List sa koristi (UUv-»krga ljudstva. Delavci so opravičeni do vi«g« kar producira|o.
This paper 1« devoted to tha intaraata of the working cla»e. Workers are entitled to all what thev produce.
EnuradM ••oomi-cuu» m»u»r, D*o. 6, IMÎ, et tb« poai off» •• et Chtatgo III. uudci tb« Act of CoB(r«M of M»rob Ird. iM7v
Office: 2146 Blue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na fttevMko v oklepatu-ki ee nahaja poleg va. Sega naalova, prilepilo, nega epodaf ali
na ovitku. Ako (147)
|e številka .	'
ledni vam a prihodnjo Številko našega lista po-teče naročnina. Prosimo ponovite |o tako).,
Stev. (No.) 146.
Chicago, III., 28. |unl|a (June), 1910.
POZDRAVLJENI!
V	sobotu zvečer prične v "Narodni dvoraui", na vogali* 18. u-lice in Center Ave. predkoferen-ea za prvi jugoslav. aoc. kongres v Ameriki.
Sodrugi, ki prihajate od blizo in daleč iz prostrane ameriške republike, prejmite naše najsrčnejše in iskrenejše p» zdrave!
Šibki in slabi smo bili pred 4. in 5. leti. Sodrugi, ki so učili in bodrili narod, so za svoj trud in delo želi zasmehovanje in ostudno obrekovanje» Ali delo ni bilo zastonj. Hodilo je sad.
Ustanovili ste lokalne socialistične organizacije. Sedaj pa prihajate, da te lokalne organizacije na kongresu zdnteite v fceloto, ki ima namen koristiti proleta-riatu vsega sveta. Določili bodete taktiko do bodočega kongresa in rešili gospodarska vprašanja, ki 8e tičejo jugoslov. soc. organizacije v Ameriki.
S tem bodete položili temeljni kamen bodoči jugoslovanski soc. organizaciji v Ameriki. Pričeli bodete delati zgodovino ameriškega jugoslov. proteriata, ki je bil vsled gospodarskih vzrokov prisiljen zapustiti svojo domovino, ker ga je strahopetna jugoslovanska buržoazija izdala politično in gospodarsko.
V	Chicagi vas čaka delo, in ko ae vrnete domov, bodete zopet šli na delo za osvoboditev proletaria-ta iz gospodarske tlake.
Zategadel dobrodošli na prvem jugoslov. soc. kongresu v Chica-
Za slovensko socialistično zvezo v Ameriki.
John Petrič, tajnik.
"Vse brzojavke ali pismeni pozdravi na jugoslovanski socialistični kongres naj se naslovijo sledeče: CONGRES 1800 SO. CENTRE AVE., CHICAGK), ILL.
VAŽNA 0P0Z0RITEV!
DELEGATJE ZA PRVI JU00
SLOVANSKI KONGRES V CHICAGI.
Slov. soc. klub št. 1. v Chicagi, 111.: Sodr. Mike Kulovec in Prank Petrič.
Slov. soc. klub št v. 2. La Salle. 111. sodr J. Bratkovič.
Slov. so« klub št. 3 Conemaugh, Pa., sodr. Frank Podboj.
Slov. soc. klub St. 4. Glencoe, Ohio sodr. Nace Žlemberger.
Slov. soc. klub št. 9 "Proletar-ka" v Chicagi, sodra. Helena Za-vertnik.
Jugosl. soc. udruženje Allegheny, Pa., sodruga Tomo Bešenič in Blaž Žikič.
Jugosl. soc. žensko udreženje v Chicagi 8odruginji Katarina Strahota in M. Horvat.
Tajnike slov. soc. klubov prosim. da mi nemudoma naznanijo imena delegatov, da jih objavim ** "Proletarcu."
Jugosl. soc. organizacija Clayton, Pa. P. Blažekovič.
Jugosl. soc. organizacija Milwaukee, Wis. Petar Pichler, Tomo Robeš.
Jugosl. soc. organizacija Cleveland, Ohio Dušan S. Trbovič.
Jugosl. soc. organizacija Pullman, 111. Pajo Doroški, Boža Cu-culj.
Vsak delegat naj mi sporoči, s katerim vlakom se bo pripeljal v Chicago, da ga bo kteri čikaških sodrugov pričakoval na železniškem peronu.
Upoštevajte to in zvršite!
John Petrič, tajnik slov. soc. zveze.
Nota: Naslov glavnega tajnika slov. »oc. zveze se glasi: John Petri* 1638 W. 22. St. Chicago, 111.
se kongres vrši na nedeljo in v pondeljek (4. julija) na praznik neodvisnosti, je časa in prilike dovolj za vsakega.
, Splošen pregled.
— Tobačni trust (American To-baco Co.) je zopet izumil nov kra-marski trik. Vrgel je na trg tobak za čikanje, kateremu je dal ime "Brothehood Plug". Kupec dobi z vsakim kosom tobaka kupbn, katere lahko zamenja za umetne ude.
Taki so kapitalisti. Se ubogi pohabljenci, katere rodi kapitalistični zistem, so jim v denarno špekulacijo. Iz navedenega sledi, kako ogromno število je pohabljencev, da se trustu izplača izrabiti jih za trgovsko reklamo.
Zdaj potrebujemo še "bratovski šnojm", kuponi naj se zamenjavajo za mrliško rakev. Tudi bratovski samokres" bi bil na mestu, da | bi policaji in vojaki pošiljali lag-j je drug druzega na drugi svet. S tem bi kapitalisti dokazaji. da so doslednji v mor jen ju ljudi, če gre za profit. •
V nedeljo, dne 3. julija se otvo-ri v Narodni dvorani (štev. 1.) 18C0 So. Centre Ave. prvi jugoslovanski socialistični kongres, ki bo trajala dvo dni. Na tem kongresu bodo prvič v Ameriki zborovali zastopniki slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih socialistov od vseh strani republike.
Opozarjamo rojake v Chicagu in okolici, da naš kongres ne bo privatno zborovanje kakor konvencija kakšne podporne jednote, temveč bo JAVEN. Vsakdo ima pravico, priti v dvorano in poslušati govore, poročila in sklepe na kongresu, brez ozira na to, če je član ktere socialistične organizacije ali ne.
Za poslušalce bodo pripravljeni posebni sedeži kroginkrog dvorane, a v sredi bo zborovanje.
Izrabite torej to ugodno priliko in posetite naš kongres. Kakor rečeno: vsakdo je dobrodošel 1 Ker jo^aztjo, kam ptovemo! Nam ne
odstrani s podukom in dobrodelnimi skladi. $1.800.000 na leto je gotovo lepa svota denarja, katero vsako leto izda illinoiska država za jetične otroke. Ali pametneje bi bilo, da se zdrave otroke ubrani jetike. Kdor pa hoče bva-rovati t roke pred jetiko, mora začeti pri stariših. Teorija, da je je-tika podedoval na bolezen, je že zdavuej ovžena po znamenitih strokovnjakih. Ali dokazana stvar je, da se šibko telo ne more upirati bacilom. Radi tega tudi otroci starišev, katerim so kapitalisti izpili kri iu mozeg, podležejo jetiki. Njih telo je šibko in se ne more ubraniti bacilov.
Kdor hoče uničiti jetiko, mora rešiti socialno vprašanje.
Odstraniti je treba nezdrava stanovanja, ljudje morajo vlivati tečno hrano. To je pa mogoče, če se odstrani kapitalistično gospodarstvo in se nadomesti s soeialis-tičnim.
e	a
*
— V Brookljrnu, N. Y. so aretirali dva mlada fantiča in ju obsodili na $20 globe, ker sta, iifcela v žepu potovalni načrt predsednika Tafta. na katerega sta napisala dovtipne opazke.
Ali ameriški državljani res ne
Slovence v Chicagi.
opozarjamo, da ima vsakdo prost vstop na prvi jugoslov. socialistični kongres, ki se bo vršil dne 3. in 4. julija v Narodni dvorani na Center Ave.
Vsakdo lahko pride poslušati razprave, ki so za vsakogar po-dučne.
Socialisti nimajo za prikriti nič na svojih kongresih, radi tega tudi dovolijo vsakemu vstop, bodi socialist ali nasprotnik.
—	V Nemčiji so nekateri ljudski krogi razburjeni do skrajne meje. Pa ne radi tega, ker kapitalisti izkoriščajo delavce, jih morijo v svojih podjetjih radi pro-fita ali delavske žene in dekleta podijo v prostitueijo. Zato ne gre!
Mumija na Petrovem sedežu v Rimu. katero nekateri ljudje na-zivljejo sv. oče. drugi zopet papež, je izdala encikilko proti pro-stentantizmu, v kateri udriha z veseljem po Martinu Lutru.
Seve, je Vatikan s to encikliko z vršil neumnost. To priznajo vsi v Vatikanu, ki mislijo dlje kot sega njih nos. Za to skušajo pokazati encikliko v najmilejši luči, pa brez vspeha. Ljudje, ki se brigajo, kaj papež piše o Martinu Lutru, so v cerkvenih zadevah zelo kočljivi. Tu ne poznajo "špasa", ker so borniranci. '
In papež? Papež se pa zdaj trudi, da bi vse zavil v plašč pozabljivosti.
V 20. stoletju provzroča navaden verski prepir v napredni državi razburjenje. Kaj to pomeni?
Da je dandanes svet bolj na/a- ! dnjašk. kot si domišljamo ali verjamemo.
a	e
e
—	"Inter Ocean" kapitalistični
gre za V kralja v fraku" in ljudi, ki ga čuvajo. Ti so ameriško republiko že dovolj osmešili pred Evropo.
Nevarnost preti ameriškim državljanom. Č asi Tiberija se vračajo v ameriškp republiko. Takrat so v starem Rimu na tisoče državljanov zaprli radi žaljenja veličanstva.
Če bomo hodili to pot, bo kmalu napočila doba, ko bodo biriči in policaji tirali vsakega pred sodiš-č^. irkae bo drznil kritizirati predsednika.
&e je čas! Caveant consules!
e • e
.. »
— Dični Tedi, ki je bil zelo hraber ko so bežali gladni španski vojaki, je pravi komedijant. Na ladiji, na kateri se je vračal v Ameriko, je govoril gorsko pridigo na vodi naseljencem namenjenim v ameriško republiko. Pozdravil jih je po očetovsko, klical jim je: "dobro došli" v obljubljeni deželi; opominjal jih je, naj postanejo dobri državljani in pravi kavalirji napram damam.
Izseljenci iz dežele "eavalleria rusticana" in iz mnogojezične monarhije ob Donavi so baje burno odobravali govor Roosevclta, dasi niso tuneli niti begedfae, kar je govoril.
Nič ne de! Tekom petih let bodo lahko ameriški državljani. Inu 1? bodo volilno pravo. Roosevelt pa potrebuje za svojo bodočo kan ditaturo glasov. Radi tega izrabi vsako reklamno sredstvo za sebe.
— Delavcem sovražni lastniki premogokopov v državi IUinois so vložili pri zveznem sodišču proti uniji premogarjev tožbo zavoljo zarote. Sklicujejo se na juristično komedijo leta 1886 v Chicagi. ko so Spiessa Parsona in tovariše obsodili po nedolžnem na vislice. Ta banda trdi po svojih pravnih za stopnikih. da so odkritosrčne pr-vobojevnike za delavsko stvar le ta 1886 sodili po zarotniškem zakonu države Illinois, da je unija premogarjev zvršila isto hudodelstvo, ker je odredila mašiniste pri sesalkah na štrajk in s tem spravila v nevarnost "imetek in iSv-ljcnje" kot atentat na Havmar-ketu.
Ne bomo se spuščali v pod rob nosti afere z leta 1886. Prostor je preozek in majhen. Zadeva je danes jasna. Bila je navadna komedija pred kapitalističnim aodiš-časnik v Chicagi piše, da umrje v I čem. In če kapitalistična drnba ameriški republiki vsak dvajseti in njeni pravdni zagovorniki ne otrok' za jetiko. predno postane j verjamejo v to tedaj naj se po-iv artitnliaf irTii list na i trudijo v Chiengi nn pokopališče
\Valdheim. Tam bodo našli gomilo tistih; ki so umrli po nedolžnem na vislieah in tistih, katerim je ječa oko»pala prerani grob. Nad gomilo se dviga krasen spomenik in
polnoleten. Kapitalistični list pa vprašuje, koliko časa bo ameriško ljudstvo ravnodušno gledalo, tla se širi bela kugaN"Inter Ocean" !po vzorcu "človekoljubnih" kapi-i talirftičnih listov meni, da se jetika
na zadnji strani so besede plemenitega gubernatorja države Illinois, P. Altgelta, zadnjega deipo-erata v ameriški republiki: "Ne po milostim teh ljudi, marveč jih izpustim iz ječe, ker je bila sodba irivična."
Takrat je bila komedija, profi-ta lačni hi delavske krvi žejni kaut al ist i hočejo komedijo zopet ponoviti. Organizirani premogarji v državi Illinois so spremenili bojno taktiko v štrajku. Prvič v zgodovini premogarskih štrajkov so Hizvali mašiniste in kurjače pri sesalkah na štrajk. S tem so zadeli (apitaliste občutno, ker so premo-gokopi v nevarnosti, da jih podari voda.
IVitožba kapitalistov pri gllber-natorju Deneenu je pa rodila rezultat, da je delavcem skrajno sovražni gospod zdaj za mirovno razsodišče, dasi o razsodišču ni ho-Hel čuti besedice še pred tednom dni. Deneen ni s tem vstregel kapitalistom. ki so že videli v duhu, da odborniki uflije visijo na vislicah, premogarji pa ponižno delajo za najnižjo plačo.
V sveti jezi zdaj grozijo kapitalisti s tožbo glede zarote. No, to tožbo lahko odborniki unije pričakujejo z mirno vestjo. Saj ne živimo več v letu 1886. In če bi bilo treba iti na vislice, v smrt! Kaj potem? Zavedni delavci so vedno pripravljeni umreti za svoja načela na vislicah. Kot je križ postal častno znamenje, tako so tudi vislice. Človek, ki ni storil nikomur nič žalega. ki se bori s postavnimi sredstvi za splošno dobro svojega razreda ali vseh ljudi na zemlji, umre povsod častno: V postelji in na vešalih!
e	e
•
— Enciklika rimskega papeža, o kateri pišemo že na drugem mestu, je zagledala beli dan dne 29. maja, ker je bil pred tri sto leti neko Carlo Borromeo proglašen svetnikom. Skomine po tistih dobrih časih, ko grmade svete so plamtele v božjo čast in slavo, so zmešale mrzlim bratom v Vatika-ou tako možgane, da vdrihajo po vsem z gorjačo, kar se ne klanja nezmotljivemu očetu v Rimu. O tej encikliki je pa prinesel "Rdeči Prapor" primerno satiro:
Papeža Pija X so tudi razni liberalni časopisi ko je bil izvoljen, proslavljali kot nekako nenavadno luč, ki se je imela zableščati človeštvu. Pripovedale so se ganljive anekdote o njegovi ubožno-sti, blagosti in milobi, kakor da bi bil res sam sveti duh razsvetil kardinale pri volitvi. No, v resnici je bila tista volitev, zagrizen boj tekmecev, ki so vsi po strani gledali na tiaro. In sedaj se kaže blagi in milostni "oče krščanstva" takega, kakršni so navadno poglavarji ka toliške cerkve. Te dni je "svetiJS mož izdal encikliko, kakor smo že poročali in ž njo napada na eni strani protestante, na drugi pa ta kozvane moderniste in mimogrede se še izpotika ob znanost in njene rezultate. Gospod papež seveda lahko misli o teh rečeh, kakor zna in hoče, da nc zna o njih preveč razumno misliti, je pokazal ravno s to encikliko. Ampak če ne bo nihče ugovarjal, dokler ta rimski škof le misli, postaja stvar nekoliko drugačna, kadar govori. Blagi mož rabi v svoji encikliki izraze, ki nikakor ne povzdigujejo njegovega dostojanstva in ki jih po pravici lahko v ogorčenjem odbi jejo tisti, katerim so namenjeni. Pij X. pravi n.,pr. kratkomalo, da je vseni tistim, ki ne misijo natančno tako, kakor zahteva on in njegova bojna organizacija, trebuh bog. Naravno je, če protesti rajo proti takim izrazom nekateri neklerikalni listi, celo "Norddeutsche Allgemeine Zeitung", giasi lo nemške vlade, ki ni ravno übe raltia ali soeialistična, kritizira te besede. Po pravici. To je pa straš no pogrelo našega "Slovenea" in klerikalni hujskač govori o "svo bodomiselni predrznosti", ter piše, <ln "ima poglavar katoliške eerkve neomajeno pravico, preso
jati dela in mišljenje kogarkoli, ti je katoliški cerkvi nasproten,* še bolj pa kakovost celih sekt in organizacij". Predrznost, o kateri čenča tercijalsko glasilo, tiči v njegovih lastnih besedah. Ampak kaj bi bilo, če bi prijeli "Slovenca" za njegovo logiko? Če ima pa{>ež, ki ni za nekatoličane nič drugega kakor človek, pravico o ljudeh drugega mišljenja govoriti tako zaničljivo, tedaj ne more nikomur odrekati pravice, da govore o njem in njegovi organizaciji v enakem tonu. Sicer se pa poglavarju katoliške cerkvene organi-zacije najmanj prilega, govoriti, da je drugim trebuh bog. Dokler je katoliška cerkev velikanska kapitalistična organizacija, dokler se po vsem s\ .'tu fehta za "siromašnega" papeža, dokler žive katoliški cerkveni dostojanstveniki kakor prešerni knezi iti si polnijo žepe, je tako govorjenje o trebuhu zelo neumestno. Med tistimi, ki ne prisegajo slepo na papeževe besede, jih je tisoč ki si j ogostoma niti za silo ne morejo napolniti želodca, pa bi si ga marsikateri med njimi lahko polnil s pečenko in šauupanjcein, ako bi se hotel potuhniti in zatrobiti v rog katoliških farizejev. S svojo breztrebušno moralo naj torej klerikalci ostanejo kar doma. Trebuh je lahko zaničevati, Če jim ga morajo polniti drugi, ki za svojega včasi še suhega kruha nimajo."
Mi.pa k tej satiri še pristavimo: Z encikliko, v kateri papež kuje svetnika v deveta nebesa, potrdi papež, da je stari pregovor resničen: Komur je papež v sorodu, postane kmalu kardinal.
Carlo Borromeo je bil sin sestre papeža Pija IV.; ko je bil star 30 let je bil kardinal in nadškof v Milanu. Sposoben za svetnika je postal pa s teiu, da jc vprizoril nebroj čarovniških procesov in preganjal z vso silo svobodomis-lece.	*
— Na zborovanju metodistov v Hrockville, Ontario so se izrekli metodistovski pridigarji, da so plače prenizke. Nekdo je celo tr-dil, če bi živel Krist, da bi dandanes rajši delal kot tesar mesto da bi pridigal.
Kaj takega bi bil Krist zmožen. V kolikor ga mi poznamo kot ra-dikalca, bi storil še korak naprej. Boril bi se za vpropastenje kapitalističnega gospodarstva. Zakaj pa tega ne zvrše duhovniki, ki tožijo o nizkih plačah? Odstranite eerkvarijo, pa primite za pošteno in koristno delo. Seve, vi nočete delati. Živeti hočete o ljudski neumnosti, ker je to prijetnejc.
Iz ideala Nazarenea so naprft-vili kšeft. Pridigarstvo je danes tak kšeft, kot če kdo prodaja obleke ali pa kaj druzega. Verski kramarji vidijo danes le profit. Ako pa ta profit ne teče kot deroča reka v malhe 'oskrbnikov duš' tedaj postanejo hudi in jezni. Me sto da bi molili litanije, pa dajejo svoji jezi duška v grešnih in posvetnih besedah.
Danes imamo vernike v različnih cerkvenih občinah, ki tekom enega meseca ne zaslužijo toliko, kot nese duhovniku tekom enega tedna vera.
Priznamo, da jc med duhovniki dobiti tudi take, ki dobivajo nizke plače, da jim ni živeti, ne umreti. Cerkev ima tudi razredno razli ko: kapitaliste in berače, kar prov zroča boj med "božjimi namestni ki." Saj je cerkev del kapitaliz ma. del njegovega zistema, ki bo padel s kapitalizmom.
Duhovniki! Če so vam plače prenizke, tedaj recite: Doli s kapitalizmom. doli s cerkvijo.
Leto (VoL) V.
gati denar v poštno hranilnico kot v privatne banke. Vloge se bodo sprejemale od enega dolarja na->rej.
Državna zbornica je sprejela s 195 glasovi proti 101 glasu zakonsko predlsgo o poštni hranil niči, kot jo jc izdelal republikanski odse^. Vlagatelji bodo dobivali 2. odstotka obresti od vlog.
Zakon za poštne hranilnice ni tako obsežen in temeljit kot v Avstriji. Vsekakor bo pa boljše vla-
Iz delavskega sveta.
^—
—	V Clevelandu so se organizirali telegrafisti na postajah brezžičnega brzojava.
—	Unija izdelovalcev usnja v Duluthu, Minn, namërava v kratkem zgraditi svojo lastno tovarno za usnje.
—	V Canadi se je lani organiziralo 162 delavskih unij* 90 jih je >a razpadlo.
—	V trinajstih tovarnah za pločevino v Pittsburgu, Pa., je pre-tečeni teden zaštrajkalo 12.000 de-avcev, a po pardnevnem pogajanju s kompanijo so se delavci vrnili na delo, ne da bi dosegli povišanje plače, kakor so zahtevali.
—	Štrajk 1200 izdelovalcev ob-eke v Syracuse, N. Y. ki se je pričel dne 1. junija, se je končal 23.
. m. s polno zmago delavcev. Pla-\a jim je povišana za 10 odstotkov.
—	Po uradnem poročilu iz Wa-shingtona je bilo lansko leto v Zedinjenih državah smrtno ponesrečenih 2412 premogarjev. Ranjenih ali poškodovanih pa 7979. Na vsakih 186.^6740» premoga je >il ubit en premogar.
—	Po zanesljivi statistiki dobe telesno pdšlčodovani delavci ali dediči za smrtno ponesrečenimi delavci v Ameriki, ako sodnim potom nastopajo proti kapitalistom, od vsakih $1000 povprečno le $450; ostanek, več kot polovico, požro advokat je.
—	Illinoiški kralji premoga hočejo sedaj sistematičnim potom ugonobiti organizacijo premogarjev. da bi tem lažje zdrobili štrajk ki jim že dela velikanske preglavice. Med št raj kujoče premogar-je pošiljajo agente vseli narodnosti, kteri lažejo o stanju unije in obrekujejo nje voditelje, z namenom, da bi zasejali razdor in prepir v vrste premogarjev. Ako se jim to posreči, potem je seveda štrajk v kratkem izgubljen in pre-mogarska unija oslabljena, če ne uničena. Opozarjamo slovenske premogar je na štrajku v Illinoisu. da naj ne poslušajo ljudi, kteri obrekujejo njih unijo, kajti to so plačani agentje od kapitalistov. Zapodite take sumljivce čez prag, magari če so tudi Slovenci.
—	Kovinarji v Clevelandu, O. so si. priborili zvišanje plače od $3.00 na $3.50. Delavcem v tvor-nicah za usnje ravno tam je tudi povišana plača za 50 centov ; zdaj iniajo $4.50 na dan.
—	Med rudarji v bakrenih in ¿železarskih okoliših na severnem uichiganskem polutoku je opažati zadnje čase veliko gibanje. Rudarji se zanimajoxza organizacijo Western Federation of Miners in so pripravljeni zahtevati oscm-urni delavnik. Po tamošnjih bakrenih in železnih rudokopih delajo rudarji — okrog 40.000 vsi skupaj — danes še deset do dvanajst ur na dan za mizerno plačo od $2.00 do 2.70. Skrajni čas je torej, la se ti podzemeljski sužnji organizirajo in odločno zahtevajo krajši delavnik in večjo plačo.
—	Tobačni trust v posebnih cir-kularjih zahteva od svojih vsluž-bencev, kterih je 40.000, da ne smejo kaditi drugih cigar, cigaret in tobaka sploh razen izdelkov, ki jih izdela trust sam. Trust ima pa samo skabske izdelke. (A-li ni to bojkot vseh drugih tobačnih izdelkov, ki jih izdelujejo u-nijski tobačni delavci? Seveda, bojkot na Strani trustov je popolnoma opravičen in zakonit — kriminalen je samo takrat, če ga proglasijo delavci proti trustu!!!)
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo" edini hrvatski soeijalistični list v Ameriki. Naročnina je $2 na leto. Naslov: 1830 So. Centre Ave. Chi-cago, 111.
PROLITAMC
'ust za interese delavskega
ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in i »dajat el j.
Jeretletaiuka delavska tlskovaa drsita v Ckkafo. III.
Maro£aisa: Za Amtrico »t .50 ca celo leto. 7Sc aa pel leta. Za Evropo 12 sa c«lo U to, $1 sa pol leta.
Omlti po dogovoru Pri »prtm^mbi biraliiM j, pol»f *ot«yo **t»anUi tudi STARl naslov.
PROLETARIAN
Owacd sod published Evbky Tuesday by
Soatk Slavic Workmen's Publiskiof Compaay Chicafo. Illinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Frank 1'odUpec, President;
John 1'etrlcb, Secretary; ,
Frank JaiietiV, Treasurer.
fcVascairriON «atm: United States and Canada, ti JO a year, 75c lor half year. Foreijn countriei 12 a year, |1 for half year. advertising kates on agreement.
NASLOV «ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
it
Moč socializma.
Na Danskem je bilo pri zadnjih volitvah oddanih 93.000 socialističnih glasov. V državnem zboru je 24 socialističnih poslancev.
V	Franciji je 1,900,000 socialističnih volilcev; četrt miliona več kot je bilo leta 1007. V parlamentu je 76 soc. zastopnikov.
VNizozemskem so našteli pri zadnjih volitvah 88.500 socialističnih glasov, 05.000 več kot leta 1907.
V	Nemčiji je danes 4,000.000 soc. glasov; od leta 1907 je prira-stlo 750.000 glasov. V parlamentu j«* 4:J. soc. poslancev.
V	Švedskem parlamentu je bli-zo 50 socialističnih zastopnikov. V samem Stockholmu, ki je glavno mesto Švedske, je bilo letos oddanih več glasov kakor v celi državi pred tremi leti. Župan v tem mestu, t. j. Stockholm^ je socialist, sodr. Lindhagen, kteri je bil izvoljen z več kot 15.000 glasovi.
V	Švici ima socialistična stranka 23 zastopnikov v parlamentu. Pri zadnjih volitvah jr pridobila štiri nove mandate. Soc. glasov je okrog 100.000.
V	Belgiji imajo socialisti sedaj 34 poslancev v parlamentu.
Na Finskem so socialistični glasovi pri zadnjih volitvah narasli na 350.000 in socialisti so priborili šest novih mandatov. Sedaj imajo 90 zastopnikov v finskem parlamentu.
V	Avstriji je čez en milion socialističnih volilcev in v državnem zboru je 87 socialističnih poslancev.
Na Ogrskem so imeli socialisti leta 1907 80.000 glasov.
V	Bolgariji je 30.000 socialističnih volilcev in osem zastopnikov v skupštini.
• V Italiji je 350.000 soc. glasov in 45 socialistov v parlamentu.
Anglija ima nad 300.000 soc. volilcev in 23 socjalistov v parlamentu.
V	Rusiji je čez 300.000 socialistov.
Nova Zelandija se tudi ponaša z močno soc. organizacijo in lepim številom delavskih zastopnikov v postavodaji.
V	Luksemburgu je čez 5000 socialističnih volilcev in par članov v postavodaji.
Socialistični glasovi v Zedinje-nih državah so 1908 dosegli skoro pol miliona in v mnogih mestih (Milwaukee s 400.000 prebivalci) so zmagali socialisti.
Na Španskem so letos socialisti dobili 42.000 glasov in izvolili jed-nega zastopnika v parlament.
Vseh socialistov na svetu je čez 30. milionov, med temi osem milionov volilcev.
8. N. P. J. kteri je bil že priobčen.
Hočem pa omeniti, da nekteri
rojaki preklinjajo republikansko vlado oziroma Tafta. Ja, prijatelji, kaj ga boste preklinjali, saj ste mu ja sami pripomogli na predsed niški stolec, saj ste glasovali za njega. Ako bi vi čitali delavski list "Proletarca" in sedaj tudi "Glasilo" S. N. P. J.» bi morda drugače glasovali. Tako ste pa čitali in podpirali list, kteri se zove list slovenskih delavcev v Zedin-jenih državah, ker vam je prinašal Indijanske povesti in hvalil Tafta. kot najbolj sposobnega moža za predsedniki stolec, za kar je prejel mastno plačo in vi ste mu verjeli, da je list slovenskih delavcev. In tudi sedaj, ko očitno agi-tira za skebe za Pittsburg United Coal ('o., še sedaj si* rojaki nečejo zbrihtati in ga ne vržejo proč.
Ja dragi sotrpini, mi posedujemo trajno orožje zoper današnji gnjili zistem, pa ne pušk, bajonetov ali sploh topov, ampak drugo orožje je, s katerim lahko pomete-iiio, ako bi si bili vsi složni in znali rabiti to trojno orožje. Pojte na geslo Proletarca. Delavci vseh dežela. združite se. Prvo orožje, s katerim se zavedni delavci borijo je časopisje, pa ne vsako ako ravno nosi naslov kakor sem že ome-inil: delavski list, ampak mora biti list. kteri sc v resnici bori za delavske interese kakor je sploh "Proletarec". Drugo orožje je pa organizacija, pa ne zadostuje samo strokovna organizaeiju, ampak 'mi se moramo organizirati tudi politično, ker skušnja nas učj, da samo s strokovno organizacijo ne moreirio doseči vsega po komur 'stremimo. Potrebujemo torej tudi politično organizacijo, v kateri se lahko splošno izobrazimo ln lahko dosežemo naš pravi cilj.
Tretjo, in to je najhujše orožje zoper današnji krivični zistem in sploh zoper to gnilo kapitalistično družbo je pa glasovnica. Ali : brat delavec, ako ne poseduješ prejšnih dveh orožij, ne bodes tudi tretje znal rabiti. Zatorej, dokler se ne izuriš v prejšnih dveh orožjih, tako dolgo se sploh ne i moreš reči, da se boriš za delavske koristi in ako prav glasuješ i za socialističnega kandidata. Za /danes naj zadostuje to. Sedaj naj pa se omenim, da so tukaj v Fle-i migu, Kans., neki rojaki pred par leti zgradili božji hram ali hišo
I božjo. Ker pa niso imeli dušnega pastirja, je hodil neki angleški "pastir nedolžnih ovčic" iz Chi-copee, od kjer je približno dve milji daleč, jim službo božja brat. Računal si je za vsako pot $5., kljub temu, da gre od tam ulična železnica in se je lahko za pet centov pripeljal. Lansko leto je pa kar naenkrat odpovedal temu poslu in je rekel, da za pet dolarjev samo obuce razstrga in da drugače ne more več opravljati tega posla in pasti verne ovčice na Fleming kakor za $15.
Ker je pa ta "usmiljenež" nekam premufal, je prišel na njegovo mesto nek Slovenec in kakor sem slišal, je ta toliko boljši, da bi opravljal to službo za $10 na Fleming. Delavci, tukaj imate sedaj zopet en dokaz, posebno pre-mogarji, kteri morate iti včasih po celo miljo ali še dalj pod zemljo, predno pridete do svojega dela in potem se trdo delati celih osem ur in zaslužite 2—3 dolarje. Omenjeni božji namestnik pa za eno uro in pol samo obuče za $5 razdere in to se mu zgodi na ulični kari, ker mu sploh ni treba nikoli iti peš.
II sklepu pozdravljam vse so-druge in sodruginje po širni Ameriki, tebi Proletarec pa obilo uspeha in mnogo naročnikov.
Frank Wegel.
Narod v stari domovini peàa in izumira. Narod odhaja, krepki narod se izseljuje in si išče novo domovino, nov dom. Žalostna, tužna slika je to. Ko so se selili narodi v srednjem in prejšnih vekih, odhajali so vsi. Krepki mladeniči in dekleta, zdravi možki in matere, slabotneži in sivolasi starčki. A danes odhajajo krepki fantje, dekleta, žene in možje. To so fakta, ki se ne dajo prikriti z narodnja-škiini in klerikalnimi frazami in na katerih tudi ciril - metodarija v stari domovini ne more spremeniti nič. Gospodarski vzroki so močnejši kot vse fraae!
Tako so nastale večje jugoslovanske naselbine v Ameriki; Cleveland, Joliet, Chicago, Calumet, itd. itd. Naštel bi lahko še mnogo majhnih mest, v katerih tvorijo Jugoslovani večino, ali pa mesta, v katerih jih živi nad 10 ali 20 ¡tisoč. S temi naseljenci pa niso prihajali akademično izobraženi ljudje — vsaj med Slovenci jih ni bilo. Izvzeti so le duhovniki 1 rimsko katoliške cerkve, ki je pošiljala duhovnike za svojimi verniki kot agitatorje za katoliško cerkveno organizacijo, ki je ob ! se popolnoma neodvisno od an-euem tudi velikanska ¡capitalistic- j sfleške vlade.
na organizacija, kar dokazuje dej-	-—	•
stvo, da žive njeni dostojanstveni- j $70 — CENA ZA UMORJENEGA ki in glavarji tako prešerno in j DEČKA — RUDARJA, udobno kot francoski kralji pred sr. Paul Coal Company, ktera veliko francosko revolucijo. Ti na- ! poseduje znani premogokop ža-seljenci so bili delavci. Težak je lostnega spomina v Cherry, III. v bil njih boj za obstanek, za vsak- kterem je bilo meseca no\embra danji kruh. Prišli so v deželo s lanskega leta zadušenih 300 pre-tujimi šegami in navadami in tu- mogarjev, je 23. t. m. pri zvezinem jim jezikom. Vzlic temu so ohrani- Sodišču v Princetonu. III., priznala li svoje šege in navade, svoj jezik, krivdo, da je proti zakonu vpo-1'stanovili so časnike, svoja drufit- slevala v rovu dečke pod šestnaj-va in klube. V začetku nejasni — Ktiin letom. Proti kampaniji je bi-nejasui povsod, tudi glede jezika. h0 naperjenih deset slučajev pre-Pa kdo naj jim zameri f Bili so stopka in za vsak tak slučaj je bi-
DELAVSKA ZMAOA V A V-
STR ALIJI.
Pri generalnih volitvah v Avst-
ral »ji, ki so se vršila pre<l nekaj dnevi, je sijajno zmagala delavska stranka. Delavci so do kraja
pometi i z gospodstvom starih strank (konservativci in liberalci) in si osvojili parlaiyent in celo vladno administracijo ali kabinet. V Avstraliji bo torej odslej izključno delavska vlada. Novi kabinet tvorijo sledeči delavci: premier in blagajnik: Andrew Fischer, rudar; podpredsednik kabineta: J. McGregor, navadni delavec; tajnik zunajnih zadev: E. L. Batehelor, kovinar, tajnik armade in mornarice: J. W. Pearce, mizar; tajnik ¿notranjih zadev: King O'Mailey, časnikar; generalni poštar. Josiah Thomas, rudar; tajnik za obrt in trgovino: F. G. Tudor, klobučar; generalni pravdnik: \V. M. Hughes, odvetnik delavske unije.
(Avstralija — peti del sveta — po velikosti tolika kot Zcdinje-ne države, ji* angleška kolonija, toda ima svojo popolno avtonomijo ali samoupravo, t. j. upravlja
na ali pa Nemcev: Goetheja, Mar-xa,* Schopenhauerja. Nietscheja itd. Slovstvo in umetnost, kateri sta postali duševna last vseh narodov nam žarita kot svetilnik v temo razburjenega morja narodnostne neprizanesljivsti. V interesu svobode moramo nastopiti pot, po kateri korakajo le ti s taksnim uSpehom za blagor vesoljno-sti.
Dijakon, temnega obraza, ni hotel več govoriti in pridigovati med zverinami, in šel je med ljudi. Tam je našel več poslušalcev, ki so mu verovali in se ga bali . . .
Koroškem in Štajerskem preti po-	j,, neodpustljiv zločin! — je kom-
gin Slovencem z nemške strani,	panija plačala samo $70! Taka je
na Primorskem pa z italijanske?	kapitalistična pravica!
^e ima kdo zameriti, potem se la-	j -
*hko hudujeta slovenski kmet in	Pobratimstvo narodov. / i
delavec nad klerikalno in nazad-	, . ... x ,
... . . , . .	Žalostno sliko nam proza dvaj-
njasko gospodo v stari domovini.	„toletje • Ven ec zatira
k* «s v. | | lil	ovtv oivivijc • a* ' mri /.<1111(1
er je beležila slovenske delavce	„ , „ ,v	.. ..
. , . .. ,. , ,, . ..	Poljaka, Kus Finca, Madjart
in kmete, ki so odhajali v tujino	, „ , •	\
. . , , ...	| Slovaka, Turek Bolgara in ta-
s trebuhom za kruhom, v svojih	L . . . , . .. v ,
i m m i * u i i •	ko naprej do brezkoncnosti. Na-
dnevnikih, kot beležijo mesarski	. , . A .
, ... ' . . , . . ,	mesto plemenitega tekmovanja,
kralji v Chicagi drobnico, govedo	. , . ■ . n	• ?
. . j. . . , ,	kdo bode prvi v znanosti, v mdu-
in presice. ki odhajajo v klavnico.	.... . 1
Dopisi. 1
Franklin, Kans. m. junija.
Cenjeni sodrug urednik!
Uvrstite mi teh par vrstic v naš delavski list "Proletarec." Tukaj v Kansas še nas večinoma premo-garjev počiva od 1. aprila. Kakih 500 se jih je že vrnilo na delo, ker so neodvisni lastniki ali ta mali roparji privolili v njih zahteve. Ti veliki roparji se pa nočejo uda-ti, plačo so privolili, ali pod tem pogojem, da bi šli skebat. tipam pa, ds do tega ne prido. Ne bom nadalje o tem omenjal, ker sem že poslal en članek o tem v Glasilo.
Slovenskim abiturijentom v Ameriki.
delavci, ljudje, ki niso v svoji
mladosti imeli ni nogo časa obiskovati šolo. Pisali so tako kot govorili ifa mislili. Mar jim naj zameri tista gospoda, ki onkraj oceana pili in brusi slovensko slovnico, mar tisti gospodje, ki se dobro redijo in debelijo, ker jokajo, da na
la kompanija končno obsojena na
- $7(1 globe.
Iz med desetih otrok —- premo-garjev, ki so robovali molohu kapitalizmu, so bili štirje zadušeni z ostalimi premogarji vred v eher-rvskem rovu lansko jesen. In za vsakega umorjenega dečk# — kar
prešiče. ki odhajajo Ali ta nejasnost med slovenskimi naseljenci glede gospodarskih in političnih vprašanj se je pričela umikati jasnosti. Ustanovili so klerikalna in svobodomiselna podporna društva. Politično so se pričeli cepiti v republikance, demokrate in socialiste. Jezik v listih se je zboljšal, pa tudi v strokovnih društvah (unijah) zavzemajo ameriški Slovenci percentu-elno po narodnosti že častno mesto. Ta razvoj v ameriških Slovencih je dokazal, da ima narod tako krepko življenje v sebi, da spadajo vsi frazasti članki o potu jčevan ju naroda v svet bajko-slovja in pravljic, dokler bo narodna misel 7.ivela tako globoko v
striji, v iznajdbah in' v umetnosti, vidimo le surovi boj, teptanje enega naroda po drugem le ne-srampo t i ran stvo večine.
In ta boj ne divja le med raznimi plemeni, temveč tudi med najbolj sorodnimi narodnostnimi vejami. V Nemčiji so zatirani Danci, narod germanski; v Galiciji pa bi Poljaki radi utopili v žlici vode Rusine; Hrvat sovraži Srba bolj kot Madjara itd.. H takšnim zaključkom vodi neumno ravnanje šovinizma.
Nad 3064 jezikov raznih narodov in plemen je na celi zemeljski plošči, in med njimi se vodi naj-l>olj nespametna borba, kateri bo-
Prorok v puičavi.
Mlad dijakon je šel v puščavo, da bi se tam pripravil za svoj poklic: oznanjevati edino pravega boga. Štirideset dni je bral knjige prorokov, trideset dni je molil z očmi k nebu obrnjenimi, dvajset dni je govoril pri vodopadih, deset dni se je učil delati razne pretresljive mahljaje in križanje rok, sedem dni se ni umil in tri dni se je postil. In mislil je, da je uže dovolj pripravljen, in vračal se je v mesto nazaj. Na poti je srečal jelena, izšočega studenec, in poskusil na njem svoj um. — "Ali veruješ v mojega boga? On je najboljši. Tvojo glavo je okrasil s krono rogov in naredil te je za kralja gozdov ..." Jelen mu je pa odgovoril: "Da. rogove mi je dal, ki se mi zapletajo v goščavah, ako me kdo podi. Tudi želodec mi je dal, ki vene od žeje; in jaz moram cele dni bloditi predno najdem pramen vode, in tam pred cesto čakajo skriti moji sovražniki, da bi me vjeli. Ej, ne poznam tvojega Boga . . ."
Dijakon razjezen. da ga jelen ne razume, je šel dalje in videl v luži brodečo žabo. Nagovoril jo je sledeče:
"Oznaniljeni boga vsegamogoč-nega, ki je najmilostlivejši ... i Ptičem je dal gozdove, ribani vodo, golazni zemljo in brez njegove j volje se niti najmanjša stvar ne naredi.4'
Žaba pa mu na to zarcglja : " Ja drugim je dal perje in dlako, mene je pustil nago in vsled tega se moram v času zime skriti globoko v blato. Drugim je dal zrak in srebrno vodo, mene je pa odkazal na 8mradljive luže. kjer dan na dan čakam na muho ali pa na črva, da bi se nasitila z njunim življenjem. Glej, prav tam - le kroži moj dobrotnik . . Žblunk —-žaba je skočila v lužo. kajti videla je v zraku krožiti štorkljo.
Dijakon se je že bližal mestu, kar je zagledal srdito sopajočega slona, na vso moč bežečega. Rilec mu je krvavel. Raztrgal je v vrtu človeka, ki ga je mučil in zbežal. S strogim pogledom ga je zmeril dijakon.
"Kesa j se grešnik, pred mojim bogom, kajti on je najpravičnejši in najstrožji!"
Slon mu je odgovoril: "Ali je bil takrat pravičen, ko je dovolil, da so me izstrgali iz srca moje prerije, ko je brezčutni človek na me težka bremena nakladal in z mojo močjo gozdove sekal? Ko je taisti človek, njegovo delo, meni za moj težki trud le nekoliko repe ali krompirja dajal ? Ko so me tepli z gladom ali bičem? Ne, Tvojega boga se ne bojim, kajti tudi jaz imam svojo pravico!"
—	Iz driave Kansas prihaja zopet brezupen klic, da nujno potrebujejo poljskih delavcev, ki bi pomagali rešiti žetev.
Farmarji v državi Kansas so pa res naivni ljjudje. Kateri delavec bo optavil delo in plačal vozni listek, da bo potem skozi tri ali štiri tedne delal za $15 ali $20.
Problem poljskih delavcev v državi Kansas se da rešiti le tem potom, da država garantira delavcem skozi 50 tednov v letu delo in dva tedna počitnic. V nasprotnem slučaju je pH še le treba ustvariti posebno vrsto ljudi, ki bo delala dva ali tri tedne v letu. preostali čas bo pa prespala v hipnotičnem spanju.
Sploh je- klic iz države Kansas po delavcih v tej dobi sumljiv. V državi Kausas štrajk^ na tisoče premogarjev. Ako primanjkuje poljskih ' delavcev, bo rad vsak premogar prijel v dobi štrajka za poljsko delo. da si zopet malce gospodarsko opomore. To vedo tudi kapitalisti. Zato dobijo delavce od drugod v državo, da bi sne-dli zaslužek premogarjem na tem štrajku in jih tem potom prisilili udati se na milost in nemilost premogarskim baronom.
•	e
e
—	Kako se naredi iz rdeče krvi
plava? Da je <k»nar sveta gospodar. je stura pesem. Skoro vse življenje milijonov ljudij je obteženo v naši dobi z najtežjim jarmom — denarnega žaklja. Tudi viteški stan, kateri so v srednjem veku pridobivali norci z dvoboji, Zi meči, da se dandanes pridobiti — z denarjem. Znani premogars-ki kapitalisti v Evropi, bratje f Guttmanni, so dali za titel: baroni en milijon dvesto tisoč kron.
lišče, protivijo se njegovi'ustanovitvi Ncmci vsled narodnega sovraštva; Madjari prepovedujejo na Slovaškem v šolah slovaški pouk; v Galiciji pa sc morajo boriti Ru
Z letošnjim šolskim letom sera dovršil srednjo šolo In sc odločil za študije rudarsko inženirske stroke. Po zrelostnem izpitu za srednje šole, stopam v javnost. Obračam se do svojih tovarišev abiturijentov slovenskega rodu v Ameriki.
Vsled kapitalističnega gospodarstva so bili naši stariši primeram izseliti se. Eni so odhajali V Brazilijo in druge južnoameriške države, drugi v Kgipt in na Prusko, zopet drugi v ameriško republiko in Kanado. Iz starokrsnjs-kih listov je posneti in nmeti, da izseljevanje raste in se širi, doma ostajajo le starčki in slabotneži.
do sledile danes še nedogledne in
.	, ^	. . .škodljive posledice. Ako potrebu-
«lusi naroda. Da pa ta misel ne . . a . . «f .	..
/ , , jejo Cehi na Moravskem vseuci-ugasne, se pa obračam do vas	_____........... ......
tovarišev, slovenskih abiturijentov v Ameriki.
Do*sedaj so se slov. visokošolci v Ameriki malo ali pa nič oglasili v javnosti, dasi imamo že dijake.	sini za "g^herni korak v rusius-ki študirajo medicino, pravo, raz-	kem šolstvu in nič boljše ni pri ne inženirske stroke in trgovino.	mnog0 drugih. Mogoče so preskromni, ali se pa	narodnostne neprizane-bojijo zameriti duhovnikom, ki tr-	jivoRti grozno trpi ves napredek dijo, da so edini reprezentanti	j manjfcih narodov; industrija upa-slovenske inteligence v Ameriki.	(Ja folstvo je potlačevano, trgo-Od zdaj naj bo drugače. Slo-	vina se ne more v popolni sili raz-venski abiturijenti, ki se strinja-	viti. Kakor bi se svet ločil na tirno z današnjim gospodarskim re-	soče in tisoče sovražnih taborov! dom, katerim cerkveni nauki niso	j Vstopite iz enega v drugi, potuj-znanost, moramo dobiti boljši stik	te in občutite takoj vse ptuje in med seboj. Ako živimo raztreseno	ni vam lahko pri srcu. Socialna v Ameriki, lahko pismenim potom	j demokracija pa skuša zato te ne-napravimo ožjo zvezo med seboj.	I znosne razmere preobrniti. Nese Dogovorimo se lahko glede sobot-	namreč palmo miru in osvobodi-j nih in nedeljskih šol, znanstvenih	tev med razsrjene brate. Pravi: ! predavanj. Pomagamo lahko inte-	dajte vsakemu narodu, kar v raz-ligentnim slovenskim delavcem pri	cvetu potrebuje namreč: samo-organizatoričnem delu. To naj bo	stalnost, in enakopravnost, naš program v začetku, ki se ka-	Veliki duhovi že gredo danes sneje lahko razvije še na pozitiv- pred nami z vzori prizanesljivo-
nejše delo, če se porodi med slov. abiturijenti v Ameriki zveza
Vsak abiturijent. katerega za-ninija slov. dijaška zveza za Ameriko,^) naj se obrne na mene, ali pa na uredništvo "Proletarca."
Joseph Zavertnik. junior 440 N. Curtis St. Chicago. 111.
sti. Razbijajo ozke mejč, v kale-rih žive in sc bojujejo na polju svetovne kulture. Spisi Francozov; Zole bratov Goneourtov, Ma-upassanta se danes berejo pri vseh narodih kakor spisi Rusov: Dostojevskega Tolstoja. Garkega, Norvežanov: Ibsena in Bjocrnso-
KROGLJICE.
" Amerikanski Slovenec" je pričel "izpodbijati" socializem. Svetujemo dotičnemu "izpodbijaču", da naj lepo v roke vzame socialistične knjige in časopise in se uči socializma predno sploh misli na kakšno "izpodbijanje". Angleška literatura (ako razume angleško) je že jako bogata na spisih socialistične vsebine; postrežemo mu pa tudi s slovenskimi socialističnimi deli — seveda po označeni ceni. Drugače pa naj gre lepo spat; kajti s takimi puhlicami in plevami, odetimi s plastjo laži in bedastoč na nižje vrste, — ki so stare že več kot dvajset let — ne "izpodbije" socializma niti v tisoč letih za jedno tisočinko ineha. To "izpodbijanje" nas spominja na "viteza žalostne postave" Don Kižota. kteri se je z leseno sulico zaletaval v mlinske veternice.
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Au.,	Milwaukee, Vit.
Itn» imlbol)* )ttjit/V in vtrinn prioravljen prl-irrt/^k. po zmernih <v>mth.—LoKalni in pota)o6l rojaki dobrodošli!
VABILO IMA. BANKET
Slovenci in Slovenke v Chicagu «e uljudno vabijo na
B A N K E, TT
ki ee priredi prigopom jugoslovanskega socialističnega kongresa
V NEDELJO, 3. JULIJA V NARODNI DVORANI
Začetek ob 8. uri zmer,—Vstopnina SI.00 za moške, 50 centov za žeuske.
Na programu govori, deklaniarijc, itd. Prigrizek in pi/ačp prosta.
Slovencem v Chicagi!
soc. klub št. 9 Prolctarka'' v Chia:gi je sklenila na zadnji seji, da se vrši pikcik na Riverside mesto dne 17. jujija
dne 10. julija, ker ima društvo "Slovenija'* svoj piknik dne 17. julija v So. ChicAgi.
Vstopnice za piknik stanejo en dolar zA možke in SOc za ženske.
Pijača in prigrizek prosta.
ODBOK.
I.
Povest o smrti, ki je hotela Izkušati človeka.
P KOLETAfcKO
Smrt je »topila v sobo
Majhen deček je ležal vročih lic v posteljici. Njegova mati se je sklanjala nad njim ter je tiho jokala.
Smrt je stopila ^k posteljici. A jedaj jo je uzrl deček ter je začel kričati.
44Nočem umreti. Nočem umreti! Mater imam, konjička imam na kolescih, bič imam in hočem ž njim pokati! i^isti me, nočen» umreti! Nočem od svoje mamice!"
Milijonkrat in mflijonkrat je že slišala smrt enake krike, a nikdar se ni doslej brigala zanje. Nikdar se ni domislila, da tiči za takim ugovarjanjem žre kaj druzega, kakor navada. 44Kar ljudje delajo," jc mislila, ,4o tem tudi kriče."
A danes je bila presenečena. Deček je zrl vanjo s prestrašenimi očmi, njegova mati je sicer ni videla, toda iztegnila je svojo roko, kakor bi hotela svoje dete ščititi. 44Kes čudno", si je dejala smrt. ,4Tako tiho je pri nas, tak mir, tak pokoj a na svetu nič kakor tekanje, nič, kakor žalitve, nič kakor skrbi, a ljudje odhajajo vendar toli neradi z menoj!" In njen
le živim v svojih vnukih, preživljam iznova svoje Življenje, a to življenje je mnogo slajše, kakor
je bilo moje — pusti me! Pojdi proč!"
"Ljudje so res čudaki," si je dejala smrt. 4 4 Torej še zmerom ne-če iti z mano. Zares poizkušnja me zanima, toda traja vendarle že predolgo. Malo jo poženem." In odšla je.
In v hiši starega dostojanstvenika je bila Smrt sedaj zelo pogosto v pose tih. Starko ženo je odvedla seboj, vnuke je odnesla druzega za drugim proč, sinovom in hčeram je ukazala oditi — v malo letih je ostal starček v življenju o-saiuljen, čisto osamljen, kakor samotno drevo na odprtem polju. A celo to drevo daje *ireho vsaj tičem v svojih vejah, le starček ni imel nikogar, le plačane služabnike v hiši. ki so mu služili sicer z rokami, a ne s srcem.
"Sedaj pojile starček rad!" si je rekla Smrt zadovoljno ter je šla k njemu.
Bil je jesenski dan, in starec je sedel na klopi na vrtu, kamor je sijalo solnce.
Tiho se mu je pridružila Smrt, da jo j«» moral starec čutiti; dvignil j»* svojo glavo in od groze vztrepetal: "Pojdi proč!" je ihtel
pogled je počival na dečku, ki se ttrk ... .	, XT r
K .	. j ii* . O, pojdi strani, pusti mel Nočem
je njnega otlega pogleda bal & \ i){Vlti\ t(l}>0;>>>
huje ter je prosil in tožil tem mi
lejo.
4'Ti blaznik", se je smehljala
i4T>	.. ,, ,	smrt, "kaj pa imaš še na svetu?
Pa ga pustimo , je menila ■ ,r	' , . .. . .
. .,.r . , . , , ^ \ se sem ti vzela. Pojdi, tudi ti smrt. 44\saj enkrat počakam. Tve-1 ., v .. . . , .	. ,	i ii * • prideš tja. kjer so vsi oni, ki si
daj me li tak človek pokliče sami .. . .. ?M
Kdaj li bo hotel umreti! Poizkusi-.' mi."	. , .. - , .
. , * . , v, T jv, i Toda starec se je branil se huje: ti hočem s tem dečkom. In odšla <IXt . i-- » •, a i
T'	* i v.. . . ... | Ne, ne jemlji me seboj! Se soln-
je. In deček je skočil iz postelji-' . . ,, . » ,
, , ..	, ce imam in sedai sele mi je na sve-
če ter je pokal s svojim bičem nad . K . rr .. .	.
, ..vj'	'	< vfiee. Vse življenje me ni nik-
'	idar solnce dobro ogrelo!"
T>	.	. . • i Tcnlaj se je Smrt razjezila: 44Zdi
Po mnogih letih nekega junis-! , j	,	.. .. .
.	x B . . ,	*v se mi, da te ne bo nikoli volja, od-
kega večera sta stopala po pešce- . .	...
.	.	j ]	iti z menoj! Ne. ne. moj dragi, ze
ni poti nekega vrta med dvema ... „ ... . ,
i i «» j v., v , „ vidim, ze vidim, kako neumno sem vrstama velikih rdečih roz dva se	, T ... C/ Z J
ravnala. Le pojdi sfarče, le poj-
di!" In starček je otepal s svojimi suhimi rikami proti njej. kakor bi se hotel ubraniti je. — toda Smrt je vzela njegovo dušo. jo stisnila *u jo izluščila iz njega, kakor se izlušči jedro iz češplje. ter jo je odnesla s seboj.
Plačani služabniki so našli mrzlo truplo starca.
44Končno vendar!" so dejali. 4,Tak star hrust!"
mlada človeka gor in <lol. Mladenič — oni deček — je vzel obe ročici zlatolase deklice med svoji, ji zrl v oči ter dejal: 4'Rad bi umrl. ker te toli ljubim!"
Smrt ga je cula. In po noči, ko je mladenič legel, je smuknila na luninem žarku k njemu. Smehljaje se, toda mladi mož se jo je prestrašil.
44Pusti me, pojdi proq! Saj sem živeti šele začel! Zdaj še le vem, kaj je življenje, kaj je sreča ! Pusti me!"
<4On me je sicer klical," Je mislila smrt. "toda bodi! Pustim ga! In odšla je.
Zlatolasa deklica je postala žena mladega moža in mladi mož je postal odličen mož, ne le v mestu, nego tudi v državi. Pridobil si je imetka. kralj ga je poklical na svoj dvor ter je okrasil njegove prsi z naj redkejši mi retli, bil je spoštovan in ljubljen ter v svoji rodbini povsem srečen. Imel je zdrave, nadarjene in vesele otroke, njegova žena pa je bila v hiši solnčni žarek. — Ta mož je bil res srečen.
44Sedaj pogledam k njemu," je sklenila »Smrt; 4'sedaj mu ne manj ka nič druzega kakor moj mir in
moj pokoj, ki sta krona človeške sreče. Da, k njemu pojdem."
Dostojanstvenik je počival po oImmIu. Ležal jc na dragocenem diva nu, je gledal v strop in pušil "Amer. Slov." tudi pravi, da dragoceno smotko. Skozi odprto, socialisti izvršujejo "atentate z okno je slišal z vrta smeh in vrisk dinamitom, zavratne umore, ple-svojîh otrok ter se je smehljal. La- m*ve" in zlodigavedi kaj še vse. hen topel dih ga je obdal — Smrt Kje pa? Kje — kje? Po ameriških je priletela v sobo	m08tih 8e vrše dandanes nešteti
4'Pusti me, pusti me! Pojdi proč	umori< — ali so tph umorov krivi
od mene!" — dostojanstvenik je	socialisti? V zakotnih chieaških
iztezal svoje roke proti njej. "Ni-	igralnicah «e. je tekom zadnjih
sem te klical, nočem te videti, ne	dveh let razletelo že 3«> dinamit-
grem s teboj! Ti brezčutniea. kaj	nih bo™b, — ah to delo socia-
. ne vidiš, da imam otroke? Da ži-	«stovî V Chicagu, P.ttsburgu in
drugod plenijo graft«irji v javni n
Stoinstokrat prežvečena laž, da so socialisti in anarhisti eno in isto, ne vleče več. Takisto se že vsakdo smeje — kdor pozna socializem, — bedasti trditvi o "raz-deljenju osebnega premoženja na enakomerne dele". Socialisti nisó tako neumni, da bi — ko dosežejo končni cilj — kopirali sedanji roparski sistem, v'kterem se — deli. Why! — Ali ne vidite, kakg/si danes delijo kapitalisti delavčev produkt? Ne; socialisti ne bodo posnemali kapitalistov, da bi delili. Pač pa bodo razdelili — delo, in sicer tako lepo, da bodo morali proizvajati družbi koristne stvari tudi taki lenuhi kot je žegnani urednik "Amer. Slovenca", ako bodo hoteli jesti. Seveda te delitve se boje profesionelni lenuhi, zato pa lažejo o 44delitvi premoženja."
vim še le sedaj? Zaradi otrok vsaj me pusti tukaj! Tiču dovoljuješ, da vodi svoje mladiče iz gnezda, a Človeku niti tega ne privoščiš, ti surovinka!"
Smrt je odšla, 4'Kako se je razjezil!" si je mislila, 4'ko sem ga hotela vendar le pogledati! Eh!"
uradih ljudske blagajne. — ali so morda to socialisti? Fakt je, da kapitalisti in njih hlapci podmiče-jo socialistom vse zločine, kterih so posredno in neposredno sami krivi!
gospoda.
4'Sedaj," si je rekla smrt in stopila naenkrat v sobo.
Toda starec je začel kričati:
"Nevarni socializem", 14Strahovi", 44Socialistični katekizem" in 44V doki klerikalizma". Čitajte te brošure dvakrat, trikrat in spoznali böte, kaj je socializem v resnici in kaj hoče; Bpoznali böte tudi, kakšnih laži in plitvih fraz se poslužujejo naši nasprotniki, ki zagovarjajo ' sveti" kapitalistični sistem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nepoznanemu v Cleveland, O., ki nam 'je poslal 44 Narodni List", šifkartaško glasilo g. Zottija: Mi se ne vtikamo v šifkartaške posle. Nam je vseeno, če se šifkar-taši drug druzega vbijajo s Črnilom ali nazivljejo z lumpi ali če pijejo v bratskem objemu šampanjca. So pač bratci, ki se razumejo med seboj in so vredni drug druzega. Špekulantje in kramarji so. Torej v koš!
Dopisnikoma v Beaverdale, Pa. in Hazzard, Pa, Oba dopisa sta izvrstna in stvarna. Žal, da ju radi premajhnega prostora v listu, že nemoremo priobčiti v tej številki. Priobčimo ju prihodnjič. Pozdrav!
lyouis Glažar za Sygan, Pa. in
okolico.
Vandling, Pa.: Frank Verbajs, box 135. Willock, Pa.: Jakob Dolenc,
box 3.	' •
Davis, W. Va.: John Mesojedec, Box 337. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Cumberland, Wyo.: Lozekar Gašper.
Hudson, Wyo.: Anton Jalov-čan.'
Uoek Springs, Wyo.: Valentin Stalick.
Za Pueblo, Colo,: Karl Batista.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK,
1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
V 'f v
W 'f fff
■P
Popje imajo posebno naslado. In leta so potekla dalje in dalje, če zamorejo ob vsaki priliki po-Dostojanstvenik je postal le spo- j vednti, da so bili Marks, Lasalle štovanejši in slavnejši. V svoji in ostali (delavski prvoboritelji rodbini je bil že ded in vnuki no j drugoverei ali brezverci. Ako bi bili zopet zdravi, veseli in nadar- Marks danes živel in če bi bil mi-jeni ter so kobacali okoli starega liardar kakor je Rockefeller — crosnodn	*	papež bi mu gotovo poslal svoj že-
papez ni mu got gen ne glede na to, ktere vere je.
blovenskim delavcem priporo-
44 Imej usmiljenje in ne jemlji me	čamo, da pridno čitajo socialistič-seboj! Vse moje življenje jo bilo	ne knjige in brošure, kterih ima le delo in skrb — sedaj imam mir,	44Proletarec" dovolj v zalogi Popusti, da se odpočijem! Sedaj še	sebno vam priporočamo brošure
NASl ZASTOPNIIKI.
Colorado Citv, Colo: Drag. Pogorel ec.
Za Chicago in okolico so naši zastopniki: Mike Kulovec, John Jereb, Anton Anžiček in Joe Za-vertnik ud. 440 N. Curtis St,
La Salle, 111.: John Puček.
Filip G od in a. za Indianapolis, Ind. in Anton Mesec, Indianapolis Ind. za okolico Severno stran.
Zastopnik: Jože Radelj, box 275, Frontenac, Kans. Frang Vegcl, b. 134. Girard, Kas. in za Franklin Kans.
Pongrač Ju ne, /n K. in W< Mineral. Kans,
Nick Vuksinič, (Thisholm, Minn. za ta okraj in okolico.
Za Minnesoto: Jernej fVnogoj, Box 477 Eveleth, Minn.
Anton Sterle, box 344, Gilbert, Minn.
Ilibbing. Minn.: Frank Hitti.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar.
John Gašperin, . 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. v
Cleveland, O. Frank Če rne in Frank Cirk, za Cleveland in okolico.
Lorain, O. in okolico Frank Ve v ar.
Joe Pajk, za Pennsvivaninje.
Conemaugh, Pa: Frank Podboj
Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Toni Mrak za Hackett, Pa., in okolico.
Johnstown, Pa.: MMh. Gabre-nja.
NA VSE SLOV. SOC, KLUBE V AMERIKI.
Vsem slov. soc. klubom priporo-jča slov. soc. zveza, da vsak klub odpošlje vsaj enega delegata na prvi ju gosi o v. soc. kongres v Chi-■ eago.
Da se vsaj nekoliko razbremenijo klubi glede stroškov za delegata, je slov. soc. zveza sklenila na seji dne 18. junija t. 1., da j oskrbi slov. soc. delegatom brezplačno hrano in stanovanje za čas kongresa v Chieagi.
Vsak delegat mora prinesti s j seboj pooblastilo, kterega naj podpišeta tajnik in predsednik seje. ko je bil voljen delegat.
Vsak delegat naj nemudoma naznani, po kateri železnici se bo pripeljal v Chicago, da ga bodo sodrugi pričakovali na železniškem peronu in odvedli v njegovo stanovanje.
Sodrugi upoštevajte to!
Za socializem
, John Petrič, tajnik zveze 1638 W. 22. St., Chicago, 111.
knjigp:
v zalogi ••Proletarca":
Boomlizem 1 zv.....!.......... $ .10
Hocinlna demokr. in kmet. Ij. 2 zv. .05
Zakaj mio Horialisti, 3 zv........10
Komunistični manifest, 4 zv......20
Kdo uničuje^ proizvanjanje v malem, 5 zv......................15
Kat. «vetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv........... .35
O konsumnih društvih, 8 zv......10
Kapitalistični razred, 9 zv........15
Nevarni socializem, 10 zv........15
Narodno vpraAanje in Slovenci,
11 z v........................ .15
Strahovi, 12 zv................. .15
Vojna in soc. demokr............15
Primož Trubar in slov. ljudstvo.. .05
V dobi klerikalizma.............20
Razprave.......................30
Občinski socializem .............35
Francka in drugo...............25
Iz nižin življenja.................50
Moderni socializem.......:...... ,10
Socialistični katekizem...........10
Džungel...................1.00
Pošeljamo jih poštnine prosto.
Importiran starokrajski tobak vsake-vrste
za Cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicatro, m.
Halo, Johny!
Kje ai pa bil včeraj? Saj vei kje, tam kjer je največ zabave. Ali ieuie vei da je največ zabave v GOSTILNI
John Košiček,
1807 So. Centre Ave. Chicago. IU.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St.. Chicago, OL
Im* ▼•êjo uüofo ar, r«riiie, pnrt» nov in dragih drafotin. Izrrèuj© Ml vsakovrstna popravila v tej stroki pa
zelo nizki eoaii.
Obiiéite gal
Druktvene regalle, kape, prakoramziie«^ bandera ltd.
za aloveuaka druitva oajbolje preskrbi
Emil Bachmati
lTlfl So. Centre ave., Chicago, lil.
Slovencem in Hrvatom!
aaananjamo, da iadalujemc nanonitu
l-ll^lp,!»^ po najnovejieim kroja. Unijsko dak>; tarpedno in liéao V zaJoffi imamo tudi razne drug« potrcbMina, k »t*
da ji v delokrog oprave — oblak
Pridite in oglejte ri nafto izložbo Z rsetn «pofttovaiijetn
isr
Osnujte si dom v slovenski koloniji.
Ako želite poaedovati lepo, rodavitno in cfobro farme od 40 akrov ali naprej, tedaj lahko kupite zemljiičč tukoj v naai slovenski koloniji, če tudi je važ denarni kapital Se majhen. Najairomaž-nejii delavec, oženjen ali samec, si lahko tukaj ustanovi lepo gospodarstvo. Pišite nemudoma vsi za podrobna poročila. Ne odlagajte! Adresirajte:
THE JAMES W. 6000 COMPANY, ASHLANO, WIS,
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
6
Največja I/VWNDALE Sr«Jce
izbira I£clOTHING HOUSE vseh vrst
klobukov. $WCorner26-&Ccnir*lPatkAve. iti cett.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
Obleke po mere naša posebnost-
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18tlk Street
pri niue Island Ave,
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri niem. Oddaljeni rojaki nnj pišejo dopisnico.
CE RABITE EXPRESS
kočl|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko --se oglasite pri-----
W. J. BRENN AN,
1132 1st St
La Salle, 111.
TELEPHONE 380 F.
DOBREGA FOTOGRAFA
Povsod cenijo. Zato pojdite k
kteri izvrstno totografufe. Najboljše delo.	Cene zmerne.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOOALU 14. PLAČE. TELEFON CANAL 287.	USTANOVLJENO 1883.

Izdelujemo iTČo^r^.
Prodajano CVi2°.bm, '
Imamo	zalogo modernih klo-
lllldlllU bukov t najraznoTrstnih bojah.
V 7»loai *mamo veliko zalogo srajc, kra-f ¿dlUJJl vatt jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča ||IT)| M/I MFIf
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JU Al lVl/IIflEiAf
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele gžf**^
* Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Varicoeell, Strietari. Dalja osdravim nalealjivo Matniflenje, ti vi ne nezmožnosti, rod. nico hi bolezni tičoiih te moikili.
Ta prilika je dana tiatim, ki ao iadali ie velika «Tok zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj names je, p» kazati vaem, ki ao bili zdravljeni od tueatov zdravaikai breznapeino, da posedujem le jaz adino sredstvo, a kteri« zdravim vapeino.
Za nerspatao zdravljenje nI treba pla£&ti—1« ta Tipata*. Ozdravim pozitivno ielodečne bolezni, pljutaa, na jetrlk in ledvicah ne glede kako stara je boleren.
Tajne motka bolezni zdravim hitro, r.a stalno in tajno, iivftene osemogloati, slaboat, zgaiba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba voda. Pljuča, aaduka, Bronchitis, sr^ne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... .ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastruplja*)« in vse druge kotne bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok i» druge bolezni. Prsiičs in sretujs zastonj. Govorimo idovanako.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph and Lake Sta.
CHICAGO
Uraduje: od 8 ure «jut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 nre zjut. do 4 ure pa^
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfh pijač.
1837 Bo. Fiak St. Tel. Canal 1405
Jako važno vpra*an|e?
"ATI t*m že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"! 0« ne! —
proletario
EIS! DAIM.
(Spisal M. Areibaiev. Poslovenil Jože Zavertnik.) v- # (Nadaljevan» Ko je odhajal, ni imel jasnega cilja; ali komaj/sta ga obkolila beli ntraz in jasna ulična svitloba, pričelo je biti njegovo srce bolestno in urno, telo njegovo se je pa pričelo tresti fino in vztrajno mučno. Ilotel se je otresti iu vrniti se v samotno sobico, ali njegovi nogi sta stopali mehanično naprej in sta ga nosili proč. Ar-zenjev še ni verjel, da pojde k zimski palači. Ali bolest, katero je čutil v svojem sr<mf mu je pripovedovala, da bo videl vse.
Zdaj so bili ljudje, katere je videl raz okna, že pred njim iu za njim in na vseh straneh. Korakali so naprej. Arzenjev jih je pa o-gledaval radovedno in skušal je odkriti na njih nekaj posebnega. Ali na vseh obrazih je videl enak izraz, ki ga je spominjal na nekaj ponebnega. Se včeraj ni opazil na obrazu dveh ljudi enak izraz. Ali danes imajo vsi ljudje enak, poseben, nemiren, čudežen obraz z odprtimi, razburjenimi in vpraša-jočimi očmi. Iz globočine okroglih črnih punčic je zeval pokrit nemir.
Ko je Arzenjev zavil okoli vogala, se je zavedal nakrat, na kaj ga spominja ta skupni izraz: Tako globoko misleče in vprašajoče je gledala tudi Saša, ko je rekla, da pojde tje, dasi Se sama ni bila na jasnem, zakaj da pojde.
Arzenjev je zgenil in stopal je hitreje. Čhidni,-nejasni občutki so polnili njegovo dušo. " Ljudje so se množili okoli njega. Vedno redkejši so postajali med temno naprejdrenjajočo rnno fieo mrzli, beli. prostori. Ljudje ao prihajali iz vseh ulic to cest, mimo kateri hje hodil Arzenjev. Vedno glasnejše in močnejše so odmevali vsi koraki. To je bilo pravo preseljevanje narodov. Ko je Arzenjev krenil okoli vogla, je bil v vrtincu tesno drenjajoče množice. Za sekundo časa je včin-kovalo na njega, kot bi gibalo vse: nebo, hiše, brzojavni drogi, drevje in ljudje. Beli ulični trak ae je zgubljal v črni ob hišnih stenah naraščajoči povodnji kot valovi razburkanega morja ko vdar-jajo ob skalo.
4'Za Boga! Taka množica 1" se je čul ženski glas tik ušesa Arzen-jeva. Arzenjev je videl daleč od spredaj v črnem morju gibajočih | ()j)rn*j|'' glav vrsto rdečih pik. ki so se razprostirale kot napeta veriga preko ulice.
"Glej. brht, kozaki!" je rekel nekdo poleg Arzenjeva. V glasu je bilo čuti toliko sovraštva, da 8e je Arzenjev ozrl in mislil:
"Koliko sovraštva in jeze je sedaj tu! . . . Mogoče bo treba, dma minejo desetletja, da se odstranijo posledice tega dneva." Nakrat je zastlo tesno, grmeče korakanje; nekdo je zakričal nekod pretresujoče, mejtem se je pa glasil grmeči hrup od spredaj enkrat glasnej, potem pa zopet bolestno tiho. Na tueate, stotine, tisoče rdečih in bledih obrazov je šlo drug za drugim mimo Arzen-jevega in vsi so gledali s široko odprt imi očmi v njegovo dušo. -Okna teh hiš niso bila tako slepa: Za temnimi šipami so gibali, . prikazevali se in zginjevali nejasni obrazi.
Arzenjev se je občutil sredi vseh teh sirovih, suvajočih, enakomerno razburjenih in kričečih, pa vzlic mrazu po znoju smrdečih ljudi osamljenim kot v puščavi.
"Zakaj sem prišel sem!" — si je očital, pa vseeno korakal naprej, ker ga je drvil ljudski tok. ne da bi vedel kam. Včasih se je obrnil, obšel je posamezne oddelke in zopet ril naprej med rama-/mi, hrbti in rokami.
Množica ga je dr vila pred vojaško vrsto.
Stal je v prvi vrsti. Pred njim je sedel na nervozno pleaajočem konju mlad svitlo plavolas čast uik. katerega spičasti iu lakasti škornji so tičali v svetIHi stremenih. Njegov velik pla£Č je bliščal srebrno, gumbi iz medu/so svetlikali, roko, ki je tičala v beli ro-kovici, je pa vihtel oblastno v zraku.
"Te le mislijo, da imamo večjo svobodo kot v FrancijiIV je rekel jasno in določno, ne da bi z malimi semintje švigajočimi očmi pogledal koMu v obraz.
44Fej' . . . Oho! . . . Oho!" je grmelf. kroginkrog skoraj prijazno Za trenotek je bilo občutiti, kot da bi se smejali vsi kroginkrog. se razgovarjali glasno, kot je v navadi pri zabavnih, veselih razgovorih. Ta občutek je vplival tako prijetno na Arzenjeva, da je čul svoj lastni veseli smeh. Ozrl se je na vse strani in nikjer ni videl sirovih zlobnih obrazov. Hotel j enekaj reči, pa je zagledal poleg sebe modro dijaško uniformo^ na kar se je lastniku uniforme nasmehnil prijazno.
"Ali že veste, da je polk Sem-jonev prešel k delavcem," je odgovoril nenadno dijak na njegov smeh.
"Ali je res T" je vprašal Arzenjev z istim veselim glasom.
V tej sekundi je dobilo pozoriš-Če drugo lice; čuti je bilo le napeto gibanje ljudske množice. Arzenjev je čutil, da vstaja za njim nekaj nevidnega, kar se mu bliža, raste in prihaja direktno k njemu. Pogledal je častniku v oči in opazil je na njegovem obrazu čudno spremembo; postal je bled, da so bile videti poteze določneje in krčevite. Kakor v zrcalu je bilo videti na njemu, kaj se vrši za ljud sko množico, ^ar Arzenjev ni mogel videti. Velik konj častnika se je nakrat zasukal na zadnjih nogah.
"Ne dovolite jim skozi!" je za klical častnik smrtno prestrašen s pretresljivo tanjkiin glasom in nagnil svoj život naprej. Okrogli, svetli zadnji del konja se je ponižal za trenotek; nogi ste se skrčile in vzletele z grozno silo kviško. Mokre, snežene kepe so vdarile Arzenjevu v obraz in prsa; videl je nekaj velikanskega frčati po zraku in snežinke krožiti v kolobarju.
"Strah jih je!" je zaklical še veselejše dijak. Arzenjev se jc
•h je zavedal. Temu je sledil div-	brž glavno vlogo, katere pa ni ra-1	Nič več utrujenosti,
ji, blazen Vrtinec polu groze in	šumel. To je bilo tako nezmiselno, Pof. Loewy v Berolinu je izna-
milosrdja brez zavedanja za lju-	strašno in grozno, da ni hotelo v šel novo zdravilo, zVano "sper-
... ~ .	..________x__________T- .	I	»» 1»: K.v Ivuin u+^eil lrnnm> V«a-
di in čustva.	njegove možgane. In to je bilo I	min", ki bo baje storil konec vsa-
Množica je vdrla naprej in su- najgroznejše.	kemu čutu utrujenosti in onemo-
vala Arzenjeva. Zdsj sem, zdaj Pred očmi je plavala mučno	glosti. Vzrok tega učinka na člo-
tje. Konj in vojak sta zginila na- rdeča megla.	veško telo se ne da raztolmačiti,
krat. kot bi ju bil videl v sanjah. | Takoj je v drugič iu tretjič po-	pravi iznajditelj. To zdravilo bo
Cerkvena bandera so plapolala rezalo omotljivo pokanjc^tt^k, od	komajda pristopno ljudstvu, do-preko glave in zakrivala nebo in spredaj so pa zopet švigali men-1 kler se rabi za vbrizgavanje pod
obraze. Na vseh straneh je gibala kasti bliski. Nekdo je/zagrabil ro-	kožo. Večkrat smo opozarjali na-
in 'divjala mnogoobrazna in ne- j ko Arzenjeva, vrgel se na obraz in	še čijalce na zdravilo, ki brž oz-
redna množica s krikom in truš-; potegnil Arzenjeva s seboj. Arzen-	dravi telesno in dušovno onemo-
čem, kot bi prihajala iz središča jev jo padel z glavo v sneg in je	glost. To je Trinerjevo ameriško
zemije. Jtrčevito rat^vedni, rdeči zgubil za dlje časa zavest. Njegov	zdravilno grenko vino, ki izpod-,
in bledi obrazi so hiteli mimo. Ar- posluh je beležil ponovno pokan-	buja prebavila k delu ter jih za-
zenjev se je sukal kot v vrtincu je v daljavi, žvižganje, krik in pft-	jedno krepi. To jih usposobi, pre-
okoli sebe, umikal se je na stran, danje. Za tem je pa nastopila hla-	jemati dovolj hrane za napravo
silil naprej, pa zopet nazaj. Strašen krik je pretresal zrak
Ljudska množica se je razdelila na dvoje in- v tvorečem se ozkem, belem, dalekosežnem hodniku je videl Arzenjev v daljavi še mo
dna. pusta tihota . . .	I nove, obilne krvi in za ureditev
__________........	Ko je Arzenjev dvignil glavo, obtoka. Uživaj ga pri vseh bolez-
in krčil srce. Množica ga je podr- je videl pred seboj veliko rdečo nih, kjer so znaki: izguba teka, a skoraj na tla in drvila kričaje mlako krvi in krvav, umazan hitra upehanost, nervoznost, za-s krčevitimi obrazi iz katerih s<> klopčič, iz katerega «o štrleli kvi-|peka, neodločnost, oči zevale široko v svet, s strašno Iško lasje in kosti, silo naprej. Napol nezaveden in I Vsenaokrog je bilo prazno. Po-prestrašen je Arzenjev ležat na-1 samezne, črne postave, mahajo-
V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ash land Ave., Chicago, 111.
Vse pritožbe
zaj. Ob cestnem vogalu ga je mno-1 če z rokami, so še gibale gorindol, žica pritisnila ob hišno steno. Vj-|na levo in desno. Ali nemogoče je
ici je nakrst konjske glave z be-lbilo spoznati, v katero smer »e I glede uredništva Iti UprHVfli-imi zobmi, sive vojaške plašče in gibljejo. Na Arzenjeva je včinko-L	«aIM-Ia Alraimn,
rigajoče fine, ostre |valo, da vidi blazneže okoli sebe. StVa naj Se pOSUjajO aireKOO
Vsepovsod je bilo videti poteptan p^dsednikll "JllgOSlOV. del.
"Ne drznite se sekati!" je zo-lbel sneg, nepremične črne madeže L. - /4rii*hn" PrinLn Pod . »t zakričal veliki človek. Nakrat in kri . . . Tuje nekdo ječal groz- *ISK- Q'UZDe \ rraiJKU rua-
so planili spretno izza konj debeli no, drugod je nekdo lezel preko HpCU, 604 N. ClirtiS, CtïiCâ-črni ljudje, vel i V • košata bitja v I snega raztrgan, zgubati in skriv-policajskih plaščih. In še prednolljen kot zmečkana muha, ki zapu-se je Arzenjev zavedal, zakaj selšča za seboj krvavi sled. Arzenjev gre, je dobil močan udarec v ob-1 ni videl, kaj je daleč pred njim raz, ki ga je položil na tla. Pred I in za njim. Smrten strah in nepo-njegovimi očmi so se kresale iskre. Ipisljivo usmiljenje sta se pojavila
IVR.Richter'C «a-EXPELLER"
Kuj ti korUtij'* močo« milic«,
trpi* n« revmatizmu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrfB)«*. «»	bokrtlB* to
mi»ir»ni njih <r*rok«. Id Itie v »»«h i*kari>ah
JOS. PREŽEL,
Slovenska Groccrija, 1932 West 22tid Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
ROJAKI
go, 111.
V8AK SOCIALIST
Vsak socialist bi mogel nositi znamenje, kedar pohaja na pic -je zaklical na Iv njegovi duši. Krčevito je planili nike na prostem. Znamenje iz svi-
4'Kaj delaš f
kratko, z glavo je vdaril ob steno I za čl6vekom ki je lezel preko sne-in sedel je v snegu. Ali videl ni I ga. I)ošcl ga je in prijel pod paz-nič, ker ga je mrzlo, mokro ban-lduho in skušal postaviti ga na dero že zopet vdarilo preko gla-lnoge. Zdaj so prihajali ljudje od
ve.
le in z vprašanjem: Kaj je pravf (What ii rightt).
Naročajte takoj. Pričeli bomo z delom ko dobimo naročila. Priporočajte to znamenje vsem so-
v VVaukeganu!
_ Če kočetc piti dokre
pijače in se zabavi ti po domače pojdite k
S« Mahnich-ii, !
/14 Marke! Street, Waukegaa.
Pri njemn je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st PL, Chicago, JU.
Izdelovalec najfinejših cl*ar vsake vrste.l
Na debelo in drobno.
J
H
vseh strani. Nekdo drugi je sku Vrzenjev ni vedel kasneje, ke-|šal z ramo «>1> rami .Vrzenjev& I drugom in sodruginjam. Cena je
nizka, le 35 ct. komad.
daj in kako se je pobral; spomin-1 vzdignit! ranjencaC4q ga odnesti jal se je le groznega krika, krat-I proč. Razbit, s krvjo oblit človek kegg, jvižganja in rezanja in krva-l je ječal komaj slišno, gibalme^e ve ¿lave, ob katero je zadel. Po I neprenehoma bolestno in ju gle-obrazu mu je tekla kri, skelela galdal z nezavestnimi očmi. Arzenjev je brada in glava je bila težka kot I ni vedeL ali množica «nihaja, ali kamen. Bil je v ledeni puščavi, I se mu bliža. Ali v prihodnji minu-
Posljite naročila takoj! J. E. L.
829 — 12 St. Denver Oolorado. | cago, DL
Pri naročilu omenite ta list.
Sodrugp! Priporočajte hrvat-.kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Anieriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-
pred njim se je razprostiral edvan. Iti so druj bel cestni prostor pokrit s cunja-1 ranjenca.
milosrdne roke prijele Položili so ga na sani ROJAKI'
POZOR!
mi, čepicami in galošami. Daleč Inajemščeka.
s preda j, tik stene visoke, rmene palače so pa svetlikala tesno stis-nena mala krdela, katerih pomen je umel tolmačiti Arzenjev.
'Ta je mrtev,' nekdo.
Arzenjev je spustil roko ranjen ca. Omahnila je brezmoeno in o
Kdo hoče piti domače naturno
se je oglasil I vino, naj se oglasi pri
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegljl&eo
Sveie pivo v aodëkib in butsljkak
FRANE ČEHU, 1703 S. Centre av.	t+mormtne pijafe ter oaijaka
»nwxike. Potniki dobe éedno premo
Chicago, IU.
"Ah. ah, ah!" so se glasili ne-lstala je nepremična.
številni hripavi glasovi, ki so po kali jeze.
4Takoj zgubim pamet, oglasila biserno čista in svareča "Kaj je to? Zakaj? . . ." je dr-Imisel v možganih Arzenjeva. Iza1o(n-vilo skozi možgane Arzenjeva. In leno pa je občutil Arzenjev, da se njegove ustnice so gibale brezmo-lje rodila globoko v njegovi duši čno, po licih so tekle solze in kri;|nekaj velikega, večnega in trdne-
Belo in črno vino razprodajam 80 Je | sedaj po $1 galon. — Rojaki, sezi-te po njemu, dokler ga imam še v
4x.
dro, pa že grozečo kompaktno se je oglasil neki glas sredi divje ljudsko množico, ki je kot mogoč
KDOR HOČE IMETI
mazal se je s svojimi mokrimi in I ga, nekaj druzega je pa umrlo za I , V1 . . . , .
. J . . .	• u- I j	dobro obleko najnovesega kroja,
tresočimi rokami, v katerih ni bi-1 vedno.	1
"Sveti Bog. mogočni oče, sveti
neumrjoči Bog! je slišal.
Ali takoj so s*» oglasili številni
èiéée aa ni ako eeao.
Postrežb« točna In taborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovaaoai se toplo pripuroêa
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
lo volje in moči.
"Ljudje stojte, ne bojte se!
ga kaosa. V začetku so prihajali hripavi, grozni glasovi, ki so po-ljudje zopet posamezno, potem pa šiljali svojo bolest višjeiovišje v
zopet v gosti množici, ki je pote- zrak.
gnila Arzenjeva s seboj. Strašna jeza se je oglasila v
Sani so lezle počasi preko belega snega, in višnjeva mrtvaška
na reka preko ceste prihajala vprav proti njemu. Beli medprostor se ie krčil hitro, kot da bi ga požirila temna ljudska stena.
"Kaj je to? je Arzenjev vprašal nehote bližnjika.
Veliki bradati človek je obrnil svoj obraz z odkritosrčnimi očmi proti njemu in odgovoril je sve- joča in nepremična vrsta sovraž- Igoštevilno petje: "Sveti Bog, mo-
okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KASTRUN-U KROJAČ
Arzenjevu; bolelo ga je nekaj,	glava * zalepljenimi, kalnimi očmi
rad bi kričal in tekel naprej.	se je gugala žalostno in resno,
Daleč od spredaj je stala preko	mejtem ko se je culo kroginkrog ceste na modrem snegu svetliku- nesoglasno, napol grozno in mno-
čano in tiho:
"Delavci prihajajo!" Te kratke navadne besede so oživele strašno, mrzlo čutstvo, v glavi je občutil krčevito gibanje, duša je pa postala mirna.
Že je bilo videti razločno vrste bližajočih se ljudi in v zraku plapolajoča cerkvena bandera iz bro-kata in svile. Opaziti je bilo, kako korakajo sredi množice, ne od spredaj, črne postave z dolgimi lasmi in v širokih haljah, kot bi jih bil kdo na8ejal v množico. V rokah teh ljudi je svetlikalo nekaj križu podobnega.
Zopet in zopet je dobil Arzenjev sunek v hfbet. Ozrl se je in videl je pred seboj velik gobec,
nikov.
gočni oče, sveti neumrjoči Bog,
Bratje, ne streljajte, bratje! |usmili se nas! . Vi ste naši!" so kričali glas-
1842 S. Center Ave., Chicago, 111.
— Pridite in poglejte! —
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Neko strašno, nerazumno čutno iu vzpodbujajoče ljudje, ki šolstvo je tiščalo Arzenjeva v grlu;
prehiteli Arzenjeva. Nakrat je pa ni mogel korakati z drugimi in | Canal 476	Chicago, 111.
množica obstala tako hitro, da je naslonil se je opotekajoč na steno.
Že je mrak razprostiral svoja krila, temna množica je stopala in
Arzenjev telebnil ob hrbet človeka pred njim.
"Kmalu bodo streljali," je re- mhala počasi od njega proč in ae kel nekdo poleg njega mirno in zgrinjala z žalostnim, modrim
hladno.
mrakom v celoto, iz nepregledne
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
RA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Leopold Saltiel 1
OD V MTU JUL v kaxenaklh in eivihük ndmk Auto Phone 0065.
Office Phone Main 8060
fteaideaee Phone Irwing 417«
U&AD: 87 METROPOLITAN BLOCK
Severoaap. ogel Randolph in La Salle nliee
$
Stanovanje: 1817 Sheridan Bead.
Arzenjev je obrnil s krvjo oblit drenjajoče mnsžiee in pa kipelo in prestrašen obraz. Ta opazka se I v večerni zrak žugajoče, skrivno-mu je zdela tako brezobrazna, da stno tužno polje . . .
je hotel odgovoriti nekaj . . . Ali v tem trenutku je suho in močno
Arzenjev jo šel domov. Korakal je brez čepice, šepetal
pokanje prerezalo zrak. Nekje od	in govoril je nekaj, njegovi kora-
spredaj so švignili dolgi in rmen-	ki so pa bili nerodni in okorni,
kasti bliski, in v srcu. ne v ušesih	iZablisnila je luč. Ljudje so hiteli
ki ga je zrl vprašajoče in tužno. so se začuli Čudni glasovi, kot bi	mimo njega. Stopali so trdo in
\rzenjev je dvignil glavo in vi- nekaj žvižgajočega in vdarjajoče-	kričali, pa obračali proti njemu
je preko konjskega gobca ga frčalo preko glav. Sledil je	svoje blede in prestrašene obra-
mnogoštevilen začuden krik, za	ze, ki so se zgubljali v večernem
Angleščina
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. a. KUBELKA,
538 W. US St.. New York, N. Y.
Piiite po cenik knjig!
HALO!
HALO!
del
Bližale so se rdeče pike; že je gladko obrit, brezbarven obraz, razločeval Arzenjev rdeče, okrog- "Nazaj!" je zaklical kozav in katerim je bilo čuti glasno, bolest-1mraku, le čepic?, pod njimi pa nepremič- plavolas vojak, ki je vodil konja no, zategneno stokanje.
brex učitelja! Slovensko Angleška Slovni-1 K»m pat — Na avefte pivo ia tUo
dobrega vina k
Frattk Mladiču 1832 S. Centre Ave.
tam ae bomo imeli po domače."
To je pogovor s ceste, ki priča o mojem aaloonn.
Frank Mladič.
1832 S. Centre Ave., Chicago.
ne.\ enake, brez življenske neepo- proti njemu.
(Konec prihodnjič.)
razumne vojaške obraze.
Veliki Človek v suknji z ovrat-
\rzenjev se j evstrašil velike nikom iz kožuhovine je stal poleg
Nakrat je učinkovalo na Arzen- živali, ali konj ga je pogledal, Arzenjeva in je nekam Čudno za- Posledice zanemarjenega prft-jeva, da vidi obraz Saše in njeno malce zaplesal in ni hotel naprej, j zibal rameni in se nakrat težko hlajenja pozna vsak. Pravočasno | Pri njemu dobtt najbolja kalifornlj. čepico v ljudski množici. Kdo je "Vidiš, Tvoja žival je boljša, ivsedel v sneg. Od zadej je nekdo drgnjenje s krepkim linimentom
Aka hočet dobro naravno vino piti, oglaaK »c pri
JOS. BERNARD-UlDr* w- c- 0h,endorf' M*D'
Zdravnik sa notranje boleanl ln ranocelnlk.
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
aka in importirana vina.
pa pričel prodirati naglo v isti kot si Ti!" je menil Arzenjev I trdo pograbil njegovo roko, jo I pa kali uniči. Najpotrebnejše smeri, je pa zagledal neznano de- mirno in očitajoče, da si ni vedel spustil in stokajoč omahnil v sneg sredstvo v domači lekarni je to-
t&iravniAk« preiskava bretplačno—pln* čntl je le adavila, 1924-26 Blue Island Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do 8 po pol. Od 7 do 9 c večer. laven Ohieags živeči bolniki naj piled o slovenakt
kle. Od zadaj je bila podobna Sa- zakaj. Ši. Že to je v Arzenjevu obudilo gorko sočutje; stopal jc hitro za njo in ni se več čutil osamljenega Ko jo je zgubil izpred oči, je zo- . Za ,sekundo jo oživel v njegovih pet poatkl otožen in ni več iskal j brezbarvnih, topih očeh živ, zau-
i	« »wu njun j r: uinit piuaiuii' i irj u»m»« i ■uiiiiir^u, «r irin ««tih
> "Konja vodim jaz." je šepnil	Ia začudeno z rokama in padla na se je Dr. Hichterjev "Pain Ex-
^! vojak počasi in tiho skozi zobe	obraz. Množica okoli njega je za- peller" izkazal, da je kot tak iz^
. "Pomisli, kaj govoriš."	fa»lrt postajati redka, vse je pada- ¡»oren. Sredstvo se lahko kupi v
Saše. Ali ta tuja deklica in sploh vsak ženski obraz je doživel v njem gorka in nežna čutstva.
pen in gorak izraz, ki je našel od-nev v duši Arzenjeva. To je bil zadnji vtis, katerega
Pred njim je neka ženska ploskni-1 rej dober liniment. Že leta | Najboljin najfinejše obleki
80 po nizki ceni na prodaj pri H SCHWARTZ,
M v nejasnih formah na zemljo. I sleherni lekarini v Ameriik za 25 I 16—18 N. Halsted St., Chicago Ti prizori so se hitro vtisnili v centov steklenica. Človeku pa je Velika zaloga klobukov, Čepic, če-ožgane Arzenjeva, kot bi mu bil treba biti pozornemu, da' dobi vljev, perila in kovčekov. porinil kdo nož v glavo in ga v ra- pravega z varstveno znamko s si-1 Kdor kupi za pet dolarjev, dobi ni zasukal. Videl je se nekaj, naj-' dro m.	I darilo.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St..
U Salle. IU
Toči ves, gostilni podrejene pijnfti inne priporoča rojakom m obta obisk.