POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN LITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. pošt. predal 22. telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica —- Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din J.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 Šftew. 35 Maribor, sobota, 29. marca 1941 Leto XVI S. P.J Novi dobi naproti Po dnevih neizvesnosti in mučnih doživljajev, smo doživeli nenaden prevrat, ki je bil prijetno presenečenje za vse državljane, razen nekaj interesira-nih- Nj. Vel. Kralj Peter II. je postal polnoleten in zasedel kraljevski prestol ter takoj na to poveril mandat generalu Dušanu Simoviču, da sestavi novo -vlado, vlado narodne koncentracije ali vlado ljudstva. Mandatarju se je takoj posrečila sestava nove vlade, v kateri so zastopane vse meščanske stranke izpred 6. januarja 1929., t. j. radikalna, demokratska, zemljoradniška, hrvaška seljačka, samostojna demokratska, SLS, JNS in muslimanska, docela pa je izpadla JRZ. V novi vladi so zastopani lajvidr.ejši predstavniki teh istrank, fetls-1 it * Kako je te dogodke sprejela jugoslovanska javnost, so najzgovornejše pokazale ogromne ljudske manifestacije po vsej državi, pri katerih je narod dal duška ogorčenju nad dosedanjimi režimi in zahtevala novo dobo in nova pota v naši notranji in zunanji politiki, ki naj ibo politika svobode, demokracija ter socialne pravičnosti- Ker ismo mi socialisti vsa ta leta vedno, kadar nam je 'bila prilika dana, zagovarjali in se borili za ta načeia in zlasti vjzadtijem času propagirali koncentracijo vseh demokratsko orientiranih meščanskih strank, se tega nenadnega preobrata iskreno veselimo r ^ti Programa nove vlade sicer še ne poznamo do podrobnosti, mislimo pa, da možje kakor Budisavljevič, Milan Grol, Miša Trilunovič, Gavrilovič in Slobodan Jovanovič in drugi jamčijo, da se ne bodo izneverili njihovemu dosedanjemu stališču in da bodo uveljavili politiko svobode, demokracije 5>'.f H i -; in isocialne pravičnosti. Mi socialisti se tega preobrata veselimo in pričakujemo, da se bodo tudi delavskemu razredu in našemu gibanju posebej popravile krivice, «1 v«* iV •k v«fhtHi Obnovitev svobod- nega strokovnega in političnega gibanja je nujno potrebna. Vrnitev delavskih ustanov delavcem je naša zahteva. —■ '• ’ ' r’ i • * t v * , V tem pričakovanju pozdravljamo novo koncentracijsko vlado kot vlado novega režima in lepše bodočnosti. Princ Pavel odSel v Grčijo Iz Beograda javlja AA: Princ Pavel je izrazil želijo, da želi zapustiti Jugoslavijo in odpotovati v inozemstvo. Tej njegovi želji je bilo ugodeno in je princ Pavel dne 26. t. m- zvečer ob 23. uri odpotoval s svojo družino iz Beograda1 v Atene. Srki, Hi 1 I I rvati in llovencil Ob nastopu vladanja kralja Petra II. V TEM ZA NAŠE LJUDSTVO TEŽKIH TRENUTKIH SEM SE ODLOČIL, DA PREVZAMEM KRALJEVSKO OBLAST V SVOJE ROKE. KRALJEVSKI NAMESTNIKI SO DOBRO RAZUMELI MOJE POBUDE IN SO TAKOJ IZ LASTNEGA NAGIBA ODSTOPILI. VOJSKA IN MORNARICA PA STA SE MI TAKOJ STAVILI NA RAZPOLAGO IN IZPOLNJUJETA MOJA POVELJA. VSE SRBE, HRVATE IN SLOVENCE KLICEM, DA SE ZBERO OKROG PRESTOLA, KER JE TO V SEDANJIH RESNIH TRENUTKIH NAJBOLJŠE JAMSTVO, DA SE OHRANITA RED NA ZNOTRAJ IN MIR NA ZUNAJ. NAROČILO ZA SESTAVO NOVE VLADE SEM DAL ARA1ADNEMU GENERALU DUŠANU S. SIMOVlCU. Z VERO V BOGA IN V BODOČNOST JUGOSLAVIJE KLICEM DRŽAVLJANE IN VSA OBLASTVA V DRŽAVI, DA IZPOLNJUJEJO SVOJO DOLŽNOST DO KRALJA IN DOMOVINE. PETER II. Za red v driavi in mir na zunaj Izjava ministrskega predsednika armadnega generala S. Simoviča- Dne 26. marca se je vršila seja vlade. Na seji je bila odobrena izjava predsednika vlade armadnega generala S-Simoviča, ki pravi: »Da se v sedanjem težkem položaju, spričo javnega vznemirjenja, ohrani red na znotraj in mir na zunaj, je prevzel Nj. Vel. Kralj Peter II. vladarske posle. Ker sedaj za vznemirjenje ni več 'vzroka, pozivamo državljane, da sc' vrnejo na delo in pomagajo s svojim discipliniranim zadržanjem, da se ohrani red na znotraj ter mir na zunaj. Naša želja, da živimo v miru in prijateljstvu z vsemi našimi sosedi. Zato naj nihče ne napravi nobenega takega dejanja, ki bi lahko imelo kakšne posledicce in dalo komu vzrok za kakršnekoli pritožbe- Naj se nihče ne pusti vplivati od karšnihkoii neodgovornih elementov. Edina želja vlade je, da narod vzdrži red in da se ponaša tako dostojanstveno kot to zahtevajo prilike in čas.« Sredi evropske vojne in svetovnih zmed, je doživela Jugoslavija svoj veliki zgodovinski dan. Kralj Peter II je stopil na prestol in prevzel vladarske dolžnosti. \k- it ..t h ±j., * »,-i Pnvi čin mladega kralja je bil, da je jjonv 4'' poklical na krmilo re- žim narodne koncentracije, vlado vseh meščanskih političnih strank. Pst—* ***—™ •——- i. ts? Zato je vsa javnost z največjim zadovoljstvom in prisrčnostjo sprejela njegov manifest in njegov prvi vladarski čin. Gotovo se ni moglo najti psihološko bolj primernega trenutka za prevzem vladarske oblasti po mladem kralju kot je sedanji, ko je vsa država pričakovala pametne, odločne in pravične besede, v duhu svobode, demokracije in socialne enakopravnosti. Vlada narodne koncentracije »Moj sin ne sme misliti na to, "da bi maščeval mojo smrt; od nje se mora učiti... Vse njegovo prizadevanje mora iti za tem, čla vlada v miru. Če bi pa hotel iz samega posnemanja in brez vsiljene potrebe zopet pričeti moje vojskovanje, bi bil le opica... Moj sin mora biti mož novih idej, katerim sem jaz pripravljal triumf: »Evropa se mora povezati v nerazdružljivo federacijo. Evropa gre naproti neizogibnim spremembam; te skušati zadržati, bi pomenilo svojo silo razdrobiti v nekoristnem beju, nje pospeševati, je upanje in želja vseh... Naj kralji razumejo: V Evropi ni ničesar, kar bi moglo vzdrževati sovraštvo med narodi.« Napoleon Bonaflarte, v svojem političnem testamentu. Po objavi kraljevega proglasa, je bila 27. marca sestavljena nova vlada, ki ima značaj narodne koncentracije in v kateri so: predsednik vlade general Dušan Simo vic (izven strank), prvi podpredsednik dr. Vladko Maček (HSS), drugi podpredsednik prof- Slobodan Jovanovič (Srbski klub), zunanji minister dr. Momčilo Ninčič (radikal), minister vojske in mornarice ter minister za telesno vzgojo armadni general Bogoljub Ilič (izven strank), gradbeni minister dr. Franc Kulovec (Slovenska ljudska stranka), notranji minister dr. Srd jan Budisavljevič (samostojni demokrat), finančni minister dr. Juraj Šutej (HSS), minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres (HSS), minister za pravosodje dr. Boža Markovič (demokrat), prosvetni minister Miša Trilunovič (radikal), .minister za gozdove in rudnike dr. Džaler Kulenovič (musliman), kmetijski minister dr Branko Čubri-lovič (zemljoradnik), prom. minister Bogoljub Jevtič (JNS), minister za soc. politiko in ljudsko zdravje Milan Grol (demokrat), minister za pošto, telegraf in telefon dr. Josip Torbar (HSS), minister za prehrano Sava Ko^anovič (samostojni demokrat),. ministri brez listnice: dr. Miha Krek (SLS), Bariša Smol jan (HSS), Marko Dakovič (črnogorski federalist), Jovo Banjanin (JNS), dr. Milan Gavrilovič (zemljoradnik). Socialistično! delavstvo je in bo ostalo disciplinirano, ker že od nekdaj pozna samo organizirane nastope, čijih namen in cilj sta jasno obeležena. Lmt, šila ^ i •• i . i • i. .1 ; Velike manifestacije po vsej driaui so se vršile dne 27. t. m., ko se je zvedelo za velike spremembe, ki so nastale v naši državi. Največji obseg so zavzele manifestacije v Beogradu, kjer se je najprvo zvedelo za prevzem vladarskih poslov po mladem kralju Petru II. in prihodu na krmilo vlade narodne koncentracije. Stotisoči so se zgrinjali po mestnih ulicah in dajali duška svojemu razpoloženju. Zlasti je bila burno pozdravljena naša vojska, kjerkoli se je pojavila. Velike manifestacije so se vršile po vseh kiajih tudi v Sloveniji, predvsem v Ljubljani in Mariboru, Celju in Ptuju. V Mariboru je privrelo zvečer na ulice to-.kc ljudi, kot jih še zlepa ni bilo na ulicah, zpred »Sokolskega doma« se je formirala po- vorka, ki je krenila po mariborskih ulicah z dvema godbama, »Glasbenega društva železniških delavcev« in »Drave«. Nobena še tako skrbno pripravljena manifestacija bi ne bila mogla zajeti takega obsega. Tisoči in tisoči so bili v sprevodu, ki so dajali duška svojemu razpoloženju, s klicanjem kralju, Jugoslaviji in svobodi. • ' Razglas banske uprave Kr. banska uprava razglaša: Prebivalstvo je z včerajšnjim manifestiranjem dostojno pokazalo svojo vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. ter svojo zvestobo do države Jugoslavije- Splošne koristi pa zahtevajo, da se vsi takoj spet vrnemo na redno delo in da gre življenje po svoji navadni poti. Zato je vsako nadaljnje zbiranje in manifestiranje po ulicah in trgih prepovedano. Gostilne, kavarne in druge slične o-bratovalnice smejo ostati odprte še nadalje do običajne policijske ure, razen v Mariboru, za katerega se hkrati izdaja poseben razglas. (Iz pisarne kr. banske uprave) Ljubljana, 28. marca 1941. Kr. banska uprava raz>glaša: V Mariboru so po včerajšnjih manifestacijah, ki so sicer potekle dostojanstveno in v redu, nekateri neodgovorni ljudje izvršili dva napada na tujo imo-vino. Aretiranih je bilo doslej 5 oseb. V teku je najstrožja preiskava ter bodo storilci prejeli zasluženo kalzen. (Kljub isplošni prepovedi nadaljnjega zbiranja in manifestiranja, ki se izdaja v posebnem razglasu za vso banovino, velja v Mariboru tudi še to, da morajo biti vsi gostilniški, kavarniški in podobni obrati do nadaljnjega zaprti že ob 20- uri. (Iz pisarne kr. banske uprave) Ljubljana, 28. marca 1941. TuržiJa obrambno področje Ozadje sovjetsko-turške nenapadalne izjave. Poluradno glasilo turške vlade .. Ullus« je objavilo članek v zivezi s sovjetsko-turško izjavo o nevtralnem zadržanju obeh držav ene proti drugi, v slučaju, ako bi bila ena izmed njiju napadena ali kakorkoli zapletena v vojno. List piše: »Nova Evropa, ki jo ustvarjajo države osišča, potrebuje ukrajinski del sovjetske države, torej žitnico' Sovjetske Rusije- Če pa hoče novi evropski red razpolagati z Ukrajino in morda tudi še 8 petrolejskimi zakladi Kavkaza, morata velesili osišča najprej pregnati Anglijo s Sredozemskega morja ter tako preprečiti, da ne bi prišlo do sodelovanja med Anglijo in Sovjeti, kar bi imelo za posledico, da bi na evropskem vzhodu nastala nova fronta. Velesili osišča se zaenkrat zadovoljujeta s tem, da Sovjetsko zvezo lepo obkoljujeta, pri tem pa dobivata od nje razne gospodarske ugodnosti. Prihod nemških čet na Balkan je treba vrednotiti ne samo z zrelišča vojne proti angleškemu vplivu na Sredozemlju, marveč predvsem z zrelišča zavarovanja desnega boka za primer napada na Sovjetsko zvezo.« »Turčija je obrambni prostor SSSR«, piše list ,Vatan', »in turško-ruska nenapadalna izjava izpričuje to resnico, ki jo je sedaj priznala tudi Sovjetska zveza.« Doma m pa weta Napadi Nemcev na morju Nemško vojno poročilo Dne 25- t. m. so nemške pomorske sile okrog Anglije potopile več angleških ladij s skupno 5000 tonami, več ladij s skupno 15.000 tonami pa poškodovale. V južni Angliji jie neko naše letalo bombardiralo z uispehom plinarno nekega mesta. Sestrelili smo dvoje letal. — Sovražnika ni bilo ne nad nemškim, niti nad zasedenim ozemljem. — Na Atlantskem oceanu pa je bilo potopljenih več angleških ladij s skupno 31,500 tonami in poškodovana ena ladja s 6000 tonami. Dne 26. marca je uspelo na morjih okrog Anglije z bombami hudo poškodovati 10 ladij z okrog 44.000 tonami. Pri otoku Kreti sta bili zadeti dve večji angleški prevozni ladji- — V Angliji so bile napadene tri moderne tovarne in z uspehom bombardiran montažni oddelek neke tovarne letal. Na dveh leta- liščih smo bombardirali letala na tleh. Ob južni obali je nastala v neki tovarni velika eksplozija. 2 angleški letali sta bili sestreljeni, eno zelo poškodovano nemško letalo se je vrnilo, 2 letali pa pogrešamo. Atlantik: Naša podmornica je potopila 12.000 ton sovražnega brodovja. Angleško vojno poročilo Noč na 26. marca je bila že peta mirna noč nad Anglijo, ker ni bilo sovražnih letal. Nad ustjem Temze je bil dne 25. t. m. čez dan sestreljeno eno nemško letalo. — Ob norveški obali je angleška podmornica »Surgeon« potopila 8000 tonski nemški petrolejski parnik. Dne 25- in 26. marca so naša letala napadla nemške ladje ob holandski obali. S torpedom je bila potopljena ena 6000 tonska ladja. 1 angleško letalo se ni vrnilo. Noč na 27. marec je bila šesta zaporedna mirna noč nad Anglijo. V Albanlli nič pdsebnega Italijansko vojno poročilo Dne 25. t. m. je bilo 'streljanje topništva. Naša letala so bombardirala sovražnika na desnem bregu reke Devoli. Grško vojno poročilo Dne 25. t. m. so bili topniški dvoboji in delovanje izvidnic. Sovražnik je bom- bardiral par mest na zapadnerji Peloponezu. Dne 26. t. m. je bilo streljanje topništva- Na letališču pri Paramitiji smo uničili več sovražnih letal. Bombardirano je bilo tudi grško pomorsko oporišče Preveza. laponski zunanji minister Macuoka v Berlinu Japonski zunanji minister Macuoka je dne 26. t. m. dospel v Berlin, kjer so ga slovesno sprejeli. Na cestah je stal gost špalir občinstva. Prve razgovore je imel Macuoka z Ribbentropom, na to pa s Hitlerjem. Za 3 odstotke |e porasla draginja v februarju ugotavlja študijski oddelek pri Narodni banki in sicer v trgovini na debelo —|na ladje, ki so odplule proti Japonski Razlika proti februarju 1. 1939 je: 149^ odst. povišanja pri rastlinskih proizvo-j dih, 115 -odst. pri živalskih proizvodih,! 58 odst. pri mineralnih proizvodih in 85 odst. pri industrijskih proizvodih. Nemci zapuiiajo Zedinjene države CBS poroča iz Newyorka, da so v Zedinjenih državah živeči rajhovski državljani dobili -od nemških konzulov poziv, da zapuste Zedinjene države. Precej nemških državljanov se je že vkrcalo Tudi zdravljenje v bolnišnicah se je silno podražilo. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ie podp-isal odlok o zvišanju pristojbin za zdravljenje v banovinskih bolnišnicah in ainbulancah. Pristojbine bodo znašale za lil. oskrbni razred din 40 (poprej din 25) dnpvno, za II. razred din 80 (poprej din 60) in za I. razred din 120 (poprej din 90). V banovinskem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb pa za III. razred din 50 dnevno, za II. razred din 100. Pristojbine za obsevanje z rentgenom in radiom se bodo zaračunale Posebej. Poleg tega se bo pobiral še poseben prispevek za izpopolnitev! banovinskih bolnišnic in sicer 10, 15 iti 20 odst. od dnevne oskrbe. Trije brezmesni dnevi se nam obetajo in sicer ob sredah, četrtkih in- petkih, v ..k 1, 5,-4500 stotov hmelja bo zopet kupila SSSR v Žalcu in sicer za- ceno din 23 do 25 za stot. Za 20.5 milijona dinarjev aktivno trgovinsko bilanco smo imeli v januarju letos, ko smo izvozili blaga v vrednosti 533.4 milijone dinarjev, uvozili pa v: vrednosti 512.9 milijonov dinarjev. 443.5 milijolrpv dinarjev znaša proračun mestne občine beograjske. Na vsakega prebivalca v Beogradu odpade letno din 986 davka. 146.928 tovornih vagonov je bilo natovorjenih na naših železnicah v januarju, dočim lani samo nekaj nad 110.000. o t-. *zt t-j Rcot t Italiji zapusti delovno mesto, se kaznuje z robijo -od 2 do 10 let. Sodi mu vojno sodišče. Ta uredba je bila objavljena te dni. Angleški kralj je čestital grškemu kralju ob priliki 120. obletnice grške osvoboditve, t iti 8 milijonov ton petroleja je porabila Nemčija letno v mirni dob". Odkar ima zasežene romunske petrolejske vrelce ima na razpola-! go 6 milijonov ton petroleja letno, nevštevši njeno lastno proizvodnjo. v* u„a| lz Litve, Letonske in Estonske se je izselilo' v Nemčijo skupno 67.805 Nemcev, iz Klajpede. j ki je bila poprej litavsko, sedaj pa je nemško ozemlje in iz Suvalkija. pa se je preselilo v SSSR 21.343 Rusov. Anglija prepušča Zedinjenim državam oporišča za dobo 99 let. Pogodba o prepustitvi oporišč na angleški posesti v ameriških vodah Zedinjenim državam ie bila v Wasliing-tonu podpisana in zakup - oporišč dogovorjen za dobo 99 let. Japonci so imeli pri napadu; v pokrajini Ki-amgsi 20.000 mož mrtvih in ranjenih. Reuter, * Četrt milijona ljudi se je na Hrvatskem naučilo citati in pisati po zaslugi »Seljačke Sloge«. Ta uspeh ie gotovo pozitivno kulturno delo. Proračun zveze hrvaških mest znaša 100.000 din, članarina- pa je bila na občnem zboru določena na 1000 din za vsako mesto. Ladijsk5 obalni promet v Dalmaciji je omejen, pa ne vsled tega. ker bi mine ogrožale plovbo, ampak ker ni premoga. Premog za ladje je prihajal večinoma iz premogovnika v Mostarju, tega pa je zalila roda ' »* ') Bivši borec s solunske fronte, angleški minister za Indijo lord Amery je dne 26. t. m. imel daljši govor po radiu v srbohrvaščini, Žena, ki je hotela imeti več mož. To se sicer čudno sliši, ker navadno si laste to pravico ! samo možje, toda to pot je bila Ljubica-, hči premožnega in uglednega meščana iz Poža-revca, ki se ni mogla zadovoljiti z enim sa- I mim možem, ampak jih je hotela imeti več. | Prvič se je poročila 1. 1931 in potem še tri-Ikrat. končno pa je živela v skupnem gospodinjstvu s trgovcem Lazarevičem. To pa je Postalo zanjo usodno. Lazarevič jo je namreč preteklo nedeljo zabodel z nožem, ko mu je povedala, da ga več ne mara. Obed pri kralju Borisu. Bolgarski kralj Boris III. ie iv nedeljio- na -svojem gradu na deželi povabil na -obed nemškega generala Lista in več -častnikov njegovega spremstva. P-oleg kraljice 'je bil na obedu tudi ministrski predsednik Fi-lo-v in general Daskalov in drugi, Amncstvo zaredi pomladanskih del je baje izdala romunska vlada za vse kmete in poljedelske -delavce, ki so bili obsojeni na manjše zaporne kazni. Tudi še nedokončano kazensko postopanje proti njim bo ustavljeno, da bodo -mogli izrabiti vse sile za pomladanska -dela,na polju. Smrtna sodba , Vrit., »-.-i t »tujfct,. DNB. Izjemno sodišče v Dresdenu je obsodilo- na smrt Ludovika Cyraneka, rojenega v Hertenu, ker je izidajal brošure društva >Raziskovalcev sv. pisma« in s tem škodb-val obrambni sili naroda, bil udeležen pri oboroženem- sovražnem združenju in kljub prepovedi član mednarodnega združenja raziskovalcev sv. pisma. Zaradi istega zločina so bili obsojeni F. 3pVanovsky iz Berlina n-a- ,12 let ječe, Franc M-asors iz Magdeburga na- 6 let ječe, Karel Konstanty iz Bo-sendorfa na 7 let, Marija V-oili iz Dunaja na 4 leta, Marjeta Franke iz Mainza na 3 leta. Obsojeni so bili že poprej člani mednarodne družbe raziskovalcev sv. piamra, predno je bila v Nemčiji -prepovedana, sedaj Pa so, dasi je organizacija že -davno razpuščena, poskusili u-staneviti novo organizacijo te družbe. Delovali so v raznih nemških mestih, izidlajali in razširjali svoje brošure. To -združenje je uPtelo sabotirali tudi ukrepe !raj-hovske zveze protiletalske obrambe. S tem -so spravljali v največ j,o nevarnost nemški narod. Smrtna obsodba Cvrancka -odgovarja -popolnoma čutu naroda, ki mora b -'i obvarovan pred takšnimi zločin-sk rm-i početji. Ustreljen zločinec. DNB. šef nemške policije javlja, da je bil dne 15. ni ar c a ustreljen nasilni zločinec Artur Schr-oede-r, ker se je upiral. Premalo piva v Frenciii. Švicarski listi poročajo. da je v Brancin dva dni v tednu prepovedana -prodaja piva. — Primanjkuje namreč ječmena za izdblavo piva'. Usmrtitev zločinca. DNB. V Kasselu je bil usmrčen 34 letni Repp iz Hanaua, katerega je Izjemno sodišče o-bsodil-o na -smrt kot škodljivca naroda, ker je kot poklicni zločinec na cesti posilil žensko, katera se zaradi telesne napake ni mogla braniti in je -pri tem izrabil pril-ožiiost .zatemnitve. Slovaško in rusinskft v madžarskem radiu Slovaške oddaje budimpeštanskega in košic-kega radia se vrše dnevno ob 5. uri popoldne s poročili. Razen tega oddajajo slovaško tudi po polnoči med 1. in 2. uro zjutraj. Dva-kra-t tedensko oddaja radio v Košicah v' slovaščini tudi -predavanja iz poljedelstva. Pripravljajo-pa razširitev radiopostaje v Košicah in s tem slovaške oddaje. Poleg slovaščine -daje budim-peštanski radio poročila tudi v nusinščini za prebivalce i-z priklopljene Podkarpatske Rusije, V Zedinjenih državah bodo združili ministrstva za vojsko, mornarico in letalstvo v eno, s štirimi oddelki. Težka železniška nesreča se je pripetila v bližini Osake na Japonskem. Na nekem ovinku sta trčila dva vlaka. Precej je mrtvih iti 140 ranjenih. JktavsUa Politika* no do&iva ftO&cttiU sulmeChetj, zato f*0-eavftaf hococ*uho takoj-! A. M. de Jong: t56 v Cudm jc-edtovnik ,0 4 ROaKA L E f A MEREKNTJEJA O E V S E N A' Njegov prijatelj se je začel smejati in je zmajeval z glavo. > 1 oda eno ti rečem: ako bi bil vedno tako natanko spraševal kot ti, bi danes sedel za umazano mizo na trinožniku in krpal čevlje,« »Kakor da bi -bilo to tako hudo!« je vzkliknil Merevntje. »Pred kratkim sem čital o Janu Barendseju; tudi on je krpal čevlje, pa je bil vendar tudi junak!« Flirefleter se je ugriznil v ustnice, Ja se ni zasmejal, razpel je jadro in pritrdil: »Hm, zopet si me enkrat ugnal v kozji rog! . . . no, zaradi mene, počenjaj kakor pač misliš . . . toda sedaj vzemi kavelj v roke in odrini čoln od brega « Mereyntje je napravil, kakor mu je naročil Flirefleter. Ta pa je potegnil jadrno prečnico še nekoliko višje, pritrdil žrd, se vsedel na klop pri krmilu in potegnil za vrv pri jadru. Nato je za’;el veter v jadro in takoj se je mali čoln nagnil postrani ter začel drseti po najarjeni ivodni gladini. Razveseljen je zrl mali deček v svojega prijatelja, ki je sedel pri krmilu njemu na,sproti in nasmejan kimal z glavo ter puhal j velike oblake dima iz svoje pipe. Merevntje se je j udobno naslonil ob jambor in gledal' ob velikem, gladkem jadru proti modremu nebu, prisluškoval mirnemu šumenju vode ob stenah čolna in leznemu klokotanju malih valov ob zapogo. Z enakomerno hitrostjo je drsel čoln dalje in Mereyntjejeve oči so begale od jadra do temno svetlikajoče se vode za krmilom, za katerim se je vlekla tenka, nasukana črta z zračnimi mehurčki, ki jo je bilo videti na precejšnjo razdaljo. To je bil gotovo gredeljni razor, je preudarjal, o katerem je toliko čital v knjigah o pomorskih potovanjih. Če je človek tako sedel, sc mu je zdelo, kot da čoln miruje in se voda pod njim izmika. Čim dalje je človek gledal, tem bolj je bil o tem prepričan. Toda ako je človek potem upri oči proti bregu, je videl, da je pa vendarle čoln drsel po vodni gladini, dočim je voda mirovala, Merevnt-jeju se je zdelo to nepopisno lepo, To je bila čislo drugačna vožnja kot z nerodnim Vrčevim ribiškim čolnom. Človek si je v resnici mogel domišljati, da je bil na ladji, na poti v daljne dežele, daleč preko morja. Zaprl je oči in občutil drsenje čolna po vodni gladini kot sladko omamo. Človek se je počutil naravnost nebeške- in si ni želel ničesar drugega več. Morda se je bilo mogoče tudi v nebesih voziti na takšni jadrnici po nebesni modrini od enega konca do drugega. V nebesih bo pač vedno poletje in počitnice . •. In ako je res, kar je trdil Flirefleter, da ni pekla, potem bo človek tamkaj našel vse ljudi, ki jih je kdaji ljubil, ko je živel na zemlji; kako prijetno je moralo biti tam zgoraj. Smehljal sc je in Flirefleter, ki je to on azil, je vprašal: »Na kaj pa misliš, Mereyntje?« Mereyntje je odprl oči in takoj odgovoril: »Na nebesa!« »A tako!« je rekel Flirefleter presenečen, »potem pa le zonet mirno zapri oči in razmišljaj naprej.« Toda Mereyntje jih je le še bolj na široko odprl, kajti pravkar je privozil mimo velik jadrenjak, z dvema daleč narazen stoječima jamboroma in ogromnim belo se svetlikajočim jadrom. Na steni ladje v bližini mornarskih spalnic pod krovom, je stalo napisano z rdečimi črkami na zelenčm polju: »Johana, Ternanzen«. To je bila gotovo ladja iz kakšne daljne dežele. Nek star pomorščak, razmršenih, sivih las in s komično, čopiču podobno brado, je stal gologlav pri krmilu in dostojanstveno pozdravljal, mahaje z roko. Flirefleter je odgovoril na enak način in tudi Mereyntje je boječe mahal s svojo čepico. Nenadoma je pomolil majhen špic, ki .je imel glavo kot hudiček, svoj gobček čez rob na spodnji palubi in začel bevskati; kot obseden -se je -podil sem ter tje in zdaj tu zdaj tam -pokazal svojo jezno glavo, s črno svetlimi očmi in belimi zobmi ter predrznim, rdečim smrčkom. Flirefleter je jezno ščuval: »Ks, ks, ks!« Sedaj je pomorščakov pes pobesnel, skočil je na gornjo palubo-, se ves divji vrtel v krogu kot, da se lovi za svoj rep in je bevskal tako srdito, da je naposled od lajanja že čisto onemogel. Merevntje se je smejal, da so mu solze tekle po licih in celo strogi pomorščak pri krmilu se ni -mogel vzdržati .smehljaja. Toda skoro je minulo. Jadrenjak je zdrsel v smeri proti zapornici, kjer se je struga reke razširila. Flirefleter in Merevntje sta glede la za njim in oba mislila na veliko lužo tam zunaj in na veliko ladjo, ki bo plula daleč, dalje kot sega horicont, kdo ve kako daleč, k drugim hudem in v druge kraje. Flirefleter je globoko vzdihnil in. Mereynljeja se je zopet polastil neznan nemir, kakor že enkrat, ko je v družbi z Vrčem prvič videl neko ladjo, ki je plula v neznane daljave. CELJE Članstvo strokovnih organizacij se preizkusi takrat, ko je organizacija navezana edino na lastno moč in požrtvovalnost. V Celju se šopirijo nekateri »strokovničarji« kako raste njihova organizacija. Bodočnost bo pokazala, ako ta »strokovna organizacija« uspeva ... i. ’ • • . Radovedni smo, koliko bo ostalo njihovega zavednega članstva. Delavstvo ve, katere so njegove organizacije. Dokler teh ne bo, bo zavedno delavstvo vztrajalo pri svoji' zahtevi1 po njih. Gozdni požari. Opozarjamo na razglas, ki je objavljen na vseh uradnih deskah mestnega poglavarstva. Posebno izletniki naj se drže navodil o prePrečenju gozdnih požarov. Vse bivše funkctjonarje strokovnih organizacij vabimo na sejo, ki se bo vršila v soboto 29. marca ob 19. uri' v »Delavski zbornici«. Dnevni red je zelo važen. TRBOVLJE Proračunska seja občinskega odbora se je vršila v p&tek, dne 21. «t. m. v seini dvorani »Občinskega doma«. Proračun izkazuje 4,046.700 din izdatkov in ra\ petek 28. t. m. bo predaval prof. Branko Rudolf o temi: »Ali je umetnost zrcalo zgodovine«. Skioptične slike. — Ljudska univerza obvešča svoje člane in prijatelje, da bo društveni i^kasant g. Nikolaj Bezjak pobiral te dni članarino za-preteklo poslovno leto. Odbor Ljudske univerze prosi, da bi se tudi tokrat člani in pod-porniki odzvali z dobrovoljnimi prispevki. Narodno gledališče. Petek. 28. marca: zaprto. Sobota, 29. marca ob 20. uri: »Dorotea Angermann«. Premiera. Red A. PTUJ Smrt blage žene in dobre matere. Pri Sv. Urbanu je umrla v 63. letu ga. Marija Potrč, mati obeh daleč na okrog poznanih zdravnikov Jožeta in Otmarja. Zelo številna udeležba pri pogrebu priča o priljubljenosti umrle. Naj ji bo lahka zemlja, preostalim naše iskreno sožalje. Cene mesu. Goveje meso I. vrste se prodaja po din 16 do 18, II. vrste po din 14 do 16, telečje meso po din 14 do 18, brez kosti po din 22 do 24, svinjsko meso po din 20 do 24, slanina po din 27. V trgovinah kljub visokim cenam primanjkuje bele moke, ržene moke in tudi mila. ac— Sirite naS list! POBREŽJE PRI MARIBORU Cbčni zbor »Pogrebnega društva« Pobrežje se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m. z začetkom ob 9. uri dopoldne v kino dvorani. Vabljeni vsi člani. — Odbor. SENOVO PRI RAJHENBURGU Predavanje s. dr. Reismana o Madžarski bo priredila podružnica delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« v Senovem v nedeljo, dne 6. aprila dopoldne v rudniški restavraciji na Senovem. ? It 11 « l * % „ c •»* ‘ » ' r • vabimo delavstvo, da se predavanja udeleži in da že sedaj vsi agitirate za čim večjo udeležbo, ker predavatelja s. dr. Reismana že dolgo ni bilo med nami iti' bo njegovo poročilo o -sedanjem življenju Madžarov v njihovi prestOjkiici, milijonskem mestu Budimpešti gotovo vsakogar zelo zanimalo. 708&EDKJE VESTI Angleško vojno poročilo; Dne 27. t. m. smo zasleaovali italijansko vojsko, ki se umika iz Kerena. Pred umikom so Italijani izvršili 12 protinapadov. V teh bojih, je bila udel&žena italijanska vojska 60.000 mož, 1500 Italijanov je bilo ujetih. Del angleške vojske je krenil tproti Asmari. Na Keren je bilo zadnje dni vrženih 120.000 kg bomb. — V zapadni Abesi-niji so angleške čete zavzele Gambelo in prišle doi pogorja, ki loči ta kraj od) Addis Abebe. — Kanadskfa' vojna mornarica 'e zajela dva danska parnika. Nemško vojno poročilo: V noči na 28 t. ra. so angleška letala napadla zahodno Nemčijo. Bombe so porušile nekaj hiš. Preti Židom v Romuniji, Židje morajo oddati državi vse svoje nepremično imetje. Izv/seti so nad 30 let krščeni Židje, nadalje tisti, ki so zaslužili za državo, odlikovani v vojni in svojci v voini padlih Židov. Bolivijska vlada je odvzela koncesijo za izrabljanja petrolejskih vrelcev družbi Standard Oil. • Unska proga, še letos ne bo gotova. Gradi se v treh odsekih in bo stala 450 milijonov di-nairjev. IZ CESKE Očitki zaradi dr. BeneSovib groženj. PZD javlja v čeških listih iz Prage: »Tudi v Lon-'db,nu vedo, da je zgubila' propaganda češke emigracije v zadnjih mesecih vpliv na češki narod v domovini. Takozvama šepetalna propaganda se je s svojimi iprorokovanji tolikokrat blamirala, da se je tudi najprepr istejši in na;naivnejši češki človek polagoma prepričal, da se tem političnim šarlatanom ne sme verjeti. Propagandni flaigeolet češke emigracije je ie zelo izigran. Zaradi tega zadnji čas londonski radio grozi Čehom, v domovini, kateri so za sodelovanje in sporazum z nemškim narodom. Samo cb sebi umljivo smatra neki emigrant v londonskih govorih, dla bodo nekega dne emigranti slavili zmagoslavni povratek v Prago. Takrat bodo vsi češki ljudje, ki se sedaj odmikajo od Beneša in njegove zločinske politike, neusmiljeno ob,sojeni in kaznovani. Vsak Čeh bo moral položiti račun o svojih dejanjih iz tega časa in sodišče bo baje neobičajno stnoigo. Zato se mora baje vsak Čeh tako obnašati, da ne bo prišel pred to sodišče.* Zgodovinske zmote. Samo s samokritiko, spoznanjem napak in zmot sd bomo lahko na jasnem, kiako bomo z napakami in zmotami zmogli ocnno zgodovinsko usmeritev naroda in sicer .pravilneje usmeritev. (Češke Slovo«.) Še nikdar toliko knjig. »Nikdar še ni izšlo toliko čeških knjig, kakor sedlaj in nikoli niso imela gledališča, koncerti in umetniške razstave tako velik obisk, kakor dandanes. To je gotovo razveseljiv pojav, ,a ima aviaje ienčne strani. Marsikaj, kar delamo danes na kulturnem področju, diši zelo po konjunkturi.« — »Narobni No.viny«. Smetana in Dvorak v praškem gledališču. Češki listi objavljajo pregled opernih predstav češkega »Narodnega gledališča« v Pragi za preteklo leto. Sezona je bila v okvirju domače umetnosti. Posebno ljubezen je igledališče izkazalo češkemu veleduhu Smetani, čigar opero »Prodano nevesto« so igrali tekom zadnjih dveh let, ko Češka ni več samostojna, nič manje kot 100 krat. Višek slavnosti je doživela* v tem času 1500ta predstava »Prodane nevest»i«, ki je tako draga vsakemu češkemu srcu. Pa tudi druge Smetanove opere so morale zopet in zopet na odter v lanskem letu, »Poljub« 13 krat in je s tem doživela ta opera 500to predstavo v praškem gledališču, »Dve vdovi« 11 krat, »Tajnost« 9 kTat. Drugi največji češki glasbeni umetnik Antonin Dvorak, je razveseljeval praško gledališko publiko z opero »Rusalk « 13 krat, z »Vragom in kačo« 13 krat in ravno tako z opero »Jakobin«. Nadalje so še igrali od čeških skladateljev Foersterjevo opero »Evo« 6 krat. Janačkovo »Katjo Kabanovo« in »Laške plese«, Jaroslava Kfičkovo »Kralj Laura«, Ko-vafovičov »Pasjeglavec«, Bloudkovo »V slu-dencu« in v Začasnem gledališču« Malatovo komično opero »Veseli ogledki«. Gledališče se ie nadalje udeležilo z 8 večeri »Češkega glasbenega ma'nika«. »Itrlranski kulturni zavod« je priredil v Prat>i v »Španski dlvorani« praškega gradu koncert nemškega »Filharmoničnega orkestra« v korist »Nemškega Ridiečega križa«. Zločin ob zatemnitvi. Izjemno sodišče nemškega deželnega sodSšča v Pragi je obsodilo nekega Rudolfa Kubilo iz Prage na 5 let ječe zaradi budbdelstva ropa, ker je zvečsir, ob zatemnitvi, v starem mestu ugrabil neki ženski r-čno torbico z manjšim zneskom. Zločinec je bil že čez 20 minut aretiran. V 14 dneh 806 ovadb. Organi nadzorstva cen so izvršili v času od 23. februarja do 9. marca 10.427 pregledov v raznih podietjih in na trgih. Nato so ipcdai'i 806 kaizenskih ovadb zaradi neoznačenih cen, draženja živine >n mesa, mleka, najemnin, sadja, premoga, tekstilij, koiričeniia zalog, ponarejanja živil in pijač, verižne trgovine, manipulacij, nrodlaje brez računov, nedcivolienega načina kupovan a in prodaje žisvine. Razen tega ?o organi naložili takoj na licu mesta kazni na bloke za 139.970 kron, večinoma, ker niso bile označene cene. Karen 25.000 kron je naložil okrajni urad v Proštejovu Juliiu Hublu, prokuristu tvrdke J. Malenda. ker je iprištel k veleprodajni ceni tekstilnega blaga še pol odst. prometnega davka. — Deželni urad' v Brnu pa je obsodil mešani?. Jaroslava Kalbba v Prostejovu zaradi manipulacij pri nakupu živine na 10.000 kron. Obe s^dbi ?ta bili kot oglasa objavljeni v praških dnevnikih na stroške obsojemih. Iz flovaSke Slovailta v novi red. DNB. Po izkazu židovske centrale živi na Slovaškem 38.881 zidov. Od 2658 sl'vaških občim tpa so našteli že 1223 občin, iz katerih so iciJtetranili Žide. Ne navajajo pTi k.?m so se ti židi izselili. Boji v Afriki so ponekod zalo srditi kuje se, da bo prišlo pred Harariem do bitke. Italijani imajo zbranih na tem področju okrog 15 000 mož. Kljub živahni letalski akciji na vseh afriških bojiščih angleška letala dne 25. t. m. niso imela izgub. Italijansko vojno poročilo Libija: Dne 24. marca so nemški motorizirani oddelki zasedli el Aghelo. — Italijanska in nemška letala so obstreljevala sovražnika. Sovražnik pa je v noči na 25. t. m. napadel Tripolis- Sredozemsko morje: Dne 25. t. m. so fterttlt V Eritreji lit Harar naša lovska letala napadla angleško o- v Abesiniji zavzeta porišče na otoku Kreti in uničila eno n „ .i v . v , v, i , , Dne 26. marca so angleške cete anf eS,i °.i C tj* i ji r>r»rloUa- Pr* napadih na Keren zajele štab neke Angleška letala so napadla Dodeka- brigade. _ 27. marca nez m ranila ® bombami neka, 1,udi. | 'oldne jg bitka za Keren dveh Eritreja: Pri Kerenu postajajo boji £ ' i, Odločne besida romunskega diktatorja ki je obenem uvedel kazen 'sibanja. Ob prvem izplačilu podpor svojcem dne 21. januarja t- 1. padlih vojakov je govoril igeneral Antonescu, ki je rekel: »Niti jaz, niti romunski narod ni sprejel in nikdar ne bo sprejel kot dokončnega položaja, v katerem smo se znašli in pred katerim se moram tudi sam ukloniti. Nikdar ne bo miru v tem delu Evrope, niti resnične pravice na svetu, dokler romunski narod1 ne dobi ali si sam izposluje pravice. Pravica bo prišla, to svečano izjavljam vsem vam, ki ste trpeli in doprinesli žrtve. Romunski narod zna spoštovati čast, prav tako pa tudi pričakuje, da njegovo čast spoštujejo drugi.« V M ,,ii k,* 4* l- .1> Obenem je bila z ministrskim dekretom uvedena kazen šibanja nepokornih kaznjencev obeh spolov, ki se jim bo odmerilo po 5 do 15 udarcev z jermenom. HAMLET vedno bolj srditi. Na obeh straneh so ogromne izgube. Dne 26- marca se je nadaljevala sr- mesecih bojev končana in Keren zavzet. Dne 27. t. m. so južnoafriške čete in Abesinci zavzeli drugo glavno raesto v n -H m Abesinije Harar. — Prodiranje na jugu dita bitka iza Keren. Odpor nasip cet , je odločen. Naša letala so zadržala akcijo sovražnega letalstva in 3 sovražna letala sestrelila, eno naše pa se ni vrnilo. Abesiniia: Dne 25- marca smo zapad-no od Asose zavrnili sovražnika, ki je hotel prekoračiti r%ko Dabus v pokrajini Gala Sidam v zapadni Abesiniji. Dne 26. t. m. so naša letala pri Harar-ju poškodovala sovražne tanke in motorna vozila. Dne 25. t. m. smo sestrelili eno so-(vražno letalo in več poškodovali. Angleško vojno poročilo Libija: Dne 25. marca so se angleške izvidnice umaknile iz el Aghele, 150 km južno od Bengazija, nakar je mesto zasedel manjši sovražni oddelek. Eritreja: Dne 25. marca so naše 'ete osvojile nadaljnjjie pozicije, ki varujejo Abesinije se po zavzetju Neghelija nadaljuje. Bliskovito ofenzivo Italije in Nemčije v Afriki napovedujejo iz Curiha. Trdijo, da je general* Italo Garibaldi mož, ki bo to ofenzivo izvedel, najbrž v Libiji, kamor ie zadnje čase dospelo zelo veliko nemškega vojaštva, motoriziranih čet in vojnega materi jala. Kot »državno politično vreden iilm« je bil označen izdelek nemškega režiserja K. Rit ter ja iz ateljeja »Ufa« »Ueber alles in eter Welt«, v katerem slika vračanje Nemcev v rajh iz inozemstva po iz,bruhu vojne. KRANJ Dežurna služba zdravnikov OUZD bo v aprilu razdeljena sledeče: 6. dr. Pance Pavel, 13. do Vrbnjak Vinko, 14. dr. Bezič Josip, 20. Keren. Protinapade smo odbili. Ujetih ,dr- I^ežek Josip. 27. dr. Herfort Joža. Zava-. t, v . ■ . . irovance OUZD opozarjamo, naj iščejo zdravje bilo mnogo Italijanov in zajetega j nj,|{0 p0moč ob nedeljah in praznikih pri de- precej vojnega materijala. | žurnemu zdravniku samo v neodložljivih pri- Abesinija: Dne 25. marca so se na- merih. daljevale uspešne operacije na •/sem področju. Abesinska vojska je presekala cesto med Gonadrom in Asmaro v Eritreiji ter zavzela dve utrdbi ob jezeru Takače. — Južnoafriška vojska, ki je prodrla čez Džidžigi in Marda prelaz, se nahaja 23 km od Hararia. Priča- SLOVENSKA BISTRICA Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem vodstvu tovarne Zugmajer & Gruber v Zgor. Bistrici in tam zaposlenemu uradništvu in celokupnemu delavstvu za izdatno gmotno pomoč, ki sem jo prejel ob priliki moje dolgotrajne bolezni. — Jesenek Miha, sedaj v bolnišnici. KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Prešernova proslava France Prešeren, najivečji slovenski pesnik, 6e je rodil pred 140. leti, torej vi času, ko so bili Slovenci še narod kmetov in hlapcev, ko ie Valentin Vodnik zaokrožil šele prve slovenske pesmice. Ob Prešernovi smrti v viharnem letu 1848. pa so se Slovenci ie zavedali pravic, ikii jih ima vsak, tudi najmanjši narod jn so jih že krepko in odločno zahtevali. — M neg o je k tej nagli narodni rasti s svojimi pesmimi .pripomogel Prešeren, ki se ie dvignil Ibrez pomembnejšega predhodnika v vrsto naj-večiih sodobnih evropskih pesnikov1, kljub temu, da so ga tedanje tesne in ozke slovenske razmere vsestransko ovirale pri razmahu sil. Kot kmečki sin z Gorenjske je Pr2Še"en okušal vse življenje revščino, u-ui ► » * *tredstavlia znatno aktivno postavko češke inozemske trgovine. Knjižica dr. Avg. Reismana o delavskih zakonih: Dolinostl In pravic« v službi se dobiva pri upravi »Delavske Politike, pri naših poverjenikih in po vseh knjigarnah. Za delavce znižana cena din 3.—, po pošti din 3.50. Uporabite ugodno priliko, dokler zaloga ne poide. Literatura »Knjiga za vsakogar« bo v drugi zbirki prinašala dela Emila Zolaja. Prvi snapič je ravnokar izšel: v njem je novela »Poplava^, strahotna slika groze, ki jo povzroča sproščeni vodni element. Zola je neprakosljliv mojster v slikanju katastrof; spomnimo se samo na vdor vode v ruidinik, ki .ga opisuje v svojem romanu »Germinal«. Poleg tega je v tem snopiču še krasna črtica »Koviaič«, iprava himna delu. — Emile Zola ipač zasluži, da bi iga Slovenci malo 'bolje spoznali; izmed velikega števila njegovih obširnih realističnih romanov imamo poslovenjene samo trii: poleg »Germdnala« še »Polom« in. »Rim«, ki ga je že pred svetovno vojno prevedel Etbin Kristan, ki ga pa danes ni več na knjižnem trgu. Zala je iprav, da naim bo »Knjiga za vsakogar« v svoji drugi zbirki dala izbor njegovih krajših novel in odlomkov iz njegovih romanov. Celia zbirka, 5 (zvezkov, stane v prednaročilu 12 din, posamezni zvezki se pa prodajajo v trafikah in knjigarnah po 3 din. — Naroča se v upravi, Maribor, Ob jarku 6. Iz življenja pesnika Bezruča. Peter Bezruč je eden najkrepkejšili čeških socialnih in narodnih pesnikov, čeprav je izdal že davno pred vojno samo drobno knjižico svojih čudovito ostrih, pretresljivo obtožujočih pesmi. Peter Bezruč pa ie samo njegovo pesniško ime. Ko so izdali njegovo pravo ime, piše se v resnici Vladimir Vašek, je umolknil. Njegove pesmi pa so izhajale vnovič in vnovič, celo v Ameriki in budile narod iz socialnega in narodnega robstva. Rojen je bil 17. septembra 1867 in ie torej sedaj star 74 let. Listi večkrat kaj poročajo iz njegovega življem nja. Te dni so pisali o pesnikovi ljubezni do turizma. Te dni mu je »Klub prijateljev umetnosti« poklonil umetniško ^diplomo za priznanje njegovega turizma. Pesnik se ie zahvalil za 'to Počaščenje s sledečim pismom: »Ganila me je Vaša pozornost, tisočkrat se Vam zahvaljujem za čast in krasno sliko pokrajine, po kateri sem hodil že tisočkrat, kajti vlaka Prostjeov—Kostelec jaz enostavno 40 let nisem priznaval: hodil sem vedno peš ob progi.« Bezruč pa ljubi poleg pešačenja tudi kopanje in se ie skoro na vsaki takšni tiiri skopal v vodi, do katere je prišel. Tudi o 'tem govori v svojem pismu: »Nobela pot mi ni bila dolgočasna. Ob cesti je tekla voda Poniža do polpoti, kier sem se lahko vsikdar osvežil.« novo povišanje prev iznih pristojbin za blago S 1. aprilom se (bodo povišale železniške pristojbine za prevoz blaga za 10 odst. ii V. (4t Za nižjo stopnjo pa je Gledališče mladega rodu ustanovilo lutkovni oder z ročnimi lutkami, ki ije v glavnem namenjen gostovanjem. Glavni junak tega odra je slovenski šaljivec Pavliha, s katerim skuša GMR ustvariti lik veselega, neustrašnega in dobrosrčnega našega človeka, ki idejno (vodi vsako igro. Ker je čutiti veliko pomanjkanje dobrih lutkovnih iger, hoče GMR .oskrbeti tudi te in igra svoje besedilo, ki ga najprej mladino-slovno preizkuša pred dec o raznih okolij. Na ta način skuša dobiti res primerne lutkovne igre, ki ;ih bo dalo ipotem na razpolago vsem tovrstnim Posebnost teh predstav je v tem, da otroci! Zarubljena mezda. Kolektivna pogodba. (Laško) ^ godba je Jse v veljavi, ker razpust ^marksistični!! ne gledajo samo predstavo, ampak da pri njej aktivno sodelujejo. S-tem pa, da otrok sam pri igri presoja, izreika sodbe, pomaga onemu, ki je v stiski itd., zapušča predstava globlje in trajnejše vtise ter s tem misel igre mlade igralce temeljiteje in prepričljivo zajame. Lutkovni oder Gledališča mladega rodu je začel delovati decembra 1940 in ie priredi! že več predlstav v okolici Maribora in v podeželju. Med temi gostovanji imata poseben pomen predstavi v Št. ILju v Slov. gorican, kjer je uspelo omogočiti obisk vsem otrokom brez ozira na gmotne razmere, kar ie na tl Ml Bi meji posebno važno. Na večkrat izraženo željo je Gledališče mladega rodu tudi v Mariboru priredilo predstavo svojega lutkovnega odra iv nedeljo, dne 23. t. m. popoldne v mali dvorani Narodnega doma. — Na sporedu je bil uvodni prizor »Pavliha se predstavi«, potem lutkovna igra v treh dejanjih »Ukradeni (prašiček* in končno improvizirana lutkovna igra v enem dejanju »Pavlihove živali«. Vse točke so bile kljub skromnim sredstvom skrbno ipripravljene in dobro odigrane. Igrice, ki jih je napisal Emil Smasek, so v mla-dino-vzgojnem oziru dobro izbrane in sestavljene, razen morda v prvem nastopu, kjer bi se dalo najti Ikako primernejše sredstvo za proizvajanje misli; tudi v drugi točki, zasliševanje Blažona po policaju, s protokolom v roki, je sicer zelo duhovita satira na uradni birokratizem, ki pa je otroci najbrž niso razumeli. Tak dirobiž je dovzeten za čisto .preproste, svetlo-senčne efekte, za lepo in grdo, za dobro in zlo. Ves čas ipredstave je vladal v dvorani živahen žitv-žaiv: otroci so glasno vzpodbujali Pavliho, sočustvovali >z Meto, se rogali oolicaju, se zgražali nad skopuštvom (Blažona -n Se hudovali na razbojnika in pigana. Opaziti je bilo, da otroci idio 10. 1. lutkovne predstave resno sprejemajo, medtem ko je starejšim to le neke vrste hec in dobrodošla prilika za direndaj. ■— Starejši letniki, zlasti v mestu, so žb zahtevnejši, hočejo pravih iger, ker jih ie že kino razvadil. Za najmlajše je pa lutkovni oder še vedno imienitno vzigoijno sredstvo. Za to predstavo je ga. Lea Smaskova oskrbela nove, stilno zelo učinkovite lutke. Nizka vstopnina, 1 do 2 din, je omogočila, da ie bila dvorana natr-pano polna. Gledališču mladega rodu nadaljnega uspešnega razvoja. Delavski pravni svetovalec Kolektivna pogodba. (Laško) godba je še v veljavi, ker rj Vprašanje: Od nekega dolžnika imam Prejeti strokovnih organizacij vsled pritožbene ni /pra-večji znesek, katerega mi že par let dolguje, v,omocen. Pa tudi po kolektivni pogodb: Zarubila sem mu plačo, a delodajalec ie dz-1 mezde vel.iavne le v toliko ce dolo-aio vsa, javil, dia mu plačuje mesečno samo. din 560, minimalno mezdo. V tem okvirlu tore, lahko od katerih mora ostati uskjžbencu čistih din ‘ožite delodaialca pr, katerem ste znrubdi 20 na dan. Drugič zopet je delodajalec i: javil, | dotoižkovo mezdo. Če dd,oda,alec sa r- oio ter-da .plačuje temu dolžniku din 210 tedensko, j latev napram Vasema dolžniku m zarubil mez-torej din 900 mesečno. Zahtevala sem nato j de, ste Vi (pred ni im. razliko za sebe, pa se je začel naenkrat delo- priložba zarad; brezposelne podpore (Litija) daialec izmikajta tz. izgovorom, na zavezank , # , dolžnik tudi njemu dolguje več tisoč dinarjev. Vprašan.e: Zadnpc ste m. že dali nasvet^zai-V kraju obstoji tudi kolektivna pogodba, skle- radi premzko izplačane brezposelne podpere. n Ten a z razpuščeno organizacijo. Ali je pogod- P° Vašem navodilu ^ P^^1, itak opominjali po odvetniku, je najbolje, da »bcini ■«« na to M"edel. da so mi za nadalje se držT njegovih informacij, ker on dobro po- ’ napravdi knž m ne^ dobim mces.r vec Imam zna sodni akt in Vam bo torej lahko on na vse pa 'prejeti se zaostanek din 220, ker mi e pn-to .najbolje svetoval. Delavcu mora ostati Po padala brezposelna pod pora v> znesku dir.440. najbolj. novih predpisih pred TUibežem prosta mezda dnevno din 30 in ne samo din 20. Mora pa vsak delodajalec .plačevati vsaj minimalno mezdo in lahko Vi vsled tega delavcu zarubite vse, kar zasluži vsaj ipo minimalni mezdi naid din 30 na dan. Za manjši znesek se delavec niti ne more pogoditi v službi. Tista kolektivna po- POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ MARIBOR, Kneza Koclja ulica št. 14, telefon 21-30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24-94 ■!!!!■ ■!!!!■ =!!!!= liiala in nr*/a/* ’Ad$\1 Jelin * Mariboru. « Tiska L Vojaki - rekruti! Vse potrebščine dobite v trgovini A. Franko, Maribor Valvazor Jo vb 36, vogal Frankopanova 16 Svetujte mi, kako naj to izterjam od Borze dela? Odgovor: Po §u 95 ministrske urelbe o pre-skrbovaniu nezaposlenih delavcev z dne 25, novembra 1937 odloča o priznanju pravice do podpore in o izplačilu pristojni šef uprave za posredovanje dela. Zahtevajte torej pri upravi za posredovanje dela odločbo, v kolikor Vam to podporo (Priznajo ali ne priznajo. Zoper to odločbo šefa uprave pa imate pritožbo na ravnateljstvo oziroma nadzorni odbor uprave, ki io morate vložiti'v 8 dneh od dne prejema odločbe. ZVOČNI KINO POBREŽJE 29. In 30. marca Ta|Instvent robil«* Mr. Moto - Peter Lorre ::s !iunmia!!«iiiiiim!iiii!!i!iiiitniui!!iiiinuiBtiii!n!tianiin!iiniH!iii!!!ii Ure, alata In arabrn« predmet« kupite najcenejše pri tvrdki FISCHBACHER EDVARD URARSTVO. Trbovlje 11-27 Popravila ie izvršujejo hitro io poceni 11 I. & « ‘MarlStru, predstavnik V. Erien t Mariboru.