čez mero jo še vedno za-'agajo vsi njeni pritoki, zlasti barjanski, ki so vsi nad normalo visoki, upada pa Grada ščica, ker je sneg tudi v hribih že skopnel. Vode bodo pa seveda še naraščale, če se vreme ne bo izboljšalo. Dotlej tudi ne bodo mojrli zapreti Ljubljanice v svrho nadaljevanja regvtlačnita del, čeprav ie datum žn jK)zen in brezposelnost čedalje hujša. —ltj Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto, dne 9. in v nedeljo 10. t. m. ob 20.15 uri prekras.no Dreverjevo dramo -Ljubezen sedemnajstletnega , ki je pri premijeri tako sijajno uspela. Zasedba \Ioq je prvovorstna. Glavni ženski vlogi igrata prvakinja odra srd? \Vrischer Ervina in ga. Metka Bučar. Prva igra mlado zaljubljeno L riko pl. i^ellenshoffen, druga pa nesrečno mater Ane Marijo. Naslovno vlogo sedemnajstletnega kadeta Friederja igra g. Pe-trovčič, njeiiovega očeta VVemerja g. Škerlj in starega očeta g. Karus. V ostalih vlogah nastopijo še dame: Gorju pova, Pirčeva, Pušnerjeva in gg.: Lavrič, Moser, Zalaznik, Kukman, Novak, Ilanžič in Weiss. Režijo vodi g. Miran Petrovčič. Obe dosedanji predstavi sta bili po)>o!noma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic. Zato prosimo cen j. občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Vstopnice se bodo dobile od četrtka naprej. Rezervirane vtstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure, ker se bodo sicer prodale naprej, nakar vljudno opozarjamo cen j. občinstvo. — lj Šentjakobsko go-podarsko in kil-tunio društvo ▼ Ljubljani bo imelo v petek 22. aprila ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v gostilni F. Kavčič na Privozu. '234-n — lj šnkljetov večer v društvu >K.rka«. Poleg kratkeua prikaza Šukijetove osebnosti je na sporedu odlomek iz šukljetove najnovejše knjige: Moji sodobniki — veiiki in mali. Odlomek ima naslov: Stergarjeva iz Grararjevega turna. Iz rodu Stergarjev Je. kakor znano, soproga našega generala Maistra. Večer se bo vršiL v petek 8. t m. ob pol 9. v beli dvorani v Unionu. Vstop prost* _lj Naše lepe planine in doline nam jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice pokaže pri predavanju, ki ga priredi naš Fotoklub, že znani domači fotoamater g. Cvetko švigelj, ki ai je z dosedanjimi svojimi posnetki v domovini in tndi v krrtičn3m inozemstvu pridobil sloves pravega fotoamater ja-umetnika. Velika večina diapozitivov je napravljena po dosedaj neznanih njegovih posnetkih iz zadnjih —lj Dve enodejanki. Pregljevo >Vest< in Thomovo »Bronasto kolajno« uprizori v nedeljo 10. aprila 1932 ob 20. uri v dvorani Delavski zbornice Delavski oder >Svobode<. Enodejanki sta dobro naštudirani in bosta vzbudili mnogo ameba in veselja. Vstopnice se dobe od danes naprej v pisarni »Svobode c, Delavska zbornica, in sicer: sedeži po Din 8, 6 in 4. Stojišča Din 2. —lj Vseuč. prof. dr. A.. Gosar bo v sredo 6. t. m. ob 18. predaval v zbornični dvorani univerze o ^socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«. — Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stan trg 9. Ceniki brezplačno Iz Celja —c V celjskem mestnem gledališču priredi naša priljubljena plesalka ude. Erna Kovačeva v soboto 9. aprila ob 20. prav zanimiv večer. Na sporedu so plesi različnih komponistov, kot n. pr. Fuoika. MoszkoA-skega, Mozarta, Kreislerja, Bortkiev* ieza m drugih. Nastopilo bo tudi 8 dam. Na večeru z tetini s|K>redom v mariborskem Na minem gledališču je imela gdč. Kovačeva izreden uspeh in je uj>ati. da je tudi Celje v tem pogledu ne bo razočaralo. Predprodaja vstopnic je v kniiuarni Goricar Leskov-š^k na Kralja Petra ceeti. —c Smrtna kosa. Umrla sta v Celju 02-ietni tovarniški delavec v \Wstnovi tova m r Ferdinand Gfrerer iz Gaber ja in 72 letni frgover in posestnik Jožef Belak iz Spodnje fl ud in je. N. v m. p.! _c Iz organizacije celjskega učitelj- stva. V soboto 9. t. m. bo priredilo »Uoi-teljsko društvo v Celju s v tukajšnji mestni narodni soli predavanje s prieetkoBD ob 9. dopoldne. Na dnevnem reriu so razne stanovske zadeve in pa predavanje drž. tož. dr. Juharta o mladinskem sodstvu Glasnik muzejskega društva Bohinj, KoCe\;e. Udmat. \ ižmarje in Žiri so lepi kraji z iepinii imeni, ali ta imena smo dosedaj napačno razlagali, kakor je dokazal naš marljivi raziskovalec msgr. Viktor Steska v najnovejšem Glasniku muzejskega društva. Bohinj, kjer so bile že pred Rimljan; fužine, pozneje so v Bohinju topili železno rudo Furlani in Italijani, ki kovaškim ognjem pravijo »Tuoeluno«. nr smo pa to ime izpremetiili v »Bohinj« — kakor Cehi v »bechine« — in po kovaških ogniih imenovali vso dolino. Kočevje izvira iz »hočevca«. t. j. potoka, ki redno nc teie m namaka okolico te. kadar »hoče*. Po njivah in travnikih, ki so bili last stare šentpeterske .erkve. so pa zače!i kraj imenovati »Udmat <. ker se župnijske posesti latinski imenujejo »vidumata« ali »vidumat« in nemški Wi-dem, ki ga imamo nasproti Krškega. Viž-marje so nastale iz VVies-maier. /V.ri pa iz ruskih »žiri«, ki pomenijo preplavljeni svet kar so Zirovci na žalost že večkrat preveo hudo morali okusiti. Mimogrede omenjam, da narod pravi tudi »grem v 2ir«, česar avtor nc navaja. Tndi druga vsebina Glasnika je zanimiva in bogata. Univ. prof. dr. Saria namreč opisuje rimski spomenik, ki so ga svoji domači boginji Aecorni postavili Emon-ci. torej nekdanji Ljubljančani v tedanji Savariji blizu sedanjega Sombatelia na Ogrskem. Naši davni predniki so bili tam trgovci. Slavni naš rojak, graški univ. profesor Amold Luschin-Cbengreuth nadaljuje svoj članek o Rakovcih iz Rakovice pod Sv. Joštom, ki so postali baroni in se imenovali za Raigersfelde. z zanimivo kroniko in zapiski Franca Henrika Rai-gersfelda od l. 1697 do 1737. »Iz torbe predmarčne birokracije« je vsem prijateljem zgodovine naše umetnosti zelo dobrodošlo delo direktorja dr. Josipa Mala. saj je iz uradnih spisov z največjo pridnostjo zbral polno novih podatkov o slikarjih Langusu. Cetinoviču, malo znanem Matevžu Brodniku. Stroju in slavnem Korošcu Pernatu, ki je znan pod 'menom Pernhart. Župnik Ivan Vrhovnik je zgodovinar, ki nikdo od njega bolj podrobno ne pozna razmer vsakdanjega življenja v mdnulih stoletjih, nadaljuje svoj spis o gostilnah v župniščih, ki bo marsikoga zapeljal k veri o zlatih starih časih, končno pa prepričal, kako so bili oni časi težki. »Nov seznam frankofilov v Napoleonovi Iliriji«, ki ga objavlja Fr. Zwitter, nas pouči, da so tudi najinteligentnejšd in najuglednejši Ljubljančani simpatizirali s Trancozi, zlasti pa tudi trgovci kakor Ho-mijan in Alborgetti, ki njegova trgovina še sedaj obstoji po njegovi hčeri, ki se je poročila s Krisperjem, prednikom sedanjega lastnfka naše ugledne tvrdke Ant. Kri-sper na Mestnem trgu. Med ocenami strokovne literature ča- * tamo poročila o W. Schmidovem »Nori-sches Eisen«, Bulićevih »Antičkih spome-nicih naše zemlje«, o Viktorja Korošca »Hethitische Staatsvertrage« in Fr. Ramovša »Dialektološki karti slovenskega jezika, o obširnem delu Eugena Tarleja: Le blocus oontinental et le rovaurne d' Italie* in o že znani knjigi Melite Pivec-Steleto-ve »La vie economique des Provinces Illvriennes«. o Mihaela Arko »Zgodovini Idrije«, dr. Jos. Turkovem »Tomažn Hrenu«, a univ. prof. Janko Polec obširno izpopolnjuje dr. F*rtreichovo delo »Slove niseh und Deutscb in der oester. Jnstiz« Ocenjenih je še nekaj drugih del in h-toV, zlasti pa naš odlični »Etnolog« »n »Vodnik po zbirkah Nar. muzeja v Ljubljani, odklonilno oceno je pa objavil naš odlični zgodovinar univ. prof. dr. Milko Kos o dr. Jožeta Rasa »Kraljih dinastije Svevladičev«. Kdor se količkaj zanima za našo zgodovino, brez Glasnika biti ne more. Na luno ali v Afriko? Brezposelnosti pridemo najlažje do živega, če se prese* lijo brezposelni v Afriko Ljubljana, 6. aprila. Kot strela z jasnega, kot božje razodetje nas je nedavno pretreslo spoznanje. Nekdo je odkril stremečemu človeštvu, kar iščemo vsi tako vneto in kar smo že tolikokrat našli.' namreč, kako streti vragu glavo. Vsak dan se lahko divimo kakšni senzacionalni metodi, kako pobiti krizo ter brezposelnost. 2a! je pa s temi metodam1 tako kot s časopisnim papirjem, ki je samo en dan aktualen. Toda ali mora kdo tudi zdaj trditi, da najnovejša metoda n; končno res prava ter edino zveličavna? Ali ni kot pribito, da je zemlja preobljudena in ne morejo zaradi tega dobiti kruha milijonske množice ljudi? Bratci, tesno je po^taln na zemlji in veleaktualno je vprašanje, kam z ljudmi. To vprašanje se zdi na prvi pog'ed sicer še težavnejše kot problem brezposelnosti, zato je pa še tem senzacijonalnejšn njegova rešitev. Težava je- res s tem, ker ne moremo računati več s takšno gotovostjo na vojno kot včasih. Da. z vojno so takšni problemi mahoma rešeni, vojna temeljito odpravi preobljudenost. posebno še s strupenimi plini. Druga težava je s temi vražjimi raketami. ^e vedno ni otvorjen medplanetarni promet. In, čeprav je luna tako blizu, da skoraj lahko pljuneš na njo, vendar ne moremo še odleteri tja. Menda zarad; tega tudi strokovnjaki dokazujejo, da na luni ni orgamčnega življenja ter bi bilo sploh nesmiselno potovati na njo. Sicer so pa ljudje res tepčki, da si belijo glave s takšnimi problemi. Luna zdaj ni še tako aktualna, čemu tndi. kn je še na pr. Afrika skoraj neobljudena. Nimamo v mislih baš Sahare, tam so še velikanski pragozdovi in. pomislite, celo kolonije evropskih držav so redko naseljene! Torej, prevažno vprašanje je rešeno. Vprašanje brezposelnosti ne obstoji več! Gladko smo $ra rešili brez lune in raket. Celo brez konferenc! Seveda nismo vprašali niti zamorcev, če so zadovoljni s tem. Zamorcev takšne zadeve sploh ne smejo nič brigati. Pomisliti je pa tudi treba, da zamorci pri tem nič ne izgube. Postali bodo itnk visoka moda tud; v Evropi kot io v Amerki. Razumljivo je. da se bodo takoj prilagodili našim razmeram, ki se zde nam naravnost neznosne. Rvropci *e bodo v Afriki brez skrbi množili, in niti delati jim ne bo treba mnogo. Lahko se bodo solnčili ter se sladkali s kokosovimi orehi, dati ji in figami. Oblačiti se jim itak ne bo treba, ker je tam vendar dovolj gorko, v drevesnih kronah si pa bodo lairko spletali gnezda, bogme, pravi raj jih čaka pod žarkim afriškim solncem! Kdo ima še kakšne pomisleke? Gotovo že milijoni brezposelnih nestrpno čakajo, da se izselijo v odrešilno Afriko. Pomislek je samo ta, ki pa najbrž ne bo tehten, da bo Afrika postala takoj pretesna za vse brezposelne, ki čakaio v Fvrop- odrešenja. Predv>em bi pa bilo seveda treba /-gnati vse zamorce m sploli Airičane z Afrike. Kako bomo to opravdi. ie se\ • ■ še veliko vprašanje Menda b- bilo na'bolje napovedati kar vojno preklicani Atn'.v Zmaga bi bila gotovo naša Morda bomo pa spravil Afričane zlepa v Evropo, gotovo se ne bodo preveč branili, treba je namreč pomisliti, da bo Evropa skoraj popolnoma neobljudena. čim se •zseliio iz nje vsi brezposelni Gosnodom. ki sede na nogavicah b vendar oostalo nepopisno dolgčas in najbrž bi prišli kmalu rud' v vražjo zadrego, kaj b cdli. ker b: ne bilo več nikogar, da bi jih pital. So pač težave, najsi so problemi rešeni še tako genijalno Glavna stvar pa ie. da je vprašanje brezposelnost' i-ešeno v načelu. Ovire, ki ovirajo rešitev, so pač postranskega pomena. Morda bomo sklicali neka i konferenc in vsa stvar bo ugodno rešena. Nekdo tudi ugovarja tej rešitvi zaradi mrzlice in spalne bolezni, češ, da Evropci niso za afriško podnebje. Toda tako govore le elementi, ki hočejo vedno Škodovar vsaki dobri stvari. Tropične bolezn bodo vendar regulator, da se ne bodo ljudje prehitro razmnožfri. kar bi zopet rx>vzrociVo brezposelnost Pozdravljena torej obljubljena dežera, solnčna Afrika, naša nova domovina! Vsekakor bo pa treba ta idealen načrt kolonizacije v Afriki čim prej real zirau. Brezposelni so tako navdušeni zanj, da ne morejo več strpeti. Ze samo v naši banovin- se navdušuje zanj 50.000 brezposelnih (število privržencev seveda naglo narašča!) in lahko trdimo, da bo ideja prodrla na vsej črti. Kaj nas torej zadržuje od resrtve? Zadržkov res ni nobenih, le organizirati je treba vso stvar, izvofiti si moramo notne maršale, preskrbeti vse za vožnjo, n. pr. več luksuznih jaht. ki nas bodo prepeljale v Alžir afi kamorkoli. Takšnih jaht bo treba seveda več. ker dandanes nimamo še tako velikih parnikov, kakršna >e bila Noe-tova barka, na kateri je bik> dovolj prostora za vso zemeljsko favno. Sicer so ae pa ljudje tudi že precej posušili, nekateri so kar prepariram, da se tonaža ne bo tako hitro zvišala. Vsi ti >pre^>ariranc>« pa tudi lahko gjedo brez bojazni t sredo med ljudožTce, saj ne bo nihče boteJ obirati njihovih posušenih kosti. Treba bi bilo seveda še na^rlajsrti, kako velikanskega pomena bo to preseljevanje narodov in njegove posledice s taftnrno-znanstvenega stališča, saj se vendar ne dogaja vsak dan kaj tako izrednega, kot če se Evrooec kar čez noč oeeievi v CcJo-kafra. Klic, nazaj k naraai, je lorej prodrl zmagoslavno. Narava sama nas je prtsiB-la. da se vračamo k nj gofi in lačni MALO! Tubfli Elitni kino Matica! Ali se še spominjate, s kakšno nevoljo ste zaklieali še pred nedavnim časom ubogi telefonistki: GOSPODIČNA, NAPAČEN SPOJ* Se dva dni in te besede Vam bodo označevale sijajno, veselo in srečne ljubezni polno filmsko opereto, v kateri se Vam bo predstavila najnovejša filmska zvezdnica, dražestna Magda Schneider Takrat pa primite zopet za telefon, pokfičite številko 2124 in zasignrajte si vstopnico za pre-miero te operete, ki jo bo predvajal Elitni kino Matica Nebo v aprilu Soince se v aprilu naglo dviga nad nebesni ekvator in 6 te*n narašča dan. V apriki se podaljša dan za 1 uro 40 mrisiut. V prvi ipolovkH aprila je 6olnce v znamenju O vtki. 20. aprila na preide v znamenje Bika. Luna je v zočecki: arpriki nrzsko pod nebesnim ekvatorjem, ki ga je pa 4. t m že prekoračila Najvišjo lego nad njim doseže 12. aprila, potem se pa vrača | proti ekvatorju, ga prekorači 18. aprila m doseže najnižjo lego pod njim 24. aprila. Lunine faze bodo: mlaj 6. aprila ob 2.21, prvi krajec 14. aprila ob 4.15. šftip 20. aprila ob 2.21. prvi krajec 14. aprila ob 4.15. šckp 20. aprila ob 22.27 ic zadnji kraiec I 27 aprila ob 1.14. Planeti: Merkur je ▼ aipriVu v nerodni leg} za opazovanje, ker je preblizu solne h V spodnji konjuckciji s solncem bo 10. aprila. Venera žari na večernem nebu v ao-atoadjtl Bika. Približuje se zemlji in vidi se kot kma okrog pa^PBji knar^ca. 3. xvočes se bo pomikala, na jraŽĐa strani mimo Plejad. K), aprila bo Venera v korjjuofc-erji z luno, 19. aprila bo pa n« Malje proti vzhodu od solnea, Mars se v ajprrhu ne vidi. Jupiter je še vedno na meji med Rakom in Levom ter za ope^ov«ea>je v ugodna legi. Zahaja po Z ari zjutraj ki »e poW-tjoma oddaljuje od zemlje, Saturn je v sozvesdju Kozoroga, vzhaja okrog Z zjutraj in je ie rodno modno oddaljen od zemlje. Uran se ne vidi, ker je pcebfea somca, kajti 9. aprila bo v kanjunkciji • solncem. Neptun v soravezdou Leva ae vidi Se vedno na večernem tvebo kot stalrriea 8. zvezdne veMIcosti- Meteorji: Okrog 20. aprila stopa v akcijo roj Lvrid z radiantom na moji med Lvro in Herkulom. Letos bo pa opazovanje morila pok>a Iona, ki pade na 20 opuSl. Lega zvezdnega firmarnenta: v začetku aprila ob 23.. sreda aptrtla ah 22, m proti konou ob 21. Na severovzhodu vzhaja Labod, nad njim sta Lyra m Hetrkudes. Na jugovzhodu vzhaja Tehrtini-ca, nad njo s»o Gad. Krona m Bootes, na jugu bfeu obzorja stojita Gavran in Čaša, nad njima Devica, v zenitu pa Veliki Voz. Na jugozapadu zahajata Hydra xn Mat pes, nad rujima »ta Lerv m Rak. Na zapadu se tiece obzorja Dvojaki, na severozapadu Kočijatž. nrako nad severnim obzorjem je pa K* Mopea, Trema pred poroko O moških se govori, da niso nič kaj navdušeni za poročne obrede in da ne gredo posebno radi v cerkev, kadar je treba zlesti v zakonski jarem. Pa tudi nekatere ženske v tem pogledu niso mnogo boljše. Na svetu so tudi ženske, ki jih je kaj težko spraviti pred oltar. To je dokazala neka angleška nevesta iz dobre hiše. V londonski cerkvi se je zbrala imenitna družba, da bi prisostvovala poro-Prišel je ženin., ki je tudi sam duhoven, škof s tremi duhovniki je že čakal, neveste pa ni bilo od nikoder. Sel Čez poldrugo uro je sporočila, da je ne bo k poroki. Zlobni jeziki so začeli takoj šušljati, da se je poroka izjalovila, ker ženin ne zavzema dovolj visokega družabnega položaja. To pa ni bilo res, kajti čez nekaj dni se je poroka le izvršila in mlada zakonca imata vse pogoje za srečno zakonsko življenje. Kriva je bila samo nevestina neodločnost in trenutna trema pred poročnimi obredi. Vesrtrri Hndje so navadno samo tfcti. ki rte vedo. da je t življenju dvojna morala. Stran 4 WLOVEPJ5Kl n ARO D«, dne O. apma IF3Z. stev. /7 Harakiri — odgovor na žalitev Tradicija, ki je Evropci ne razumemo — Kljub uradni prepovedi je ostal harakiri nepisan zakon Ko je bil japonski konzulat nedavno prisiljen zapustiti Nankin, je videl poročnik Araki s tem žalitev svojega cesarja. Žalitev Japonske je bila tudi žaJitev mladega japonskega častnika. Poročnik Araki je ni mogel prenesti in zato si je končal življenje. Tako je po svojem prepričanju odgovoril na kitajsko žalitev. Tako sodi o časti Japonec, ki je nam še vedno zapečatena knjiga. Zagoneten se nam zdi Kitajec, ki si sam stiska roko, še bolj nerazumljiv je pa Japonec, ki si konča življenje namesto svojega sovražnika. Ce hočemo vsaj deloma razumeti ta način pojmovanja časti in sploh mišljenja, se moramo vrniti v davno preteklost. Japonska je zdaj modernizirana, toda stare tradicije so se še ohranile. Ce je japonska armada v bitki poražena, si mnogi častniki končajo življenje in sicer ne Lz strahu pred vojnim sodiščem, ali sploh pred odgovornostjo za poraz, temveč na ljubo tradiciji. lia-rakrri, ta tipično japonski način samomora, je uradno prepovedan, kakor je prepovedan v mnogih državah dvoboj, pa je vendar ostal nepisan zakon. Japonec, ki se odloči za tradicijona-len način samomora, mora ohraniti vse formalnosti. Ne sme se ustreliti, kajti samomor mora biti izvršen s primernimi obredi. Najprej mora užaljeni Japonec obvestiti svojo rodbino o žalitvah, ki jih je moral prenesti, ali o brezprav-jn, ki ga je zakrivil. Ženske poslušajo njegovo pripovedovanje mirno in ko je končano, odidejo iz hise. da jo okrase z lotosovimi cveti, kar naj bi preprečilo prihod hudobnih duhov. Ko je to opravljeno, pripravijo nekakšen podij in ostro sabljo, ki jo imenujejo Japonci wakazaši. Žrtev poklekne v belem oblačilu na podij in ponovi svojo žalostno zgodbo. Kraj nje stoji duhovnik s pripravljeno sabljo. Potem napoči kritični trenutek. Samomorilec zgrabi sabljo in si jo zasadi v trebuh. Trebuh se prereže od desne na levo m čeprav je rana globoka, navadno še ni smrtna. Dolžnost najstarejšega sina je olajšati očetu muke s tem, da mu odseka glavo. To je pa šele prvo poglavje tragedije. Sledi drugo s tem, da pošljejo samomorilčevi sorodniki tistemu, ki je povzročil samomor, v lotosovih listih zavito poročilo o smrti žaljenega sovražnika. Harakiri nalaga dotičnemu. ki je samomorilca žalil, sveto dolžnost, da si na enak način konča življenje. Šele ko sta oba nasprotnika mrtva, dobita njuni rodbini zadoščene. S tem se izključuje krvna osveta, ki je pri nekaterih narodih še vedno v veljavi, na pr. v ItaHji. Še pred 60 leti je bil harakiri zelo razširjen med japonsko vojaško kasto in v manjšem obsegu tudi med uradništvom. Zdaj je sicer uradno prepovedan, vendar si pa Japonci nobene večje katastrofe ne morejo misliti brez tega načina samomora. Ko je pred leti umrl japonski cesar, sta si admiral mornarice in njegova žena razparala trebuhe, češ. da bi brla sramota živeti, ko je Sin neba mrtev. žabja Sarma Deček, ki jc v otroških letih lovil žabe svojim tovarišem, je zdaj lastnik edine žabje farme na svetu. Piše se M. Herriman in živi v Kaliforniji, kjer redi nad en milijon žab. Prvič je prišel na to idejo, ko je podedoval po svojem starem očetu nekaj zemlje. Kupil je 52 parov žab in napravil štiri velike ribnike, v enem je redil žabe, v drugem paglavce, v tretjem ribe, v če* trtem pa rake. Herriman redi žabe po vseh pravi* lih žabjereje. Razvoj paglavcev pospe= šuje s tem, da jim ribnik umetno se* greva ter jih krmi z ovseno moko, po= mešano z drobovjem. Pozneje dobiva* jo črvičke in ribice. Čim se prele ve v žabe, pride na vrsto težko delo, ker jih je treba poloviti in prenesti v so* sedni ribnik, ograjen z visokim plo= tom, da nc morejo do žab njihovi so* vražniki. Žabe Herriman prodaja lju* dem, ki iih cenijo kot delikateso. Pr« votno so jodli ljudje samo zadnje krake, zdaj jim pa gredo v slast tudi sprednji in še telo. Največje povpra* sevanje je po žabah, ki tehtajo približa no pol kilograma. Te so tudi najdraž* je. Žabe pridejo na trg brez glav. Ko* ža ostane na njih. ker so prišli kuhar* ji do spoznanja, da se žabje meso v žabji koži najboljše ocvre. Samomor v grobo Mesto Plovdfv v Bolgariji ie doživelo te dni čudno tragedijo ljubezni. Ldubica mladega uradnika Vračanskega si je končala življenje in nihče ne ve, kaj io ie Dognalo v smrt. Vračanski ie bil ves obupan in sklenil je sledit; svoji izvoijenki v smrt. Nekaj ur ored samomorom je sedel pozno ponoči v kavarni, kjer je napisal šest poslovilnih pisem. Potem je odšel domov, vzel lopato in kramp ter se napotil na pokopališče. Neopaženo je prispel do groba svoje ljubice in ga začel hitro odkopavati. Odkopal je krsto, dvignil pokrov, legel k svoji mrtvi ljubici, jo objel ni si pognal kroglo v glavo. Zgodai zjutraj je prišel na pokopališče neki častnik na grob svojega očeta. Pot ga je vodila mimo odkopanega groba, kjer se je bila ponoči odigrala pretresljiva tragedija. V krsti je zagledal moža in misleč, da je skrunilec grobov, je zakričal nanj. toda odgovora ni dobil. V krsti ležeči mož je samo premaknil glavo in težko zahropel. Častnik je poklical grobarja in z njegovo pomočjo dvignil težko ranjenega moža iz krste. Prepeljali so ga v bolnico, kjer jc pa kmalu umrl. V poslovilnih pismih prosi, naj ga pokopljejo z njegovo liubi-co v skirpni grob. Krsti na dražbi V sredn jeitalijanskem mestu Gros* setu so imeli pred dobrim tednom originalno dražbo krst. Na trgu se je zhrala velika množica radovednega občinstva in kmalu jc prišel uradni organ, ki je začel dražiti dve krasni krsti, zaplenjeni lastniku pogrebnega zavoda, ker ni plačal davkov. Uradnik finančne uprave je zaplenil krsti kot najdražja predmeta pogrebnega zavo* da. Mož pa ni slutil, kakšne bodo po* sledice dražbe krst, kajti italijansko ljudstvo je znano po svoji praznover* nosti. Čim je uradni organ razglasil, da sta na dražbi krsti, so se ljudje raz* bežali na vse strani. Uradnik je popustil od 3000 lir že na 300, ne da bi se kdo oglasil. Kar se mu je približal grbast možic in mu po* nudil 301 liro. Uradnik je sprejel de* nar in kupec je krsti naglo odpeljal. Bil je dober znanec lastnika pogrebne* ga zavoda, ki je dobil tako krsti poce* ni nazaj in si prihranil nekaj tisoča* kov. kajti zdaj mu davkov ne bo treba plačati. Ločitvena epidemija na Še preden je stopil na Španskem v veljavo novi zakon, ki je z njim urejen-> postopanje pri ločitvi zakona na novih načelih, so začeli po vseh krajih španske republike oblegati sodišča in vlagati prošnje za ločitev. Novi zakon se je predstavil javnosti na najvidnejši način s tem. da so se skoraj v vseh španskih listih pojavili oglasi odvetnikov, ki se priporočajo nezadovoljnim zakoncem, češ, da jim bodo hitro in proti nizkemu honorarju pomagali do svobode Novi ločitveni zakon je prvi te vrste na Španskem. Zato ni čuda, da so čakali tisoči interesentov nestrpno in žeirno dneva, ko bodo lahko zahtevali ločitev zakona. Mnogi so upali, da bodo uvedene ločitve obenem s proglasitvijo republike 14. aprila 1931. Drugi zopet so stavili svode nade na 9. december, na dan, ko je bila sprejeta nova ustava, pa tudi ti so bili razočarani, kajti ustavna določba o ločitvah je po tem zakonu vezana na objavo novele. Na drugi strani so se pa mnogi katoliški poslanci do zadnjega trenutka borili proti novemu ločitvenemu zakonu. Čeprav so bile sprejete temeljne smernice novega ločitvenega zakona v ustavo po pretežni večini cortesov, so skušali katoliški poslanci čim bolj ovirati ločirtve z novimi omejitvami in nesprejemljivimi pogoji. Tako je katoliško-agrarni poslanec Ca-sanueva predlagal, naj bi veljale ločitvene določbe ustave samo za zakonske zveze, sklenjene po u vel javljen ju nove ustave. Ta predlog je pa večina odklonila. Novi ločitveni zakon je v soglasju s § -13 republikanske ustave, ki pravi: »Podlaga zakonske zveze je enaka pravica obeh spolov in se lahko razveljavi na temelju medsebojnega sporazuma obeh strank ali pa na zahtevo odnosno tožbo enega izmed zakoncev, a v tem primeru je treba navesti tehten *azlog, zakaj naj se zakonska zveza razdere. V podrobnostih je izdelal ločitveni za- kon pravni posvetovalni odbor vladt pod vodstvom socialista, znanega pravnika dona Luisa Jimeneza de Asua. Temeljna novost španskega ločitvenega zakona je. da dopušča v resnici nebroj tehtnih razlogov za ločitev. Za ločitev zakona zadostuje, da oba zakonca Izrazita že bo po ločitvi v prime in i obliki. Navedba razlogov ie v tem ar meni postranskega pomena Ločitveno postopanje traja skoraj v vseh primerih leto dni Večina doslei (ocenita zakonov odpade na zakonce k: so že dolgo živeli ločeno in je /d;p zakon samo potrdil njihovo taktični, nčitev. Najboljše, naftrajnefŠe. 12 ČETRTEK, 7. APRILA. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; lšz Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 38.30: Dr. S. Gogala: Krščanstvo in marksizem; 19: Dr. A. Bajec: Italijanščina,; 19.30: Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina; 20: Prenos te ljubljanske opere; 22.30: Caa, poročila, napoved programa za naslednji dan, PETEK, 8. APRILA. 11.30: Šolska ura: Potovanje v idrijski rudnik, predava g. Makao Kalan; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne veati; 13: Caa, ptoeča, borza; 17.39: Salonski kvintet; 18.30: Gospodinjska ura, vodi gdč. Cilka Krekova; 19: Dr. Sušnik: Francoščina; 19.30: Dr. V, Bohinec: Narodi zemlje; 20: Sokolska ura; Cehoslovaško sokolstvo in čehoslovaški narod (prof. J. Nikšič — te Beograda); 20.30c Prenos iz Varšave (evropski koncert r; 22.30: Caa, poročila, napoved programa aa naslednji dan. Z hređ^rfavosrk) *e lahko daleč letiš, s pametjo pa nekateri vse žt*» ■tianae ne vedo, kaj početi. v-1 VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA 2ENSKA ROČNA DELA 0t>tiaa l,j ubijana Mestni pogrebni ravod V globoki žalosti naznanjamo, da nam je nas preljoibljeni soprog, oče, stric in tast, gospod ssip Klemene posestnik v torek, dne 5. t. m., previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 7. aprila 1932, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. aprila 1932. Globoko žalujoči ostali >%MaH oglasi Vsaka beseda 50 pavr. Plača ae lahka čudi m znamkah. Ca odgovor znamko! - Na vprašanja brea znamkm «* YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON P R E S K L K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE •TEMPO«. Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T + Oboi na Ljubljana Mestni pogrebni zavod Potrti globok** žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest,