*
ra
IZDAJA ZA GORIŠKO IA BEIEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
--_	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
jg^VUl ■ Štev. 173 (2169)
Vitelli je včeraj dovolj jasno namignil, da je vajen problemov, ki segajo do Logatca, bosanske in hercegovske meje.
TRST, četrtek 17. julija 1952
Cena 20 lir
Protest Osvobodilne fronte zs Tržaško ozemlje
PROTI PRIHODU RIMSKIH EMISARJEV
.•a .ak° *t zamišlja Rim izva-Je londonskih sklepov nam dokazujejo samo vsi dose-nP ukrepi na škodso naše col _ ™ njenega prebivalstva, ki izvršeni že pred 15. t. l Namere rimskih imperiali-v nL7?0771 kuže jo v pravi luči iib Vr$t’- Že prve besede, ki * izrekel bivši genovski mV	novi	višji	upravni
pn zvu’ki ga je Trst P°slala rimska vlada v
Uk' Vitelli
je namreč ob pri-Sluflfrei>zemanja svoje nove flft k° se Je srežal s trža-šovinističnim županom V?liiem, izjavil:
*Ko objemam Vas, objemam Tržačane. Vračam se v z dušo borca II. armade, j'5® Je v davni dobi, v letih do 1922 mogel baviti z "■tonjem mirovne pogodbe V^e odrešenih dežel in vpra-, J' ki so s to zemljo v zvezi.
Jaz
sem tukaj, pripravljen na
w	►‘•“»»Ji	u«
^kršno delo, na vsako žrtev, r* "i se mogel baviti s civilno Pravno službo, za katero že-imeti popolno odgovornost Pogledu zavezniškega pohištva in v pogledu vlade, ^ katere sem odvisen«.
Nt nobenega dvoma, da je 'tein svoje prve besede ki ™ je izrekel v Trstu pred ^krofonom in ki jih je nato frencsal italijanski radio, ze-0 dobro premislil. Zato je n vse značilno, da je prvi 'inski funkcionar ki je v esprotju z črko in duhom 'rovne pogodbe prevzel več-vrfi- "Vlasti, katero so doslej * unglo-ameriški oficirji Podlagi začasnega statuta, °udaril, da prihaja v Trst k°t borec tiste italijanske ar-to • katera je po prvi sve-sn n* voini na podlagi zlogla-tai3a prav tako londonskega s,o,e°* pakta okupirala jugo-
Bafi.*n-ko zemli° VSR do Loti. C° (n vse do bosanske in ercegovske meie.
Očitnejšega in zgovornejše-*® izražanja pravih name-pač nismo mogli slišati ° začetku izvajanj maj. Protizakonitih londonskih epov, Kaj je hotel novi viš-upravni ravnatelj povedati
■Bega kot to, da bo njegovo
dru
tnl° V Trstu delo borca te in laksne armade?
kaj je hotel bivši itali-s i prefekt povedati s po-“arjanjernj da je od uta ma
Vni e “ sodeloval pri iz. rovn 3U takratne krivične mi-tovni p°9?d!>e po prvi sve-številk°]ni? Prav v včerajšnji Pa t 1 na^e9a dnevnika smo il„ em ''Pestu našteli vse po-
P°d' zaščito	TOpe' ki S° SB
... tiste njegove ar.
ki in V. Prav v onih letih, Uvedel	tak°	P°nosno
tefdl se nam kot da je ho-poudariti, da je vse tisto Wp Se	dogajalo,	tudi
0°Va zasluga! Ali ne zve-1 ** njegovih besed hkrati
Churchill napoveduje
n°ve «resne ukrepe» v gospodarstvu
Dim DON- 16- — Ministrski jp . sednik Winston Churchill nijj yil danes v spodnji zborih’ da bo v kratkem važna čar,s/!tvna razprava o gospo-Ch„ m položaju v državi. da rchUl je izjavil, da bo vla-«zej!?'ed to razpravo najavila obrerr/^ke ukrepe, ki bodo rodn enil»o vplivali na na-na 0 zivljenje v državi, tako
bra^u°trai kakor s stališča o-rabe)), Ko ga je obrambni
■nister Shinwell prekinil -Brasanjem, dali to morda ne tias'?11* • reb_ukcij0 obrambnega črta, je Churchill to zanikal .se omejil na ugotovitev, da Jdfajo predvideni ukrepi <>. slAočitl državi življenje, na-j djajoč se na lastne vire jn °2 «brez zadolžitev»
Ojačena ameriška
fadijska propaganda
WASHINGTON, 16. — Zu-
(dje ministrstvo javlja, da j^d° ameriške radijske odda-I ’ namenjene državam onstran ^ ®2ne zavese še povečali, da ‘ nadomestili ukinjenje revije Weriko#' ki jo je izdajalo v 2, kem jeziku v Sovjetski zve-. ameriško veleposlaništvo v °skvi.
tlirektor organizacije «kam-je | a resnice« Wllso'n Compton Pod^aVil’ da 130(10 v ta namen isd VZe" naslednje ukrepe: 0tJa	“Vagabondu, primemo
diktf ’ bo služila kot rabin 1 m°st v Sredozemlju: iz *tevMk^e8a bodo °ddajali v brJ	h )ezikth. Uporabljeni
sh°	n°vi načini tehničnih
ectstev za odpravo umetnih , 0^nl' ki se jih poslužujejo vjetske oblasti, da bi prepre-sprejemanje ameriških od-
l tudi grožnja, da bo za svoje delo jemal kot vzor prav tisto početje iz let 1919 do 1922? Mi, Slovenci takšno govorico dobro razumemo in vemo, kaj pomeni. Zato tudi vemo, kaj nas čaka. Zato se bomo po tem tudi ravnali...
Prav tako je Vitelli premišljeno poudaril, da je odvisen od svoje rimske vlade ter da bo kot tak pripravljen na vsako žrtev itd.. Kolikor nam je znano iz protizakonitih londonskih sklepov in iz uradne objave ZVU, je Vitellija ime-noval na mesto višjega ravnatelja zavezniški poveljnik cone A. Zakaj ni Vitelli poudaril, da je od njega odvisen? Ne! On je smatral za potrebno poudariti rajši, da je odvisen od rimske vlade! Kdor pozna rimske metode, bo vedel, kaj je hotel Vitelli s tem povedati: zanj bo pač v prvi vrsti merodajno tisto, kar bo ukazala rimska vlada, ne pa tisto. kar mu bo ukazano s strani zavezniškega poveljstva, za katerega je smatral za potrebno zamolčati, da je v prvi vrsti od njega odvisen.
Kako naj si gen. Winter-ton spričo te izjave zamišlja tisto idealno sodelovanje, ki ga je ob otvoritvi Tržaškega velesejma v svojem javnem govoru tako zelo poudarjal in ga razširjal tudi na tržaško perbivalstvo?
Vsega tega pa ne omenjamo samo zaradi nas, ki moramo vnovič v svoji krvavi zgodovini prenašati barantanje na naš račun. V prvi vrsti hočemo še enlcrat poudariti, da se je v še večji meri začelo izpolnjevati vse tisto, na kar smo opozarjali takoj, ko je bila londonska konferenca napovedana in kar poudarjamo ves čas od tedaj vse do današnjega dne: noče Italija samo Trsta in cone A; Vitelli je povedal, da je vajen problemov ki segajo skoro do Ljubljane in ki zajemajo vso Dalmacijo!
Vitelli je povedal, da je v prvi vrsti odvisen od Rima! Skratka: Vitelli je takoj ob‘ prihodu v Trst odločno ovrgel gcruorieenje, da londonski ■ sklepi ne prejudicirajo rešitve tržaškega vprašan ja.
In ker Vitellijevih besed ni težko razumeti, upamo, da zanje tudi v Lonthanu in v Wa-shingtionu ne bodo imeli gluhih ušes.
Na svoji seji je sinoči izvršni odbor Osvobodilne fronte sprejel sledeči protest proti prihodu rimskih emisarjev, ki prihajajo v Trst, da bi na podlagi londonskih sklepov prevzeli del oblasti pri ZVU:
IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NAJODLOČNEJE PROTESTIRA PROTI IZVAJANJU LONDONSKIH KRIVIČNIH, SAMOVOLJNIH IN PROTIZAKONITIH SKLEPOV OB PRILIKI PRIHODA PRVEGA RIMSKEGA FUNKCIONARJA NA NASO ZEMLJO.
DEMOKRATIČNO PREBIVALSTVO TEH KRAJEV JE POD VODSTVOM OSVOBODILNE FRONTE ZLOMILO ITALIJANSKO IMPERIALISTIČNO IN FAŠISTIČNO OBLAST IN SE JE ZA CENO NADČLOVEŠKIH
ŽRTEV OSVOBODILO. RIMSKI FUNKCIONARJI, KI SO Z DANAŠNJIM DNEM PRIČELI PRIHAJATI V TRST PA SO PREDSTAVNIKI PRAV TE PREMAGANE ITALIJANSKE OBLASTI IN NOSILCI IMPERIALISTIČNEGA POHLEPA, ČEPRAV PO MIROVNI POGODBI ITALIJA NIMA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM O-ZEMLJU NOBENE PRAVICE.
SLOVENCI, KI SMO OD LETA 1918 DALJE TOLIKO PRETRPELI IN NISMO POZABILI GROZODEJSTEV ITALIJANSKE OKUPACIJE, NOČEMO VEC ZATIRA- j
NJA, KAKRŠNEMU SO PODVRŽENI V ITALIJI NASI BRATJE.
PONOVNO OPOZARJAMO	ANGLO - AMERIŠKO
VOJAŠKO UPRAVO IN VLADI V LONDONU IN WASHINGTONU NA VSE POSLEDICE POPUŠČANJA ITALIJANSKI IZSILJEVAL-NI POLITIKI NA ŠKODO VSEGA PREBIVALSTVA NASE CONE, A SLOVENCEV SE POSEBEJ.
POZIVAMO VSE SLOVENCE, V ENOTNO IN SE BOLJ ODLOČNO BORBO PROTI RIMSKEMU IMPERIALIZMU IN NJEGOVEMU NAJNOVEJSEMU POSKUSU ZASUŽNJEVANJA NAŠIH KRAJEV, A ZA DOSEGO VSEH NACIONAL-
NIH, POLITIČNIH, GOSPODARSKIH IN KULTURNIH PRAVIC 1
V Trstu, 16. julija 1952.
IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Adenauer v Berlinu
BERLIN, 1.7. — Zahodno-nemški kancler Konrad Adenauer je danes z letalom angleškega vojaškega letalstva prispel v Berlin. Spremlja ga prof. Ludwig Erhard, zvezni gospodarski minister Ob prihodu je izjavil dopisniku lista «Tagesspiegel», da je zvezna vlada sprejela vrsto ukrepov za gospodarsko pomoč zahodnim delom Berlina.
Na sprejemu, ki ga je priredil mestni senat zahodnega Berlina, je1 kancler Adenauer
GRŠKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA JE ODPOTOVALA IZ JUGOSLAVIJE										
361 se i	33 n levi	mi peti	,IJ hi	11 let	NTSKIH D ih zatekli	lin D V JU	!U igos	sr a-	NO ivi	IV lo
Ta statistika je vse premalo znana, ker Jugoslavija nikoli ni želela iz tega kovati politični ka pital, za razliko od italijanskih voditeljev - Ogorčenje zaradi odklonitve izročitve Artukoviča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Po večdnevnem obisku v Jugoslaviji, med katerim je obiskala vse ljudske republike razen Crne gore, je grška parlamentarna delegacija nocoj odpotovala v domovino. Pred svojim odhodom se je šef grške parlamentarne delegacije Gondikas na tiskovni konferenci v Skoplju, ponovno zahvalil za prisrčni sprejem in izrazil občudovanje zaradi uspehov, ki so jih jugoslovanski narodi pod vodstvom maršala Tita dosegli na področju obnove in industrializa-*cije, in poudaril, da je želja vseh odgovornih grških krogov, da se obnovi tesno gospodarsko sodelovanje in vsestran.
ACHESONOVA
tiskovna konferenca
WASHINGTON, 16. — Ameriški zunanji minister Dean AcKeson je imel danes tiskovno konferenco^ na kateri je go. vorii v prvi vrsti o tihomorski pogodbi, o svojem nedavnem potovanju v Evropo in Brazilijo, o svojem obisku v Dakarju in o egiptovskem vprašanju.
Acheson je prebral dolgo, vnaprej pripravljeno izjavo o bližnjem zasedanju tihomorskega sveta, ki se bo začelo v prvem tednu avgusta v Honolulu ju. Udeležili se je bodo zunanji ministri Avstralije, Nove Zelandije in ZDA. Izjava primerja tihomorsko pogodbo z nedavno sklenjeno ameriško-fi. lipinsko in ameriško.japonsko pogodbo.
O svojem nedavnem potovanju po Evropi, na katerem se je ustavil v Londonu, y Berlinu in na Dunaju, in o potovanju v Brazilijo je Acheson dejal, da se je prepričal, da ljudstvo dežel, ki jih je obiskal, «goji globoke simpatije do ZDA».
Na tiskovni konferenci so tudi omenili imenovanje novega ameriškega visokega komisarja v Nemčiji, ki bo zamenjal generala Mc Cloya, Acheson je dejal_ da bo zunanje ministrstvo o tem danes izdalo posebno poročilo, ni pa hotel potrditi, da bo novi visoki komi. sar res sedanji ameriški veleposlanik Avstriji Donnelly, kot splošno pričakujejo. Don-nelly sam pa je danes že prispel z Dunaja v Frankfurt, kjer se bo posvetoval z McClo-yem; ob prihodu v Nemčijo je potrdil, da je določen za novega visokega komisarja.
Zunanji minister Acheson je nato izjavil, da Združene države pozdravljajo izjavo pekinške Kitajske, da priznava ženevsko konvencijo o postopku z vojnimi ujetniki. Pristavil pa je, da se Kitajci do zdaj še niso držali določil konvencije in da so tudi v začetku korej. skega spopada izjavili, da bodo spoštovali konvencijo, stvarno pa niso podlvzeli ničesar, kar predpisuje konvencija glede periodičnih objav seznamov ujetnikov, nadzorovanja po mednarodni ustanovi, sporočanja primerov bolezni in smrti
in označevanja ujetniških taborišč. Poudaril je, da mora vsakdo, ki pregleda določila konvencije, ugotoviti, da nisp Kitajci ničesar izpolnili.
Na vprašanje, sli ima odlo_ čitev Maocetungove Kitajske za korak naprej, Acheson odgovoril: «Dobro, hočem upati, da bo to korak naprej. Vendar je to upanje zelo slabotno, ker so, kakor že rečeno, Kitajci to že preje izjavljali, besedam P3 niso sledila dejanja«.
Acheson je nadalje izjavil, da so vsa časopisna poročila, po katerih naj bi pozvale Združene države Veliko Britanijo, dh prizna egiptovskega kralja Faruka za vladarjg Sudana, zmotna.
Na vprašanje glede predloga senatorjg Wileya, republikanskega voditelja v zunanjepolitičnem odboru, za ojačenje dvostrankarske zunanj,e politi, ke v času tekoče volilne propagande, je Acheson odgovoril da bo glede tega podala izjavo Bela hiša. (Ta je kasneje zvečer sporočila, da enima nobene pripembe« k predlogu senatorja Wileya).
Republikanski senator Ale-xander Wiley, ki je ugleden član senatnega zunanjepolitičnega odbora, je včeraj naslovil javen poziv na predsednika Trumana in zunanjega ministra Achesona, naj bi dala pobudo za takojšnje razgovore med predstavniki obeh strank o a-meriški zunanji politiki. «S tem naj bi dali svetu na znanje, da gorje vsakomur, ki bi skušal izkoristiti naš letošnji »družinski politični prepir« v A. meriki za to, da bi nas ogrožal«, je rekel.
Senator Wiley se je že prej večkrat zavzel za dvostrankarsko zunanjo politiko. Včeraj je predlagal, naj bi dala predsednik Truman in zunanji minister Acheson pobudo ter p>ovabila republikanskega predsedniške, ga kandidata Dvvighta Einsen-Kovverja, da bi pooblastil vodilne republikanske zunanjepolitične strokovnjake za uradne gli neuradne razgovore s predstavniki vlade o temeljnih in stalnih mednarodnih proble. mih ter možnostih, ki bi se pojavile do nastopa novega predsednika.
sko poglobijo medsebojni odnosi.
Na povabilo grškega parlamenta bo 20. t. m, odpotovala na obisk v Grčijo skupina jugoslovanskih poslancev pod vodstvom podpredsednika Pre. zidija Moše Eijada.
Jutri prispeta v Beograd na prijateljski obisk dr. Felix Gordon Ordas, predsednik španske republikanske vlade in dr. Eugenio Arauz, minister za informacije. Za časa bivanja v Jugoslaviji bo dr. Qrdas, ki je znan biolog in veterinarski strokovnjak, obiskal Akademijo znanosti, veterinarsko fakulteto in razpravljal z univerzitetnimi profesorji. Visoka Špan. ska gosta se bosta sestala s člani Združenja španskih borcev in med bivanjem, ki bo trajalo do 21. julija, obiskala gospodarske in druge ustanove. Španska državnika bo sprejel tudi maršal Tito.
Prve dni avgusta bo obiskala Jugoslavijo delegacija turških novinarjev, zastopnikov šestih vodečih turških listov. V delegaciji bodo trije novinarji iz Carigrada, dva iz Ankare in eden iz Smirne. Turški novinarji bodo gostje Združenja novinarjev Jugoslavije, v septembru bo skupina jugoslovan. skih novinarjev vrnila obisk svojim turškim tovarišem
Jugoslovanski politični krogi smatrajo, da je ravnanje Italije ki je nedavno sklenjen trgovski sprazum z Brazilijo raztegnila na cono A STO, nezakonit, ker je v nasprotju s členom 24 točka 4, pril. 6 mirovne pogodbe. To najnoVejše ravnanje Italije — poudarjajo politični krogi v Beogradu — dokazuje, da Italija ne upošteva, da se pri rešitvi ekonom-sko-finančnih problemov Trsta mora upoštevati in paziti, da se ne krši gospodarska neodvisnost Trsta. Agencija Jugo-press poudarja, da kršitev teh odredb in obvez predstavlja nezakonito vključitev tržaškega gospodarstva v italijanski gospodarski sistem, kar vodi k teritorialni priključitvi k Italiji, kar je, kot se zdi, tudi osnovni cilj tega postopka.
Revija za politična vprašanja {(Mednarodna politika« objavlja obširen članel^ o vplivu Vatikana na zunanjo politiko Italije proti Jugoslaviji in ugotavlja, da sta se Vatikan in palača Chigi v zadnjem četrt-stoletju z vsemi sredstvi borila proti zedinjenju južnih Slovanov na Balkanu in da je Vatikan vedno podprl vsako akcijo italijanske vlade proti Jugoslaviji, pri čemer je bil Vatikan zelo često iniciator te aktivnosti. Ni slučajno, poudarja {{Mednarodna politika«, da Vatikan in Kremelj istočasno širita po tisku in po lastnih diplomatskih kanalih izmišljene vesti o Jugoslaviji, kakor ni slučajno, da Vatikan aktivno sodeluje v kampanji za priključitev Trsta k Italiji, pri čemer zlorablja verski pritisk
Svojo protijugoslovansko stališče je Vatikan pokazal tudi ob obisku dr. Gruberja v Jugoslaviji, ko je apostolski nun. cij na Dunaju opozoril dr. Gruberja, «naj ne nasede jugoslovanskim predlogom za internacionalizacijo Trsta«, in z diplomatsko akcijo v Atenah in Ankari, ki imajo cilj, da lo-
či mohamedansko Turčijo in pravoslavno Grčijo od Jugoslavije, da doseže to, kar se ni posrečilo De Gasperiju. »Mednarodna politika« na koncu u-gotavlja,. fr se taka aktivnost Vatikana strinja z manevri so. vjetskih organov, ki gredo za tem, da se prepreči okrepitev konstruktivnega mednarodnega sodelovanja med miroljubnimi državami.
Pod naslovom «Da se zabeleži« piše: ((Mednarodna politika«: »Na zahodu je država, ki že leta in leta uporno poskuša iz emigriranja posameznih aL vanturističnih elementov iz Jugoslavije kovati propagandno, politični kapital za pogrevanje svoje aneksionistične in sovražne politike proti Jugoslaviji Gre za vladajoče kroge Italije. Njihovi cilji v odnosu do Jugoslavije so znani vsemu svetu. Metode in karakter njihove propagande Frav tako. Toda javnosti je zelo malo, odnosno skoraj neznana druga pojava namreč bjg italijanskih državljanov v Jugoslavijo. To je ostalo neznano iz enostavnega razloga, ker Jugoslavija, za razliko od italijanskih voditeljev, nikoli ni iz tega napravila niti želj napraviti propagandistični material za diskreditiranje so sedhe Italije in za zaostritev odnosov. Zato dajemo besedo statistiki.
Statistika je zabeležila, da je od leta 1947 do maja letos zbežalo iz Italije v Jugoslavijo 3603 italijanskih državljanov, vštevši 165 beguncev iz cone A STO. Ti begunci, so našli v Jugoslaviji delo in možnost za svobodnega človeka dostojno življenje — zaključuje »Mednarodna politika«.
Vest, da je sodnik Pearson Hall v Los Angelesu odbil jugoslovansko zahtevo, da se iz. roči vojni zločinec, bivši hrvaški notranji minister Andrija Artukovič, je izzvala nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti. Odlok sodnika, da se zmanjša kavcija za pogojni odpust Artukoviča iz zaporg od 50-000 na 5.000 dolarjev se smatra kot poskus, da se da Artukoviču možnost, da se na nek način izogne pravici in kazni. Pravni svetnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr. Milan Bartoš je v današnji izjavi radiu Beograd ugotovil, da je ameriški sodnik s svojim sklepom, da konvencija q ekstradaciji zlo. čincev, ki je bila sklenjena leta 1902 med bivšo kraljevino Srbijo in ZDA, ne velja, prejudiciral vprašanje, za katerega je merodajen tajnik zunanjega ministrstva, in poudaril, da je državni departement ZDA leta 1951 potrdil veljavnost omenjene konvencije. V političnih krogih v Beogradu menijo, da je ameriški sodnik s svojim sklepom prekoračil svojo kompetenco, in upajo, da bo vrhovno ameriško sodišče razveljavilo ta njegov sklep in ravnalo v smislu deklaracije vlad, da se vojni zločinci morajo kaznovati.
Okrožno sodišče v Leskovcu je danes obsodilo na smrt z ustrelitvijo bivšega kapetana jugoslovanske vojske Z. Mujo. viča in njegovega pomočnika Jovana Mičoviča zaradi vohun-sko-diverzantskega delovanja v korist bolgarske obveščevalne službe. Ostali njegovi pomočniki sq obsojeni na razne zapor-
ne kazi od dveh do 15 let strogega zapora-Informbirojevski 'sosedje Ju-gcslvije nadaljujejo svojo protijugoslovansko gonjo in izko. riščajo vse možnosti, da vtihotapijo svoj propagandni material v Jugoslavijo. Samo v zadL njih dneh so v reki Begej našli 96 zabojev propagandnega materiala, poslanega iz Romunije. V mesecu juniju pa so iz male obmejne reke Karaš izvlekli 70 zabojev propagandnega roate-rialai
B. B.
ATENE, 16. — Na grško-albanski meji so aretirali 25 o-seb, ki bodo prišle pred sodišče pod obtožbo poskusov sabotaže in vohunstva na škodo grške vojske.
izjavil, da je prepričan, da bo «zelo kmalu prišel dan ponov_ ne vzpostavitve nemške enotnosti«. Zahodnonemška vlada, je dejal Adenauer, je trdno odločena, da bo ((držala Berlin« z vsemi svojimi silami, ((gospodarskimi in duhovnimi«.
Popoldne je Adenauer govoril 4000 delavcem tovarne Sie mens in med drugim dejal: ((Nekega dne bo Rusija spoznala, da je za ohranitev svetovnega miru nujno potrebna združena Evropa z združeno Nemčijo, enakopravno ostalim državam v vseh ozirih«. Nato je kancler obširno govoril o nedavnih sporazumih, ki so bi li podpisani v Bonnu in v Parizu, in poudaril potrebo, da se pred morebitnimi štiri-stranskimi razgovori o Nemčiji izvrši preiskava o možnosti svobodnih volitev v vsej Nem čiji; to preiskavo naj izvede nevtralna komisija. Omenil je tudi, da vsebuje zadnja zahodna nota «važne koncesije Moskvi«.
O nedavni ugrabitvi zahod-noberlinskega odvetnika dr. Walterja Linseja, ki jo je Adenauer tudi omenil v svojem govoru, pa je izjavil podpredsednik vzhodnonemške vlade Walter Ulbricht, da je to le ((izmišljotina zahodnoberlin-skih reakcionarjev«.
Med debato v zvezi s primerom Walterja Linsea, pa je minister za nemška vprašanja Jakob Kaiser izjavil, da je bilo po 1948. letu v Zahodni Nemčiji in zapadnem Berlinu ugrabljenih nad 100 nemških državljanov in odvedenih v Vzhodno Nemčijo, V zvezi z ugrabitvijo Linsea je minister dejal, da so kominformisti odkrito priznali dejanje s tem, da je vodja KP Zahodne Nemčije Max Rei-mann v parlamentu namignil na «aretacijo» odvetnika. Minister je nato izjavil, da bo vlada objavila belo knjigo s podrobnostmi o vseh ugrabitvah ter zaključil, da bodo oblasti v Bonnu opozorile na ta dejstva OZN in Evropski svet.
Z edinim nasprotnim glasom komunistov je parlament sklenil pozvati zahodne sile, naj zagotovijo varnost nemških državljanov kakor da bi šlo za njihove lastne pripadnike.
PORAZ ITALIJANSKE DIPLOMACIJE
REORGANIZACIJA
južnega atlantskega sektorja
PARIZ, 16. — General Ridg-way je danes popisal odlok, ki vnaša važne spremembe v organizacijski ustroj atlantskih čet v južni Evropi. Po tej spremembi bo v okvinu južnega evropskega sektorja ustanovljeno še eno poveljstvo suhn-zemiskih čet, ki bo obsegalo jugovzhodni sektor, t. j. grško in turško vojsko. Poveljstvo bo mednarodno, glavni poveljnik pa bo ameriški general, ki še ni bil imenovani.
Doslej je v južnem sektorju obstajalo eno samo praveljstvo suhozemnih čet, ki je bilo poverjeno najprej italijanskemu generalu De Castiglioniju, nato pa italijanskemu generalu En-rico Frattiniij u. Z e od vstopa v atlantsko organizacijo so si; Grki in Turki z vsemi močmi upirali možnosti, da bi njihove čete prišle podi poveljstvo italijanskega generala, pri čemer so Grki navajali neslavno vlogo italijanske okupacijske vojske v Grčiji, Turki pa so se predvsem opirali na dejstvo, da je njihova vojska danes mnogo močnejša kot italijanska.
Po tej novi razporeditvi je bilo vprašanje dokončno ure. j eno tako, da grška iri turška vojska v nobenem primeru ne bosta prišli pod italijansko poveljstvo, čeprav so si v Rimu za to zelo prizadevali, ker se še niso raapuhtele sanje o vodilni vlogi Italije v tem delu Evrope. Tudi za grško in turško letalstvo bo vzpostavljeno posebno poveljstvo, ki pa ne bo podrejeno neposredno admiralu Cameyu kot poveljstvo suhozemskih čet, temveč njegovemu podpoveljniku za letalske sile, ameriškemu generalu Sobllatterju. Direktna podreditev generalu Carneyu je bila torej izvedena samo za suho-zemske sile, da so s tem pre1 skočili italijanskega generala.
Novi organizacijski sistem južnega sektorja je rezultat številnih dipiamatsko.vojašikih konferenc, ki jim je predsedoval general Caroey, in pomeni znaten uspeh grškega in turškega odpora proti italijanskim generalom, obenem pa poraz italijanske diplomacije. General Frattini bo odslej praktično poveljeval samo italijanskim četam- ki so bile stavljene na razpolago atlantski organizaciji.
V Parizu se je (James sestal svet stalnih predstavnikov NATO pod) predsedstvom glavnega tajnika NATO lordla Ismaya.
Danes neuradni začetek
kongresa demokratične stranke
Odbor za verifikacijo mandatov bo moral rešiti spor o 70 delegatih iz držav Mississippi in Texas - Pododbori za sestavljanje programa že delajo - Truman na zdravniškem opazovanju v bolnišnici
WASHINGTON, 16. — Organizacijski stroj kongresa demokratične stranke, ki se bo uradno začel šele v ponedeljek, je danes že stekel. Danes so se prvič sestali pododbori, ki jim je poverjeno sestavljanje programa stranke, in začeli razpravljati o stališču javnega mnenja. Sestanki pododbora za sestavljanje programa bodo trajali do 21. julija, ko bo program predložen kongresu.
Jutri pa se bo sestal odbor za verifikacijo mandatov. Na dnevnem redu bo predvsem primer 70 spornih delegatov iz držav Mississippi in Texas. Vendar menijo, da bodo poskušali spor rešiti brez škandala, ker je že svež spomin na slab vtis, ki ga je povzročil spor o ((ukradenih delegatih« na republikanskem kongresu.
Čeprav bo v teh predkongresnih dneh v javnosti več govora o verifikaciji mandatov, bo vsekakor najvažnejše delo tisto, ki ga opravljajo pododbori za sestavljanje programa. Rezultat tega dela bo pokazal, kakšno taktiko bo izbrala demokratična stranka na volitvah, pa tudi, kateri tekmeci pridejo v prvi vrsti v poštev za predsedniško kandidaturo.
Za sedaj se zdi zelo verjetno, da bo program vseboval razvoj Trumanovega «Fair Deala« na področju državljanskih pravic in da se bo zavzel za povečanje pravic ameriških črncev. To bi obenem pomenilo tudi zmago Trumanovega stališča, da demokrati za zmago na volitvah ne potrebujejo južnih držav (kjer je stranka pravzaprav nastala), temveč da se volilni rezultat odloča v 12 srednjih in severnih državah Vsako povečanje pravic črncev zadeva namreč na ostro nasprotovanje v južnih državah, kjer je rasizem v vseh svojih oblikah najbolj razvit. Ze pri predsedniških volitvah leta 1948 je strankin program povzročil nekak «upor» na ju-
gu, ki je stal stranko skoraj dva milijona glasov.
Z nadaljnjim razvojem «Fair Deala« bi se demokrati še bolj oprli na množice črnskih in drugih barvastih volivcev in na delavske organizacije. To bi obenem pomenilo spretno izkoriščanje največje slabosti, ki jo je doslej izdal Eisenho-wer; zelo konservativen notranjepolitični, predvsem socialni program.
V tem primeru bi se število možnih demokratičnih kandidatov takoj zmanjšalo. Senatorja Kerr in Russel bi ob takem programu avtomatično odpadla, pa tudi možnosti sedanjega podpredsednika Bark-leya bi se znatno zmanjšale. Barkley ima še eno šibko točko: star je že 74 let in si ga je danes že težko zamisliti kot predsednika.
Zdi se torej, da se bo borba omejila na senatorja Kefauver ja in Averella Harrimana, če se ne bo pojavil kot kandidat Stevenson, ki bi ga vodstvo stranke najrajši videlo na tem mestu, ki pa sam odločno odklanja vsako misel na kandidaturo. Harriman uživa sicer Trumanovo zaupanje, znan pa je po svoji nesposobnosti, da bi si pridobil popularnost: proti izrazito popularnemu človeku, kot je Eisenhower, bi imel Harriman gotovo zelo težko stališče.
Zaradi raznih korupcijskih afer, ki so v zadnjih letih o-majale zaupanje v demokratično upravo, bi bil senator Kefauver zelo primeren kandidat Kefauver si je pridobil popularnost kot predsednik posebne senatne komisije za pobijanje korupcije, obenem pa se je zameril številnim strankinim »bossom« v velikih mestih, kar je omajalo njegov položaj v aparatu stranke. Vsekakor pa bodo morali tudi demokrati upoštevati, da so republikanci na svojem kongresu dali zelo velik poudarek ugotavljanju moralne neoporečnosti svojih kandidatov.
Se vedno pa se govori o možnosti, da bi Truman vendarle še enkrat kandidiral, čeprav je predsednik sam to nedavno še enkrat zanikal in vprašal; «Mar hočete, da me iz Bele hiše odnesejo v krsti?«.
Zdi se, da se za Trumanovo kandidaturo potegujejo zlasti sindikalni voditelji, o tem pi. še danes tudi dopisnik pariškega lista «Figaro», ki poudarja, da hočejo ameriški sindikalni politiki Trumanovo kan didaturo, ker bi ((kombinacija Eisenhower-Nixon resno ogrozila politične in socialne pridobitev Rooseveltovega «New Deala« in Trumanovega «Fair Deala«.
Sam predsednik Truman pa se je danes za nekaj dni preselil v vojaško bolnišnico «Waller Reed«, kjer se bo podvrgel podrobnemu zdravniškemu pregledu. Truman se je nastanil v posebnem predsedniškem apartmanu v tej bolnici, kjer so se zdravile že številne znane osebnosti, v zadnjem času general Marshall m iranski ministrski predsednik Mosadek. Trumanov osebni zdravnik dr. Graham je izjavil, da ga je napotil v bolnišnico, da bi ga zdravniško podrobno pregledali.
Revija «U. S. News and World Report«, ki je pogosto glasnik republikanske stranke, omenja v svoji zadnji številki] da bodo glavne osebnosti nove ameriške vlade, če bi oil Ei-senhovver izvoljen za predsednika, John Foster Dulles kot zunanji minister, Paul Hoffman kot obrambni minister in general Lucius Clay kot finančni minister Pravosodni minister bi bil sedanji guverner Kalifornije Warren, ki je po poklicu sodnik.
Kakšna bi bila politika take republikanske vlade, kaže tudi današnja izjava Johna Posterja Dullesa, ki je obtožil se danjo ameriško vlado, da se preveč ukvarja z Evropo in premalo z Azijo,
Na dnevnem redu je bila predvsem procedura za podeljevanje ameriških naročil evrop. skim tovarnam, ki bodlo izdelovale letala in letalske dele, vojaška vozila, municijo in lahko orožje. Svet je tudi proučil poročilo študijskega odbora za oceansko plovbo v vojnem času, nato pa razpravljal) o vprašanju sedeža NATO, ni pa prišel do nobenih konkretnih sklepov.
Iz Washingtoma poročajo, da bo italijanski veleposlanik Tar-chiani zahteval od ameriškega zunanjega ministrstva pojasnila o nedavnih izjavah predstavnikov ameriškega obrambnega ministrstva, da bo Jugoslavija v kratkem dobi Ig najmodernejše ameriško orožje. V krogih italijanskega veleposlaništva pravijo, da so te izjave ((napravile zelo glbbrk vtis« pa italijansko vlado. Kot znano, je italijanska diplomacija doslej storila vse, da bi sploh preprečila ameriško p«omoč Jugoslaviji, ali p>a da bi to pomoč vsaj po. vezala z zahtevami Po znatnih koncesijah Italiji.
Izvedelo se je tudi, dja je že v začetku tega tedna svetnik italijanskega veleposlaništva Luciolli obiskal ravnatelja od-dleika za Zahodno Evropo v at meriškem zunanjem ministrstvu Byngton.a in m.u izrazil italijanske pritožbe. Dodajajo, da je Byngiton Luciolliju prikazal koristnost ameriške politike do Jugoslavije.
„Rose Mary" bo ostala
še štiri tedne v Adenu
ADEN, 16. — »Rose Mary», italijanska ladja, ki je prevažala iranski petrolej, katerega lastnino zahteva zase angleška družba AIOC, za švicarsko družbo Bubenberg, bo morala še štiri tedne ostati v Adenu. Ladja je bila pridržana pred dobrim mesecem na zahtevo AIOC, ki zahteva zase izključno lastninsko pravico do petroleja iz iranskih vrelcev, dokler o sporu ne bo razsodilo mednarodno sodišče v Haagu.
Na današnji razpravi pred vrhovnim sodiščem v Adenu so odvetniki kapitana ladje, lastnice ladje (plovna družba «Te-resita« iz Genove) in kupca petroleja (švicarska družba Bubenberg) predložili svoje stališče. Sodišče je po polurni razpravi dovolilo zastopniku družbe AIOC, da čez štiri tedne odgovori na argumentacijo nasprotnikov. Ves ta čas pa bo «Rose Mary» morala čakati v adenskem pristanišču. Kapitan ladje Giuseppe Lafrate je bil danes odpuščen z utemeljitvijo da se je prekršil proti navodilom ravnateljstva podjetja.
V Londonu je na seji lordske zbornice lord Readjng zanikal vesti, ki so jih objavili nekateri časopisi, da so namreč ameriške petrolejske družbe soudeležene pri poskusih, da se v inozemstvu proda iranski petrolej. Reading je izjavil, da mu ni znano, da bi se kakšna ameriška petrolejska družba vmešavala v podobne posle, oziroma da gre za neznatne poskuse, k{ jih je mogoče zanemariti. «Kar se tiče vlade ZDA — je dodal lord Reading — je obveščena o našem stališču; vse razloge imam, da verjamem, da se strinja s tem našim stališčem.
SesHi Mii osebnosti
CARIGRAD, 16. — V poletni rezidenci predsednika republike v Carigradu se že več dni dnevno sestajajo ministrski predsednik Menderes, poveljnik glavnega stana vojske gen. Muni Jamut, minister za finance in minister za komunikacije. Jutri se bo tem pridružil tudi zunanji minister Koeprulu, ki bo prispel iz Ankare.
V uradnih krogih držijo o razgovorih največjo tajnost, toda politični opazovalci menijo, da razpravljajo na sestankih o važnih vojaških in zunanjepolitičnih vprašanjih. Nadalje domnevajo, da bod pri teh razgovorih proučene vse zadeve v zvezi z bodočim potovanjem ministrskega predsednika in zunanjega ministra v London in Pariz.____________
Laburisti moli ratitikaGtjt
bonnskih sporazumov
LONDON, 16. — Laburistična poslanska skupina je danes soglasno sprejela resolucijo, ki jo je predlagal Attlee in ki zatrjuje, da bi bila ratifikacija bonnskih sporazumov «v sedanjem trenutku neprimerna«. Predno so glasovali o resoluciji, je Aneurin Bevan v imenu manjšine predlagal, naj bi izglasovali «manj mehko besedilo«. Attleeju se je s pomočjo obrambnega ministra Shinvvel-la posrečilo zavrniti ta predlog, pri čemer pa je dobil samo šešt glasov večine.
Danes, četrtek 17. Julija
Aleš, Držislav Sonce vzide ob 4.31, zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 0.13, zatone ob 16.40. Jutri, petek 18. julija Kamil, Miroslav
razmere 11
Odkrit obcestni jarek v Ul. €ravos žarišče raznih bolezni, leglo komarjev, nevarnost za otroke in odrasle
GORICA, 16. — Prebivalci v III. Cravos so že večkrat intervenirali pri občinski upravi zaradi odkritega obcestnega jarka. ki teče ob cesti na levi strani tik pred hišami.
Ze dolga leta se morajo prebivalci te ulice z vsemi sred. stvi braniti pred komarji, ki se jih od pomladi do jeseni na tisoče dviga zvečer z nagnusne Vede, ki teče v tem kanalu. V najttujši vročini so ljudje v tej ulici primoranj spati Pri zaprtih oknih. Da ne govorimo o zamudi čase in denarja, ki jih stane uničevanje komarjev, muh in drugega mrčesa.
Ta jarek, v katerega se stekajo vsi odpadki bližnje bolnice pri Rdeči hiši, pa ni samo leglo nadležnih komarjev, temveč tudi nalezljivih bolezni. Jarek je poraščen s travo in hiše v tej ulici so povezane s cesto z malimi oboki nad vodo pred vhodi. Čestokrat se zgodi, da ljudje, ki se vračajo ponoči do. rr.ov ne opazijo jarka, ki je' tako zaraščen z mlakužnimi rastlinami, da ga je ponoči težko razločiti. Samo majhen nepreviden korak, pa se človek nepričakovano znajde v umazani in smradljivi gošči. Nesreč te vrste ni malo. Pred približno dvema mesecema je ponoči pa-<lel v ta jarek uradnik Jožef Maserini, ki stanuje na štev. 27. Pri padcu si je mož zlcmil zapestje in se globoko vrezal v desno dlan s kosom stekla, ki je ležalo na dnu jarka. Medtem ko se je nesrečniku zlomljena roka že ozdravela mu je rana na dlani zaradi zastrupitve še vedno odprta. To je poslednji dokaz, ki so ga prebivalci predočili občinski upravi, da je voda v jarku okužena po vsakovrstnih odpadkih, ki jih v bolnici mečejo v odtočne cevi in se nato izlivajo v kanal.
Načrt za kritje tega kanala je občina odobrila že leta 1947. pod zavezniško upravo in bi ga bila zelo verjetno tudi izvedla, če ne bi nastopili dru. gi časi. Sedanja občinska uprava je kljub številnim intervencijam prebivalcev Ul. Cravos potisnila načrt na dno predala in se ni več zmenila za ta nujno potrebno delo. Skrbi modre in razumevanj^ polne občinske uprave niso več deležni občani, ki že desetletja z davki hranijo občinsko blagajno. Njena pozornost in uslužnost gre samo beguncem, katerim je širokosrčno zgradila lična stanovanja in prostorne ceste, ki ustrezajo tudi najbolj tankovestnim higienskim pogojem.
o preureditvah kmečkih pogodb. Razen zakona o podaljšanju pogodb so še vednp veljavne tudi odredbe, po katerih je bilo plačilo najemnine v žitu ali v denarju namesto žita znižano za 30 odst. Po novem zakonu je zatorej vsaka odpoved kmečkih pogodb neveljavna. Posebnost omenjenega zakona je v tem, da bo ostal v veljavi do izdaje novega zakona v zvezi s kmečkimi pogodbami in ne bodo od-selj več izdajali vsako leto zakona, ki bo potrjeval njegovo veljavnost.
Pravilnik o nameščanju
didaktičnih ravnateljev
GORICA, 16. — Šolsko skrbništvo sporoča, da je bil objavljen pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto po dokončnem nameščenju strani ministrstva za javno vzgojo.
Interesenti sj lahko ogledajo omenjeni pravilnik na Šolskem skrbništvu, didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verdi št. 37.
Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta t. 1.
Izlet v Avstrijo od 1%. do 17. avgusta
GORICA, 16. — Zveza slovenskih žena V Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo.
Spored izleta;
Dne 14. avgusta odhod iz Go. rice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d’Ampez. zo - Toblach . Brenner - Innsbruck. Ob 13. pristanek v Inns bruoku za kosilo do 15. Ob 15. odhod proti Nemčiji skozi Rei hentall. Prihod v Salzburg ob 19 Prenočevanje v Salzburgu
t>ne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Linzu in ob 14, odhod iz Linza proti Dunaju s kratkim postankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju.
Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14. kratek postanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. prenočevanje v Grazu
Dne 17. avgusta odhod iz Graza ob 9. uri, ob 13.30 kosilo v Raifintzu na Vrbskem jezeru (Woether See), ob 15. odhod v Vrbo (Velden), ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in po stanek do 18 Prihod v Gorico okrog 23.30.
Prijave sprejemajo na sedežu Prosvetne zveze v Ul Asco-1) 1 d<> vključno 19. julija.
tfitite in eUajle
fhimolbki dmmik l
Cepljenje psov
GORICA, 16.	—	Županstvo
sporoča vsem lastnikom psov da lahko dajo svoje živali cepiti proti steklini občinskemu živinozdravniku vsako soboto od 11. do 12. v Ul. Nazario Sau ro 5,
Cepljenje psov ni obvezno Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na občinski higienski urad v Ul. Mazzini 7 ali pa na občinskega živinozdravnika.
Taka zdravila služijo predvsem osebnim potrebam prejemnikov darilnega paketa ali članom njegove družine. Zato Po spremenjeni uredbi o začasni carinski tarifi bo uvoz takih zdravil v bodoče prost carine, če se potreba po njih dokaže z receptom državnega zdravnika ali zdravnika v javni službi. Na pnak način bodo prosti uvozne tarife naočniki, razni aparati in instrumenti za potrebe prejemnika darilnega paketa in ortopedski predmeti, seveda v količinah, ki jih označi v svojem potrdilu zdravnik.
Spremembe uredbe se nanašajo tudi na uvoz znanstvenih knjig, ki jih posamezniki dobe iz inozemstva za lastne potrebe. Tak uvoz bo prav tako oproščen carine.
* * *
Motiv iz Kanalske doline
MA OBISKU PRI MAŠIH MALČKIH V UKVAH
Obilna in dobra hrana, svež zrak, igre, petje in izleti v lepo naravo - Starši in otroci so zelo zadovoljni - Domačini in tujci jih imajo radi - Pridejo še tri skupine
Larine prosti predmeti
izvoženi v paketih
GORICA, 16. — Svet za zakonodajo zvezne vlade Jugoslavije je sprejel načrt uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasni carinski tarifi na blago, ki ga izvažajo tuji državljani v Jugoslavijo, ki niso registrirani kot izvozniki. Načrt nove uredbe določa nekatere spremembe glede plačila izvozne carine na živila in predmete za gospodinjstvo in preskrbo. Kot je znano, so bili do sedaj oproščeni plačila uvozne carine glavni živilski predmeti (žito vseh vrst — moka, sladkor, maščobe, meso, ribe, jajca v prahu) v neomejenih količinah in ne glede na to, kdo jih uvaža, ter predmeti za gospodinjstvo in oblačila.
Pokazalo pa se je, da so prejemniki paketov v nekaterih primerih kot darilo uvožene živilske predmete prodali ali zamenjali za protivrednost. Zato določa nova uredba, da -so oproščeni plačila uvozne carine samo predmeti, ki služijo za osebne in domače potrebe oseb, ki prejmejo darilo, to je v omejenih količinah. Uvoz teh predmetov čez določeno mero je podvržen carini. To omejitev so uvedli tudi za predmete iz gospodinjstva in obleko, ker se je pokazalo, da se tudi ti predmeti uvažajo v velikih količinah.
Pogosti so primeri, da prihajajo iz inozemstva v darilnih paketih manjše količine specialnih zdravil, ki so po večini nov izum medicinske znanosti in se v Jugoslaviji še ne dobe.
Sonce pripeka, da se ti še kamen smili. Vroče je, da včasih ne moreš več dihati, zlasti v mestu, kjer ni gozdov, hladne sence in svežega zraku. Nestrpno čakaš nedelje, da lahko zbežiš iz mesta v hribe, v smrekove gozdove.
Stopim na vlak, opazujem furlanske vasi in trge, beneške hribe in vasice. Polagoma je bolj prijetno, sveži zrak, gore, planine in gozdovi te vabijo, da ne veš, kje bi izstopil. Za danes me ne bo zvabilo nikamor. V Ukvah izstopim in poiščem goriško kolonijo.
Kje neki morajo biti? Grem malo po vasi in mi ni treba spraševati, kje so goriški otroci?
«Dober dan, deklice« — «Do ber dan«. «Odkod pa ste?« Z Goriškega«, mi soglasno odgovorijo. Potem pa pove vsaka za svojo vas; Steverjan, Pevnia Doberdob itd. Mamice so jih prišle obiskat. Saj veste, kakšne so mamice. Ce otroka ni nekaj dni doma, so že v skrbeh zanj. Bogve, če je zdrava moja mala? Ali je
Šopek cvetlic za učiteljico
im
Kmečke pogodbe
veljavne do sv. Martina
GORICA, 16. — Uradni Ust od dne 12. julija štev. 150 je objavil zakon štev. 765, od dne 11.7.1952 o podaljšanju odredb v zvezi s kmečkimi pogodbami
Po omenjenem zakonu so vse kmečke pogodbe sklenjene z neposrednimi obdelovalci zemlje, spolovinarji, koloni, najemniki in sodelavci podaljšane do konca kmečkega leta (sv. Mar. trna) ali izdaje novega zakona
GORICA, 16. — Včeraj so na porotnem sodišču y Benetkah nadaljevali s sodnim postopkom proti napadalcem na go. stilničarja Venceslava Komela s Tržaške ceste, ki so ga lanskega junija z avtomobilom namerno povozili in še sedaj nosi posledice pripravljene prometne nesreče.
Razpravo, ki so jo začeli 4. t. m. in jo nadaljevali še nasledi, njega dne, je sodišče nato odložilo do 15. julija zaradi poziva še nekaterih prič.
Včeraj je porotno sodišče najprej zaslišalo poročnika pro. metne policije v Gorici Valentina Filaita, ki je prišel na kraj eno uro po nesreči. Poročnik Filato je povedal, da je avtomobil »Fiat 500», s katerim je Roberto Lucidi na ukaz Furlana hotel smrtno povoziti Komela, še vedno stal na kraju, kjer se je bil ustavil pa nesreči. Avtomobil je imel zmečkan in oluščen desni prednji blat. mik. Komelovo kolo je ležalo štiri metre od kraja povoza. Na cesti je avtomobil pustil sled zaviranja samo prednjih koles. Po teh sledovih je prometna policija ugotovila, da je Lucidi vozilo zavrl samo potem, ko je v ozkem ovinku krenil iz srede na skrajno desno stran ceste z brzino 50 do 60 km na uro.
Nato je porotno sodišče zaslišalo brigadirja prometne policije Pierina Piemontija ki je bil že četrt ure po povozu na kraju nesreče. Piemonti je v glavnem potrdil izjave poročnika Filata in dodal, da se je avtomobil ustavih kakih 11 do 12 metrov od točke povoza. Na vprašanje, ki g'a je brigadir zastavil Lucidiju takoj po nesreči, kako je le mogel ob be: lem dnevu in na tako proštom cesti povoziti Komela in cestarja Medeottija, ki sta kolesarila na svoji desnici, je Lucidi mirno odgovoril, da ga je Prl_ jela omotica.
Sodišče si je umaknilo v po. svetovalnico in odredilo, da je potrebna še nadaljnja preiskava
za nekatere tehnične ugotovitve, kot so brzina avtomobila, ker si brigadir in poročnik prometne policije nista bila v tem edina. Prvi je namreč trdil da je bila brzina 40 km na uro, drugi pa od 50 do 60. Nadalje sodišče zahteva dokončno zdravniško preiskavo Komela za ugotovitev poškodb, ki jih je utrpel. Zato je razpravo od-godilo za nedoločen čas in preiskave poverilo preiskovalnemu sodniku goriškega sodišča.
Obvestilo upravičencem
do vojnih pokojnin
GORICA, 16. — Kot smo že poročali, zapade 31. avgusta zadnji rok za vložitev prošenj za priznanje pokojnine ali invalidnine za v vojni padle svoj. ce ali zaradi telesnih poškodb.
Omenjene prošnje so morali svojci vložiti v roku petih let po vojnem dogodku, ki je povzročil smrt ali telesno poškodbo.
Po tem zakonu ki so ga iz dali že 10. avgusta 1950 lahko do 31. avgusta t. 1. vložijo prošnjo na zakladno ministrstvo za pokojnino in invalidnino tudi tisti upravičenci, ki so zamudili zgoraj omenjeni rok in tako izgubili pravico do pokojnine ali invalidnine.
Omenjeni rok velja tudi z; prošnje za pregled vlog v zvezi z nastalim ekonomskim sta. njem družine. Omenjena zakonska dopustitev velja izključno za vojne dpgodke, ki so se pripetili po 1. septembru 1939 in je bila izdana v korist:
1. vseh svojcev padlih po 1 9. 1939, ki še niso zaprosili za vojno pokojnino;
2. vseh svojcev padlih po 1. 9. 1939, katerim je bila zaradi ekonomskega stanja družine zavrnjena ali znižan^ vojna p<-kojnina. Slednji lahko zaprosijo za pregled sedanjega eko. nomskega stanja družine.
lačna? Morda se ne more privaditi in jokca? Te in sto drugih misli in skrbi ni dalo miru našim mamicam, pa je marsikatera pohitela k svojemu otroku, da se na lastne oči pre priča, kako je. Mamica pa ima dobro oko, takoj spozna, če je njenemu otroku prav ali ne.
Zelo zadovoljne so in se zahvaljujejo vzgojiteljicam in kuharici, ki skrbijo za otroke.
«Veste, pravi ena, ko se poslavlja od učiteljice, otroci še ne morejo razumeti, ko pa bodo odrasli, bodo znali ceniti vse, kar ste napravili zanje«. Starši so veseli, ker vidijo, da se otrokom godi dobro, in znajo ceniti, ker v svojih otroških letih niso bili deležni teh dobrot.
Ura teče, nič ne reče. Vlak pa tudi ne čaka zamudnikov. Mamicam se mudi. Zadnja priporočila, poljubčki in pozdravi za domače.in mami.ee že hite proti postaji. No, tudi kakšna solzica je bila na mladih ličkih, ko je mamica odhajala. Zdaj pa se že vse deklice smejejo. Nekatere se igrajo, druge so začele peti, fotograf pa jih je spravil v tsvojo škatlico, da bo ostal tudi spomin na lepe dni.
«Kaj pa delajo one tam za ograjo?«
«Nekaj pripravljajo, pa držijo vse v strogi tajnosti«, mi odgovori črnolasa učiteljica.
Zelo sem radoveden in sprašujem, kaj tako skrivnostnega pripravljajo?
No, v mladih srcih se ne more skrivati tajnost. Učiteljica in druge punčke mi odkrijejo skoraj vso «tajnost». Skupina bolj odraslih. Vijolica, Suzana, Silva in Gracijela, ki kakor vse pridne učenke, rade čitajo, »Cicibana«, so si zbrale neko igrico, ki jim zelo ugaja in se vadijo. Zbrale so tudi nekaj najmanjših za palčke. Radovedno jih opazujem. Nekaj recitirajo, spravijo se v krog, se vrtijo, ljubko dvigajo roke. To bo balet, kaj ne? Zapazile so, da jih gledam. Nič več! Zaprosijo učiteljico za dovoljenje in zbežijo v sobo, da jih ne bo nihče gledal in motil. Cez nekaj dni, predno bodo odšle na dom, pa bodo pokazale, kaj so se naučile.
Z učiteljicama sedim v kuhinji in si zapisujem podatke o koloniji, ki jo je pripravila Dijaška Matica iz Gorice. To je prva skupina 30 otrok iz nižjih razredov osnovne šole, iz vseh vasi na Goriškem, ki spada pod Italijo. Vsaka skupina ostane v koloniji po tri tedne. Prvi skupini deklic bo sledila skupina dečkov, nato dekliška skupina iz višjih razredov, na koncu pa skupina odraslih dečkov. Ravnatelj kolonije je prof. Bednarik, po-
magajo pa mu dve učiteljici, kuharica in pomočnica. V prvi skupini sta učiteljici Lidija in Rozalija, ki skrbno pazita na olroke. Za dobro in obilno hrano Pa skrbi kuharica gospa Pina. Da so otroci zelo zadovoljni s hrano in kuharico, nam priča pesmica, ki so jo sami sestavili že lani in jo tudi letos prepevajo:
Tam v Ukvah, v lepi hiši, bila je pridna kuharica, Pino smo jo imenovali, znala dobro kuhat je.
Dobra hrana, svež zrak, sonce, igra in smeh, petje in izleti v gozdove in hribe, kaj hočete boljšega za otroka v počitnicah, ko doma tako neusmiljeno pripeka sonce in nas muči vročina,?
Vse je tako lepo urejeno, da še prehitro mine dan. Ob 7. uti otroci vstanejo, pospravijo sobe, dobijo zajtrk, se' odpravijo na daljši izlet in vzamejo s seboj malico, opoldne imajo kosilo, nato počitek, gredo na igrišče ali k bližnjemu potoku za vasjo, večerjajo, po večerji pojo, se igrajo, ob 21 Pa gredo spat.
Domačini, pa tudi razni lz-
PRED NOČNIM FESTIVALOM NA NADIŽI
Povabiti bi mirali tudi skupine iz Mišfte doline in Slovenije
Kljub vročini so v polnem teku priprave za peti nočni festival, ki bo konec julija na Nadiži in bo privabil, kot vsako leto, veliko število tujcev in izletnikov.
Razne organizacije, kakor n. pr. «Pro Loco«, «ENAL» in Pokrajinski turistični urad se zelo pripravljajo in trošijo svoje energije za to prireditev.
Izvedeli smo, da se bodo festivala udeležile tudi folklorne skupine in pevski zbori iz Koroške in Tirolske. Sedaj pripravljajo naprave za razsvetljavo, nešteto žarnic, balončkov na vseh mogočih krajih, itd.. Poleg tega pa bodo zvečer še umetni ognji, da bo zares pravljično okolje.
Poudariti pa moramo, da na festivalu ne bodo sodelovale domače folkolrne skupine. Želeli bi, da bi povabili tudi sku, pine iz Nadiške doline ter folklorne skupine in zbore iz Slovenije,
sreči je bil v bližini domačin Josip Blasig, ki je uvidel nevarnost, skočil v reko in rtšil najprej dekle potem še fanta.
Surov mož
TORJAN, 16. — Pred nekaj dnevi so orožniki v Torjanu aretirali 49-letnega Leonarda Macoriga, ki je že več časa slabo ravnal z ženo in otroki, da jim je bilo skoraj nemogoče še z njim živeti.
Macoriga, -ki je bil že večkrat obsojen, so odpeljali V čedadske zapore.
Zastrupitev
zaradi pokvarjenih slaščic
KRMIN, 16. — Včeraj je šla 54-letna gospodinja Lucija Eu-lia-n iz Medeje s svojim 30-let-nim sinom Arigom B. na kopanje v Trgič. Po kopanju sta se vsedla v neko kavarno, kjer sta popila čašo kave in naročila nekaj koščkov maslenega peciva s kremo, ki sta ga pojedla v vlaku. Cim sta dospela Krmin ju je pričelo neznansko zavijati po trebuhu. Do. mači so ju nemudoma odpeljali v krminsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da gre za zastrupitev s pokvarjenimi živili.
Orožniki so nemudoma pričeli s preiskavo, da; bi izsledili brezvestnega slaščičarja, ki j® prodajal pokvarjene slaščice.
Nevešča plavalka
Ob Nadiži je v teh vročih dneh vedno mnogo izletnikov in kopalcev, ki pridejo tudi iz oddaljenih krajev, da se izognejo hudi vročini in ohladijo v mrzli reki.
Pred nekaj dnevi sta prišla tudi mladenič in mladenka iz Vidma. Čeprav ona ni znala plavati, se je kljub temu spustila v vodo, toda zajel jo je vrtinec in kmalu bi utonila. Priskočil ji je na pomoč fant, ki tudi ni znal dobro plavati. Voda bi odnesla tudi njega. K
Srednješolska prireditev
v Doberdobu
GORICA, 16. — V nedeljo 20. t. m. od 20. url zvečer bodo v doberdobski prosvetni dvorani nastopili goriški srednješolci z Mannersovo veseloigro v treh dejanjih «Peg, srček moj«, ki so jo s tako velikim uspehom uprizorili v nedeljo 1. junija v Standrežu. Priporočamo obilno udeležbo.
KINO
VERDI. 17.30; ((Pogumni možje«, T. Cemova, barvni film. VITTORIA. 17: «Klic v viharju«, S. Pampanini. CENTRALE. 17; »Rangunski orli«, J. Wayne.
MODERNO. Zaprt.
ESTIVO. 21: «Za naju v raju« B. Grable.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
Dobro jim tekne
letniki in letoviščarji, imajo radi goriške otroke. Plešejo kolo in prepevajo slovenske narodne pesmi, vaška deca in otroki letoviščarjev pa jih zamaknjeni gledajo in poslušajo.
Neka Starka iz Ukev jih vsak dan čaka pri igrišču. Ko jih sreča, jih ustavi, da ji zapojo slovenske pesmice, vse, kar jih znajo. Vesela in srečna se jim zahvaljuje: ((Hvala, hvala vam lepa, otroci moji!« Vsak dan jo srečajo in vsak dan zapojo stari ženici pesmice, ki jih je v svojih mladih letih tudi ona prepevala, a jih zdaj le poredkoma sliši, ker je v njeni domači vasi vedno več tujcev in slovenska pesem polagoma izginja.
Le prepevajte, otroci, da bo vaša pesem odmevala po vasi in dolini, med smrekovimi gozdovi v naši lepi Kanalski dolini.
A. B.
Tatvina ali zamena kolesa ?
GORICA, 16 — Včeraj po-1 knjižico. Lucato je brezposeln poldne se je 31-letm Lucato | in pokojninska knjižica je edi-Alfred iz Aiella namenil v Go-1 ni vir njegovih dohodkov.
rico po opravkih. S kolesom se j	_______
je peljal po Korzu Italia in se ustavil v tobakarni na vogalu. da bi kupil nekaj kolkov.
Toda ko je zapustil tobakarno je zapazil, da mu je neznani tat odpeljal kolo. Nekaj metrov bolj naprej je pa našel drugo staro kolo. Tedaj je Lucato podvomil ali gre za tatvino ali pa samo za zame)10 kolesa. V tem dvomu se je napotil do bližnjih orožnikov in pozneje do mestne policije, kjer je organom varnosti razložil stvar.
Njegovo kolo je bilo znamke «Hermenson» črne > barve in vredno 15 tisoč lir. Poleg kolesa je mož zgubil tildi pokojninsko knjižico in druge listine, ki jih je imel zavite v papirju na kolesu. Zaradi tega se Lucato, v primeru da gre za zameno ali pa tatvino kolesa, obrača do onega neznanca s prošnjo, da bi mu vrnil vsa i dokumente in pokojninsko
IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA
SE VEDNO MEREŽEMO VPHflSflMJE
Kaj čakajo z otvoritvijo filobusne proge Trst-Milje?
Pred volitvami taka naglica, sedaj pa še ni niti sporamma
glede dobave električne energije - Razburjenje prebivalcev Milj
Pri padcu na stopnicah
si je zlomila romo
GORICA, 16. — Ko je danes popoldne šla po stopnicah svojega stanovanja 64-letna Linda Molon s Korza Verdi 37 se ji je nenadoma spotaknilo m je padla po stopnicah. Ko se je revica znašla na koncu stopnic se je hotela vrniti v stanovanje, a je onemogla obležala na tleh. Domači so se kmalu oglasili na njeno ječanje in so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno žensko pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer no zdravniki po pregledu ugotovili, da si je ženska pri padcu zlomila desno ramo. Pridržali so jo v bolnici, kjer se bo morala zdravitj približno 40 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije.
Zaprta sladoledoma
GORICA, 16. — Goriška prefektura sporoča, da je po prefektovemu odloku z dne 10. t. m. odrejena tridnevna zapora sladoledarne, last Viktorije Beguš iz Ul. Oberdan 7, in sicer od 17. do 19. t. m. zaradi prodaje sladoleda, ki ni bil izde lan po pravilih higiene.
Prodaja lubenic
GORICA, 16. — Goriški župan je na podlagi čl. 160, 161 in 162 krajevnega higienskega pravilnika odredil;
1. Lubenice (angurie) in melone je prodajati na prodajal-nih mizah z nepremočljivo in pralno površino.
Prva skupina deklic Z Goriškega v koloniji v Ukvah
Zaprta meja
zaradi slinavke
GORICA, 16. — Zaradi novega pojava slinavke so jugoslovanske oblasti zaprle obmejne bloke za živino. Prepoved prekoračenja meje traja od 8. julija dalje.
V našem mestu, ki se lahko pohvali z »najboljšo« občinsko upravo je res vse mogoče; tako se je na primer zgodilo, da so o filobusni progi Trst-Milje najprej mnogo pisali in govorili ter se na vsa usta hvalili, kaj vse so storili za tržaško in miljsko prebivalstvo s tem, da so izdelali načrt za filobusno progo Trst-Milje. Nato so progo tudi začeli graditi — in ker so bile volitve pred vrati, so z delom tako pohiteli, da so delavce zaposlili tudi ponoči samo da bi bilo do določenega dne vse gotovo. Sledila je cela kopica poskusnih voženj — prva seveda nekaj dni pred volitvami in vse je potekalo kot po olju. Rečeno je bilo. da bo proga delovala že konec meseca maja. Ko so bile volitve končane, so rok že podaljšali ter izjavili, da bp proga stopila v promet šele prve dni junija.
Enkrat ali dvakrat smo v nekaterih lokalnih časopisih celo izsledili vest, da bo proga že v kratkem otvorjena, nato pa je vsa stvar zaspala. Začele so padati kritike, ki se še nadaljujejo, toda do se daj brez kakršnega koli uspeha. Vodstvo ACEC.AT se izgovarja, da je delo pravočasno opravilo ter da je krivda podjetja SELVEG. ki bi moralo dobaviti električno energijo, če proga ni stopila še v promet. Mi bi vodstvo ACEGAT vprašali le to: kako je bilo mogoče izdelati načrt za novo filobusno progo Trst-Milje in potem to progo tudi zgraditi, ne da bi bil prej dose žen sporazum s podjetjem, ki bi moralo novi progi dobavljati električni tok?
Podjetje SELVEG noče sedaj pristati na ceno električni energiji, ki jo ponuja vodstvo ACEGAT. Stvar bo sedaj mnogo teže rešiti, ker bo vodstvo ACEGAT moralo pristati na marsikateri pogoj, ki bi ga lahko sicer odločno odklonilo. Pravijo, da je sedaj vsa zadeva celo pred sodiščem, kjer jo skušajo rešiti tako, da bt zadovoljili oba interesenta.
Da ie razburjenje prebivalcev Milj. kot tudi Tržačanov veliko, bi bilo odveč poudariti. Pomislimo samo da se vozi dnevno v Trst okrog 4000 prebivalcev iz Milj in bližnjih vasi, ki so zaposleni v Trstu in ki so toliko let zaman prosili in zahtevali, da bi bilo vprašanje direktne povezave Trsta z Miljami rešeno
Pred nami je pa tudi poletna sezona; koliko Tržačanov bi šlo na kopanje v Milje, če bi filobusna proga že delovala?
Tudi delavcem «Aquile» bi nova proga dobro služila. Do sedaj je za njihov prevoz skrbelo vodstvo tovarne. Bajc je omenjeno vodstvo plačalo ACEGAT precejšnjo vsoto denarja za to, da bi nova filobusna proga služila tudi delavcem Aquile. Ker vodstvo ACEGAT svoje obveze do orne. njenega sporazuma ni izpolnilo, mora, kot smo izvedeli, plačati tudi tovarni Aquila vse stroške za prevoz delavcev v tovarno in nazaj v mesto.
Nove proge so se veselili tudi prebivalci Zavelj in Domja, ki morajo sedaj uporabljati najprej filobus št. 19, nato pa še avtobus, ki vozi do Zavelj. Obljubljeno je bilo, da bo nova filobusna proga imela postajališče v Zavljah ter da bo cena vožnji 30 lir — to se pra-
vi, da bi tudi na denarju pri štedili, saj morajo sedaj pla. čati 20 lir za filobus, nato pa še 25 lir za avtobus, ki vozi do Zavelj
Sedaj pa še zadnje vprašanje; bo filobusna proga še letos stopila v promet, ali ne?
Protest brezposelnih
pred Uradom za delo in ZVl
Včeraj dopoldne se je pred Uradom za delo zbrala velik« skupina brezposelnih, ki je nato pooblastila petčlansko delegacijo, da oddlde na Urad za delo ter prikaže nevzdržno stanje v katerem se nahajajo brezposelni delavci in nameščenci.
Proteste brezposelnih so na Uradu za delo vzeli na znanje ter obljubili, da bodo dali odgovor po nekaj dneh. Nato se je celotna skupina podala kom. palctno pred sedež ZVU kjer pa je policija brezposelne razpršila. Zbrali so se zopet na Trgu Unita, kjer s0 glasno zahtevali delp in zaslužek.
Položaj, v katerem se nahajajo brezposelni je tak, da bo do morali Urad za delo in druge odgovorne oblasti pedvzeti resn-e ukrepe. da se reši to pereče vprašanje. Poleg družinskih očetov, ki morajo skrbeti za svoje družine, je med brezposelnimi tudi precej mladine ki ne najde izhoda iz težkega položaja. Upajmo, da bo enoten nastop brezposelnih zalegel in da se bodo oblasti končno z vso resnostjo pobrigale ter rešile to vprašanje.
Pojasnilo predsedstva
tržaškega velesejma
Nekateri lokalni časopisi so objavili vest, da ni bil dovoljen predstavnikoma Madžarske in Češkoslovaške v Rimu obisk tržaškega velesejma, zvezi s tem dogodkom javlja predsedstvo odbora tržaškega velesejma naslednje; Predsed. stvo odbora tržaškega velesej ma je povabilo na velesejem predstavnike vseh držav, ki so na velesejmu sodelovale, kot tudi druge, ki bi jih ta prire ditev zanimala. Med temi je povabilo tudi predstavnika Češkoslovaške in Madžarske v Rimu ter je celo interveniralo pri ZVU. da bi bil omenjeni ma vstop na STO čimprej do voljen Kljub tej intervencij je ZVU zahtevala, da se zain teresirana obrneta do svojih
vlad in pa do zavezniških
predstavništev v Budimpešti in v Pragi.
RADIO
A P A BATE
Tel rfiiu/ipii
/iJf iipVitfi
Pilili pb efirilet Phoiiotn lllagnadiim
HLADILNIKI PR ALKI STROJI LIKALNIKI
od 3 0 0 lir navzgor dobite
mm trst
BI.. XX SKPTEMBRA ŠT. 15.
LETOVANJE PDT NA BLEDU S 3. avgustom se prične letovanje Planinskega društva na BLEDU, ki bo trajalo do prve polovice septembra. Letovanje bo v tedenskih izmenah. Vpisovanje in informacije pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13/11, vsak dan od 18. do 19. ure.
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK K1RUR0 ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlath’ kavčuku in plastiki. — Zdrav* z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure i” od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca št.
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-1"
5-DNEVNI IZLET
V DALMACIJO'
Prve dni septembra priredi «Adria - Express» 5-dnevni izlet v Dalmacijo z naslednjim sporedom: Odhod iz Trsta s parnikom »Dalmacija« ob 4. uri zjutraj. Obisk Opatije, Raba, Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika, Kotora in zopet Splita. Prekinitev vožnje na Rabu, v Splitu in Dubrovniku in na povratku zopet v Splitu, kjer si bodo izletniki ogledali mesto in prenočili. Prvovrstna hrana na ladji. Dan izleta bo pravočasno objavljen. Z vpisovanjem
prično takoj. Cena vožnji (vključena hrana in prenočišče) je lir 14.350. P« vpisu plača vsak izletnik polovico vsote, dva d*1 pred odhodom pa ** ostanek.
Ker je število izletnikov omejeno, prosimo, da se zainteresirani čimpre.l vpišejo. Vpisovanje Pr' «Adria-Express», Ul. Fa-bio Severo 5-b.
W/A
A D E X IZ L E Tj
2. IN 3. AVGUSTA
IZLET V
Rovinj Tolmin Sv. Lucijo
3. AVGUSTA IZLET V
Postojnsko jamo Skocijanske jam®
19. JUHI* pri «Adria-Express», Uh -Severo 5-b - Tei.
Vpisovanje do
Škerljev: ANGLEŠKO - SLOVENSKI slovar je v pr°’ daji v slovenskih knjigarnah v Trstu In Gorici.
Preden greste na dopust,
naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK-katerikoli kraj.
180"
se
Pošljemo Vam ga 15 —dnevna naročnina samo L — Telefonirajte na štev. 7338
Za mir na Balkanu
bo temelj sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in J určijo
m
m o ta nona
Prav hvaležna naloga pi-
^ - Problemih dveh držav, sta ti mnogih stvareh popol-
avno pa je, kot tudi v ostalem svetu, da je vpra-gospodarskega razvoja
po vojnih na-
1 različni, kot sta to Tur-11 in Grčija, kan vsem kn je
v Grčiji kot v Turčiji na prve<n mestu Porih.
C v
2ln r.® * j o, kljub stalnemu nJsevanju ameriške potno ■pljuje 2 gradnjo svojih ikapitalnih objektov, nrnn-U^e meltoracijska dela in 1 nekoliko velikih električ-m central.
Cio v primeru, če bi se po-
min' inozemstva zmanjšala na ttnuni ali popolnoma ukini-* se bo Grčija trudila, da ne craanjšala načrtov za obno. ob %r> da ne bo zmanjšala j; .am*>n‘b izdatkov. To izjav-in ° ?s' otenski vodilni ljudje “dar^j*6™ ~ naravno — po■ roerk °
Posti
da bi v takem pri-povečanje težav moralo -V ^Teme davkoplačeval-■ Davki se bodo morali nuj-|o Po večati. Toda osnovna na-obr’ se °^drži na višini moč in pripravlje-50ij ’ bo izpolnjena. Vsi Grki in rc to z velikim ponosom priPravljenostjo na žrtve.
Turčija polaga prav ta da Va*nost na pripravljenost., nih ^odo S7nanišali obramb-razunapOTOV rn da istočasno J": , lJa3° gospodarstvo dežele. sta ln P°lttiki glavnega me-je P°Sebn° poudarjajo — po-so ru,gcga — tudi uspehe, ki Turč'1- dosegli v poljedelstvu. žitar>a’ 3e do Pred kratkim Pes £>o Jc,
!Ce še uvažala, izvaža da-Ze milijonske količine teh tUri,°”ca letošnjega leta bo na trakt - P0ljih delal° 30-000
T)lr»°- G d viška pšenice je ličjn Ponudila določeno kole tudi Jugoslaviji, s čemer Poguf	tud‘ v gospodarskem
M0Povečati zveze z njo. slavijSt* sodelovanja z Jugo-Pod- °- Prav na gospodarskem °CJU so zelo velike. niste Ue^a tudi za Grčijo. Minem za zunanjo trgovino je Priča*-0 V Atenah iztočil Pre* trg0vn’e’ da je možno okrepiti p 's*e zveze z Jugoslavijo. x,ez° stolni krepitvi kulturnih vanj<n p0 vse boljšem spozna-Predet t^C,l sosednih narodov, nja ' a”Ua gospodarska zame-deln,, nov delež v njihovem so-it, v°n3u- PriProvljenost pa, da i. r?e obrambne napore in iitin1 °branili mir, predstav kre^ ^or element, na ka-
še vprašanja odnosov v
Pi inf	sveta skladajo. Skup-
Oečja eres* vseh. treh dežel so čili j gOrancija od vseh mogo-Hjih0 TTndlnih obvez in paktov, darsk*0 sodelovanje na gospo-Pejp 0rn. Političnem in kultur-Post j dračju in njihova odloč-P°,tpo a branijo svoje narodno na 02emije prav pred vsa-PtoČan^lPostjo, so dovolj s°del0v° ctnent zbliževanja in
°n«trui.,‘JU’ prijateljstva
Po i- '?nih odnosov Ie
l‘jenje večine Grkov
in Turkov, ne glede na njihove poglede na notranje življenje teh dežel in na nekatera stališča v mednarodni politiki
Vendar pa so neki krogi, posebno izven Grčije in Turčije, ki nočejo razumeti potrebe po zbližanju teh treh sosednih dr_ žav. Toda to je le epizoda, ki ne vpliva na stališče Grčije in Turčije, kajti čutijo, da je v njihovem interesu sodelovanje in zbližanje z Jugoslavijo.
V političnem življenju Aten in Ankare je prav razpravljanje o tem vprašanju na dnevnem redu v prvi vrsti, čeprav je mnogo drugih problemov, o katerih razpravljajo v tisku, na diplomatskih sprejemih itd. Obstaja n. pr. vprašanje Cipra, ki se od časa do časa pojavlja v grškem tisku, pa tudi v turškem. Toda, kolikor bi imelo ostrine proti Veliki Britaniji, ki ta otok, čeprav naseljen z grškim prebivalstvom, drži v svojih rokah, ima postavljanje ciprskega vprašanja tudi drugo ostrino, ki jo nasprotniki gr-ško-turškega sodelovanja spret
no izkoriščajo. Ciper je namreč v neposredni bližini turškega kopnega in je prav zaradi tega primeren kot element, okrog katerega lahko mešajo in stapljajo zapreke na potu zbliževanja med Grčijo in Turčijo.
Zato je vršilec dolžnosti predsednika grške vlade, ker meni, da Vel Britanija nima nobene pravice, da v svojih ro k ah drži Ciper, dal oprezno in umerjeno izjavo, da ne želi govoriti o ničemer, kar bi lahko privedlo do nesporazuma med obema narodoma.
Grško-turški odnosi, ki so od začetka tega leta posebno na poti vse bolj izrazitemu balkanskemu sodelovanju, so važna podrobnost splošne politike v tem delu Evrope. Obstajanje skupnih interesov in želja za ohranitev miru ima mnogo večji pomen kot mnogi sloves. no deklarirani pakti, ki so se v preteklosti prav pogosto pokazali za mrtve črke na papirju.
Kakor je rekel maršal Tito «so skupne stvari, katere moramo in katere je treba vedno skupno reševati... Naša beseda je mnogo važnejša kot neki formalni pakt.«
*'........
m.v .; . 7*. '
W s •• .7 0'V ,	v-i-v-	•;	v
I
ij.mm
s ■	   >
Sejemski dan v Bazovizi
Kadar koli zabrede sovjetska diplomatska mašina v neko nepredvideno težavo, potem ji je potrebno samo pritisniti na nekakšen vzvod, in že steče tostran sovjetskih meja zajeten organizem, vsak trenutek pripravljen pomagati ji iz zagate, jo podpreti pri reševanju sovjetskih državnih interesov.
Po potrebi je to lahko Sre tohna sindikalna organizacija, ali vojska tako imenovanih partizanov miru, ali kateri koli drugi tek organizmov, pač po namenu, ki mu je trenutno slediti, in cilju, ki se ga mora doseči.
Tako *e moral Joliot Curie pred dnevi na vrat na nos sklicati v Berlinu nekakšen izreden sestanek Svetovnega sveta za ,mir. kar je moralo poučeno osebo takoj navesti na' pomislek, da v sovjetskih zunanjepolitičnih načrtih nekaj ni v redu.
Da, v nekaterih računih so se Zadnje čase, drugače tako prebrisani ruski diplomati, za precej ušteli S tem pa so bile občutno omajane nekatere za sovjetsko imperialistično bi stvo in obstanek zelo važne postavke. Berlinski sestanek pa naj' bi jih pomagal konsolidirati.
Za katere postavke gre, je
DO UT AVA - sta ra cesta narodov
SZ v Donavski komisiji škodi s svojim početjem
vsem podonavskim državam, tudi svojim zvestim pripre žnik o m C SR, Madžarski, Romuniji in Bolgariji
i »• i
Moja glavna naloga je posredovanje trgovine med Vzhodom in Zupadom. Želite, da se izrazim točneje? V prvi vrsti bi morala skrbeti, da se po meni izmenjavajo kmetijski pridelki evropskega jugovzhoda z industrijskimi proizvodi Srednje in Zapadne Evrope. Dalje bi morala podpirati kmetijstvo ter industrijo svojih breznih dežel z vodno silo in namakanjem. Pa mi nasprotujejo razne nevšečnosti predvsem v ladijskem prometu. Mraz in lef! mi nekako od konca decembra do sredine februarja ustavita vsako plovbo. Zelo neugodno je moje nizko voflno stanje v kasni jeseni in ob začetku zime, ko bi"TSilo treba po meni navzgor odpeljati sadove žetve. Majhen padec je velika ovira za izkoriščanje moje vodne sile, moje energije.
(etttu
evropskih narodov
Stara sem cesta evropskih narodov. 2e ob koncu prvega tisočletja pred n. št. sem prenašala trebušaste feničanske ladje iz cedrovine. Kmalu nato so vdrli grški morjeplovci s svojimi ladjami na trideset vesel do strašnega Kazana in so ob mojem spodnjem toku
ženska postaja v Zagrebu
Na q .
!^m«nsllČU v Zagrebu imajo o r* tina opazovalnico, ki N	iz vse Evrope.
iz
Vi. Ljurtem *5rne v niei tele' . -i, Vi ^ noČAiri rtanpR ve-
-,fi.	nočejo danes ve
•‘»s« oh Sn° bo jutri vreme, sob
da bi se vedeli
v P' oo u b° 3utri rfh strat,0b°tah vprašujejo od I>ti da bi se vet *vlhj0 nedeljo, ko se pri n! 2atijm na 'zlete. Za vreme , 'd. seveda tudi šport-'n°Ptih ®,azovalci vremena ali ”°varj£lj0 tet potrpežljivo od-Jfl *Sošče’ kratkih odgovorih n° del0 nt° naPorno znanstve->	sinoptikov iz
Qe tehniii lo Široko razpre
zanimajo PVremenu pa sr >ftniki. VaioT° izletniki ’n
L °^ome ni \ 80 tudl za letovalce	zdravnike,
N aa	Hd.	Ra-
^Vai 9ParaU V Vrem
ves dan r?!nskl T' Ni>ega jutra sptefprejemaia i?	yrelemaio po-
^ opazovalnic Vs S>koj dešifriraj VSC PT
»a sinopt.čno kart0 za.
x NLpa že veš ali
»o	deževal°'	Sli	je
večkn% lkom oblačno alt jas-
l>axPa. že veš »H je na ali
'^eteorologom ^žVTo liie°StUje' da 5 kratki-°v Wna podlaRi ,eh ele-°beta *°tove, kakšno vreme Ko Sp. Pt‘ nas,
se
0 S Do	11	‘
zadnjc
ri;°roi0gi ^1{4tlno vreme,
* od
8a z*-'0 d°sežejo plasti mrzle-
dni ne-so me-
od Dl'ej vedeli, da pro-k. vera k nam mrzel
vr„ Zraka *
sl, dle SD lok°ve toplega, se
k Snežiti ’ začne deževati
ix bevihtp Ve4krat pa nastane-
fetnbah S ,o4°- ° teh spre-
Ds eVr°Psk Poro6ale u,di mno-
biJ1 vPišek, °Paz°valnice. Vsak
be ki opl: . zagrebški vre-
U kai'te kakih V slnoptič’ njih sr, ...J h(K) Podatkov.
da ;J‘“ so tud, ,7” ‘JuuaIX°v.
h • Tpm • In niso Nla. j"paratura )e
t^nosr* Se Pa lud
k- °Ve, ki nC1 zmotijo. Zračne "Iškemu Pr,° lrajo Proti Bal-Polotoku, testo zadr-
se zmo-
godi „	” JC občutno
H dl Se Pa tudi, da se
že pogorja, zlasti Alpe. V takem primeru se vremenoslovci zmotijo, ko napovedujejo vreme.
Vremenska opazovalnica ne daje samo podatkov za izletnike, marveč tudi važne informacije pri velikih gospodarskih in gradbenih delih. Pri graditvi hidrocentrale Vinodol so pomagali tudi meteorologi in hidro-logi. Potrebni so bili podatki zlasti o padavinah in pritisku vode.. Od teh podatkov je predvsem odvisno obratovanje te velike elektrarne. Vse je bilo treba natanko preračunati, da elektrarna ne bi imela manjše zmogljivosti, kakor So jo določili strokovnjaki. Posebne ekipe so proučevale razne vremenske pojave na področju hidrocentrale in šele ko so strokovnjaki ugotovili, da so ugodni tudi meteorološki in hidrološki pogoji, so začeli elektrarno graditi.
Zadnje čase tudi strokovnjaki čedalje uspešneje proučujejo spremembe zračnih gmot v velikih višinah. V ta namen uporabljajo balončke z inštrumenti. Ko bo njihovo delo končano, bodo vremenske napovedi opazovalnic še zanesljivejše kakor doslej.
V
Častitljiva starost
Ko je angleški pomorščak, kapitan Cook, potoval ali bolje Plul p0 zapadnem Tihem oceanu, mu je že leta 1777 poglavar plemena Tongan pokazal neko želvo. Bilo je to pred 175 leti 'er o kapitanu Cooku govori že zgodovina, o onem poglavarju plemena pa niti zgodovina ne, toda ona želva, s katero se je pred Cookom pobahal poglavar. živi še danes, in sicer preživlja svoje stare dni v parku hotela na nekem otoku Tihega oceana. Da jo domača plemena zelo cenijo ter nekako obožujejo, je samo ob sebi razumljivo in skoraj bi bilo tudi sprejemljivo, kajti taka starost je zares častitljiva.
ustanovili nekatera trgovska naselja, ki so pomembna še danes (Nikopolis, Axiopolis — Cernavoda, Ratiaris — Lom). Kaj pa Argonavti, ki so iz Črnega morja po meni prijadrali in priveslali v Savo in Ljubljanico? Se jih še spominjate? Meni je bilo tedaj ime Ister. V mojem zgornjem toku so medtem keltski Noriki tovorili po meni sol in železo, ki so ju našli v Alpah. Se danes je to dvoje tam gori med mojimi najvažnejšimi tovori. V prvih stoletjih po n. št. sem bila severna- meja rimske države. Od Regensburga do Beograda so me Rimljani imeli za državno mejo. Vzdrževali so po meni živahen tovorni promet. Rimljani so bili tudi edini narod, ki je bil dalje časa mo5 gospodar od izvira do izliva. Turki so mi v svojem zaletu kasneje za kratko dobo zagospodarili od ustja do Dunaja. Se bolj kratka je bila slava nemškega kajzerja v prvi in Hitlerjeva v drugi svetovni vojni. Razšopirila sta se ob vsej moji dolžini in že sta spet šla. To omenjam le mimogrede.
Ob preseljevanju narodov sem bila prav jaz velika prometna pot. Ob meni so korakali in po meni so se prepe-ljavali Huni, Obri, Goti, Langobardi. Slovani. Koga ni bilo? Jaz sem bila vojna cesta od starih dob mimo križarjev in tridesetletne vojne in Napoleona do zadnjih dob. Samo križarskih ladij sem prevozila okoli štiri tisoč. Večina bojišč iz turške dobe leži ob mojih bregovih. Bila sem množična grobnica do nedavnih žalostnih dni. ko so mi v zadnji vojni vsilili tisoče izmaličenih srbskih in židovskih trupel. Potiskali so jih vame skozi žrela, ki so jih z dinamitom razstrelili v moj ledeni oklep.
Koliko je danes mest, ki se zrcalijo v moji gladini! Le meni so dolžna hvalo za svoj nastanek. Naj navedem le nekatera: Linz, Dunaj, Bratislava,
Budimpešta, Beograd itd. Ze zgodaj sem služila ljudem kot trgovska cesta. Po meni na-vzdo] so se ladje posluževale vesel, v nasprotni smeri konj, včasih pa tudi ljudi: nekdaj sužnjev, kasneje tlačanov in kaznjencev. Prevažali so žito, volno in tobak. 2ivahni promet je pritegnil viteze in prav tako roparske viteze, ki so si ob meni postavljali svoje gradove. Kier so vitezi iskali svoj dobiček, so že pred njimi razvili svoje kolonizatorsko delo menihi. Tedai je vladala na mojih valih zastava starega, po trgovskih poslih z Orientom obogatelega in do moči se po-vzpeiega Regensburga. Z redno donavsko plovbo pa so pričeli šele konec 17. stoletja (1696). Slo je to vse prepočasi.
Fo i/.uinu
parnega stroja
Popoln preobrat moje plovbe ,ie prinesel izum parnega stroja. Leta 1828 je bila ustanovljena prva donavska paro-plovna družba. To je bilo v času, ko še ni bilo železnic in sem jaz edina bila upoštevana za promet med Zapadom in Vzhodom. Potem je šlo hitro navzgor. Dve leti kasneje (1830) je prvi parnik že zatulil ob Novem Sadu, Beogradu in Smederevu. Dalje si še niso upali. Pač pa so nekaj let kasneje zavili prvi parniki tudi v moje jugoslovanske pritoke: 1842 po Dravi do Osijeka. 1845 po Savi do Siska, naslednje leto po Tisi do Tokaja. Cez prve brzice 2eleznih vrat je prišel prvi parnik šele 1845. leta. Leto dni zatem je kapitan Lazarič tvegal celo vožnjo do mojega ustja. Torej je bil Jugoslovan prvi, ki se je spustil do moje delte. Slava mu in njegovemu narodu! Poslej so vozili na celi progi od Regensburga do Črnega morja. Osebni promet po moji strugi je kot po ostalih evropskih rekah podrejene-
ga pomena. V mojem zgornjem toku vlada poleti do Dunaja nad vse živahen potniški promet. Majhnih izletniških parnikov na meni kar mrgoli. Od Dunaja navzdol pa se zibljejo na meni do tri nadstropja visoki plavajoči hoteli. Tovorni velepromet se pričenja že pri Regensburgu.
Pomen Donave
*a Jugoslavijo
Sredi moje poti se je na strmih pečinah vgnezdil Beograd Nadzoruje moje vodovje v dolžini 591 km, -kolikor merim v mejah Jugoslavije. To je četrtina vse moje plovne poti. Najbrž vam ne bo znano, da je znašal povprečni letni promet v jugoslovanskem delu moje plovne mreže nekako štiri in četrt milijona ton. V notranjem prometu so ga opravljale edinole jugoslovanske ladje, v zunanjem so bile udeležene s 63% v tranzitnem prevozu skozi Jugoslavijo pa s 4,5%. Ali se vam ne zdi, da Donava le nekaj pomeni za gospodarski napredek Jugoslavije? Razvoj trgovskih zvez tako doma kot s tujino, in to še predvsem s podonavskimi deželami, vam lahko pospešim po mili volji. Številke, ki sem jib navedla, to dokazujejo. Izvolite samo razpolagati z menoj! Pozabiti ne smete, da so vodna prometna pota neprimerno cenejša od suhozemskih. Na mrtvi tovor odpade pri železniškem prometu 40 do 60%, pri ladijskem pa le 13 do 33%. Pa je poleg tega še potrebna mnogo manjša vlačilna sila. Na vodi nekako stokrat manjša kot na kopnem.
Kvropsku
donavska komisija
«Od 20. marca 1856 dalje je plovba po Donavj svobodna«. Tako stoji zapisano in podpisano v pariškem miru. To mednarodno svobodno plovbo po
mojih plečih pa so močnejše sile vedno izkoriščale v škodo slabotnejših. V Evropski donavski komisiji so bile države, ki niso imele v Podonavju prav nobenega opravka, n. pr. Anglija, Francija, Italija. Pred zadnjo vojno sta mojo plovbo nadzirali mednarodni komisiji v Bratislavi in Galacu. Po vojni so moje brežne države napravile temu slednjič konec. V dogovoru ali konvenciji o ureditvi podonavske plovbe, podpisanem v Beogradu 13. avgusta 1948, so odločili, da hočejo biti tudi na svojih vodah svoji gospodarji. S tem so vrhovne pravice na mojem, toku prešle izključno na podonavske države. Donavska konvencija utrjuje njihove vrhovne pravice hkrati pa jamči za svobodo plovbe po meni ter daje s tem osnovo za mirno sodelovanje podonavskih ljudstev.
Takšna je teorija, praksa je žal malo drugačna. Ker si je ob moji delti prisvojila del ozemlja Sovjetska zveza, je tudi ona prišla v sklop podonavskih držav. Sekretar Donavske komisije je sovjetski predstavnik in ta s svojim Jugoslaviji nasprotujočim početjem škodi prav vsem podonavskim državam, tudi svojim zvestim priprežnikom, CSR, Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Cim bodo prestali s tem, bodo imeli v res svobodni plovbi po mojih vodah korist vsi podonavski narodi.
Več pozornosti Donavi
Ko se poslavljam od vas. vam moram žalostnega srca potožiti še to: Čeprav sem po svojem naravnem položaju tudi še dane® velika in važna prometna cesta in plovna pot, sem v letih le mnogo izgubila na svojem pomenu in važnosti. Prehiteli sta me sestri Laba in Odra ter bratec Ren Vzroki so zgodovinske in zemljepisne narave. Menjalo se je
torišče svetovne zgodovine in z njim tudi žarišča trgovskega tekmovanja in njegovih prometnih žil. Po odkritju Amerike je zanimanje za Orient padlo. Odkar so odprli Sueški prekop, so pota skozi Malo Azijo osamela. Pomen moje vodne poti zmanjšuje tudi dejstvo, da se izlivam v celinsko morje, oddaljeno od svetovnega prometa.
Zvežite me po prekopih z Odro, Moravo, Labo in Renom! Zvežite me v Jugoslaviji s Savo — govorila sem vam o tem — zvežite Savo s Kolpo 'n Kolpo z Jadranom pri Reki, kar vse je že davno v načrtih!
Vem, da negotovost časa in ogromne vsote, ki bi omogočile uresničenje načrtov, odrivajo to v meglene daljave. Vem in žalostim se nad tem.
Kadar bo to uresničeno, ne b0 reke nad menoj v Evropi in ne bo naroda ob mojem bregu, ki bi pogrešaj blagostanje!	Vi. Pi.
bilo spoznati iz samega dnevnega reda tega zares izrednega sestunka: proučitev nemškega, japonskega, korejskega vprašanja ter vprašanja oboroževanja. Kot je bilo že prej slutiti, je torej šlo za reševanje posameznih, po sovjetski diplomaciji zapravljenih kombinacij, pravzaprav špekulacij v odnosu do naštetih vprašanj, potem ko je postala njihova realizacija zelo problematična zaradi takojšnje in spretno iz. vedene nasprotnikove proti-akcije z zaključitvijo bonn skega sporazuma, ustanovitvijo evropske vojske, podpisom separatne mirovne pogodbe 3 Japonsko in odklonitvijo Ma-likove zahteve v VS, naj bi se ratificirala ženevska konvencija o prepovedi bakteriološkega orožja, in to zaradi prozorne provokatorske tendence, ki jo je vsebovala ta zahtdva,
Akcija naj bi izvedla, kot po navadi, pod okriljem že več ko obrabljenega, stereotipnega gesla borbe za mir. Brez dvoma najboljše krinke, ki se danes more z njo prikriti marsikatera umazanija.
Mir se lahko reši! Mir se mora rešiti!... To je bil osnovni refren, ki ga je bilo ves čas čuti na tem berlinskem sho du in ki je imel za edini namen — prikriti pravo bistvo stvari.
Brez dvoma je danes borba za mir, za njegovo ohranitev in utrditev, prva in najbistvenejša naloga, ki ji mora človeštvo pristopiti ter jo slej ko prej tudi rešiti, Mir je bil^ in ostane najvišji cilj Vseh človeških prizadevanj, ker so se zanj skozi nešteta pokolenja dajale" ogromne žrtve, ln vendar, kakor je res. da bi zdravemu, neizmaiičenemu človeškemu razumu sploh ne šlo zastavljati vprašanja o njegovi nujnosti in potrebi, ter naj bi se vsak napad proti njemu avtomatično družbeno onemogočil, pa kljub temu ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da je v resnici dan za dnem in čedalje bolj resno ogrožen.
Kljub vsem lepim besedam, ki jih je bila že izrekla na ta račun, je prav SZ tisti faktor, ki ta mir najbolj ogroža. Trditev ni iz trte izvita, ker je neki preizkusni kamen, ki se z njim da to natančno ugotoviti.
Pojem miru je organsko zra-ščen s pojmom svobode, je torej nujno vezan tudi na absolutno priznavanje in spoštovanje načela enakopravnosti med narodi, pri čemer je prvenstveno ter izrecno izključena vsaka možnost kakršnega koli posega v notranje življenje nekega drUgega naroda ali države.
Tega pa> danes, na podlagi prakse in izkušenj, ki jih imamo, ne gre prisoditi niti za-padnim velesilam, še manj SZ, ki je neštetokrat in na najbolj eklatanten način pokazala pruv nasprotno, in ostanejo tako vse njene besede o lastni miroljubnosti, vsa njena mirovna prizadevanja, od angelskega poziva Stockholm-
Most čez Donavo
Karel Moor nama pomoli pod nos svoj ogoljeni cilinder, da se nama je desnica nehote izgubila v žep po tisti belič, ki ga ni bilo v Arturjevi mošnji. Olimpijski smehljaj se prikaže na komedijantovem obrazu, ko zagleda v svojem klobuku dve srebrni šestici, ki sva jima pridejala vsak še eno dobro smotko. Fiesko si je poveznil cilinder, pobral levo copato in graciozno pristopil k meni, rekoč: «Dra-gi gospod, dajte mi malo ognja!« Prižgal je, se ponosno dotaknil svojega klobuka in rekel: «Cast mi je priporočiti se gospodoma!« Nato je odskakljal in popeval arijo iz Roberta: »Pusta prevara vam je zlatd«, in izginil je za gozdičkom.
«To ti je potujoča kultura«, sem rekel Albertu.
«Potujoča kuga«, odvrne Albert, ((Schiller bj se gotovo trikrat obrnil v grobu, če bi videl tega apostola germanske kulture.«
«Ce bi se Schiller obrnil«, sem mu šaljivo odvrnil, «bi ga zaprla policija, kajti tl apostoli, ali bolje rečeno .švindlerji’,. imajo dandanes privilegij v državi.«
Vzdignila sva se, da se vrneva domov. Deklamacije potujočega komedijanta so na naju nekam čudno vplivale. Bila sva togotna. Takale smet si upa zaničevati Slovane na slovanski zemlji in midva sva ga še obdarila, »Golobja« ali bolje rečeno: nespametna slovanska narava! Albert je razlagal te in podobne misli zelo ogorčeno, toda glej, že sva pred mestom.
«Albert!» sem rekel. »Pustiva to! Prišel bo Vidov dan. Tudi Slovani bodo nekoč spregovorili: .Afflavit Deus,
fflvpust senoa
et dissipati sunt!’ Govoriva kaj drugega, o Neži. Ali ljubi mene ali' tebe?«
»Kaj vem«, skomizgne mladenič z rameni. »Zakaj vprašuješ?«
«Kaj bi ne vprašal? Kar pomisli: midva tičiva tu v majhnem mestecu. Vrgla sva se na to dekle. Tekmujeva. Ona ljubi, da, ljubi, ker se je vsa spremenila. Ali ni res?«
«Res je.»
«Toda katerega? Tega ne veš ne ti ne jaz. Dekle tega ne sme povedati. Poslušaj me! Pustiva, da se deklica zbere, da premisli. Umakniva se. Ko naju-ne bo tu, ji pove srce, kateri je pravi. Potem naj ona razsodi. Ali hočeš?«
«Dobro, tako je prav. Hrepenenje razodene pravo ljubezen.«
Sedeli smo spet na vrtu Stare pošte pri večerji. Pripovedovala sva o dramatičnem prizoru ob cesti in bilo .ie dovolj smeha. Nazadnje sva povedala, da pojdeva dalje. na pot v planine, na Blejsko jezero, k Bohinjskemu jezeru, ^ izviru Save, in sicer jutri zarana. Gospodar in gospodinja sta odobrila najin sklep. Neža je neopazno zadrhtela,
»Koliko časa bosta potovala?« vpraša.
((Štirinajst dni«, odgovori Albert
»ln potem?« reče radovedno Neža
»Se vrneva«, sem odgovoril.
Gospodar je odšel v hišo in poklical s seboj Alberta, da mu je izročil pismo za prijatelja na Bledu, gospodinja pa je šla pogledat v kuhinjo. Za mizo je ostala Neža, ki je pletla, in jaz. zroč predse in zvijajoč cigareto. Okrog drhtečega plamena svetilke so frfotale vešče in skozi listje je prodirala mesečina. Naenkrat se oglasi kladivo iz starega zvonika. Enajst.
«Luna sije, ldadvo bije«, sem nehote polglasno zašepetal.
«Da», reče Neža in se nasmehne. «Torej ob zori odrinete?«
«Da; saj res, vrniti vam moram Prešernove poezije.«
«Vi se vendar vrnete.#
«VTnem se.»
»Vzemite jih s seboj. Berite pri Savici .Krst pri Savici’ in potem mi vrnete knjigo.«
»Dobro. Tako storim, kot ste rekli.«
S stolpa se je spet oglasilo kladivo. Četrt na dvanajst.
«I’ozno je«, sem rekel zamišljen. «Cas je, da gremo spat«
«Res je«, odvrne dekle. »Jutri morate zgodaj na noge.«
Vzdignila sva se in šla s počasnimi koraki proti hiši. Bilo je tiho, popolnoma tiho.
Nepremična so bila drevesa in cvetje, nepremična visoka gora. Prišla sva do vrtnih vrat.
«Torej zbogom, Nežica, na svidenje!«
Dekle se je naslonila na steber. Nagnila je glavico in prekrižala ročice. Kot da je sanjala. Tedaj je, kot da ji je kaj spreletelo skozi možgane, dvignila glavo in me pogledala, v črnem očesu ji je zasvetila mesečina. Prijel sem jo za roko. Kot da jo je hotelo dekle odtegniti, a je ni odtegnilo.
«Lahko noč«, je zašepetala Neža. Bilo je, kot da ji je v očesu zablestela solza. Primaknil sem se ji bliže Občutil sem njen vroči dih. Nehote so se dotaknile moje ustnice njenih. Deklica ni zbežala, njena usta so odgovorila mojim. Zdrznila se je.
«Zbogo.u! Zbogom!« je šepetala vznemirjena. »Na svidenje!«
«Da, zbogom, na svidenje!« Dekle zbeži. Mir in pokoj je vladal nad mestecem in, ko je naznanjal nočni čuvaj polnoč, sem že sanjal — o Neži.
Ko je drugi dan vztrepetala lesketajoča se rosa v jutranjem soncu, sva se bila že precej oddaljila od Kranja proti tistim gorskim velikanom, kjer živi nepokvarjeno jedro slovenskega naroda, kjer je bilo v davnini zadnje pribežališče slovenske svobode. Čeprav nama je dih ju-
tranje sapice podžigal mlado kri in dajal peruti hitrim nogam, vendar v srcu nisem občutil veselja. Težko se ločiš od vsakega kraja, kjer si preživel nekaj veselih dm, kaj šele jaz, ki sem »venel in gorel« za Nežo. Ko gledamo v raznih krajih sveta krasoto narave v raznoterih podobah, se nehote vdajamo nekemu otroškemu hrepenenju in si nehote zaželimo da bi mogli biti navzoči kakor Bog povsod in ob vsakem času; toda prepričanje, da je ta želja nespametna in ne-izpolnjiva, zbudi v nas neko bolno in neveselo Čustvo. Nežin poljub mi je še gorel na ustnicah Kadar koli sem si poklical v spomin lesket njenega črnega očesa V mesečini, mi je vztrepetalo srce, in tista beseda «Na svidenje!« je neprenehoma odmevala v moji duši. Tako sem zamišljen stopal ob Albertu. Včasih sem stopil hitreje, misleč, da bom hitreje dospel do najinega cilja in se tudi hitreje vrnil Neži. O dekletu nisva spregovorila niti besede, ker sva mislila zelo mnogo nanjo.
Prispela sva do Blejskega jezera. Nisem slikar krajinar, da bi vam z živo barvo naslikal ta romantični kraj. V vencu temnih jelovih gora leži čisto, podolgovato jezero: okoli jezera vidiš vrsto belih vil in hiš, tam na bregu
stoji tudi cerkev, seveda z rdečo streho. Dalje tik jezera štrli v nebo navpična visoka pečina in vrh nje starinski srednjeveški grad. Sredi modrega jezera se dviga otoček. Tu stoji sredi zelenega gaja na gričku cerkvica Device Marije, do katere se moraš povzpeti prek devetdesetih stopnic. Kjer sedaj prepevajo slavo Materi božji, so nekdaj žrtvovala slovenska dekleta boginji Ladi. To vam je v prozi Blejsko jezero Kolikokrat sva sedela z Albertom vrh brega in molče občudovala to prekrasno podobo. Kdo bi mogel popisati, kdo bi mogel dopovedati, ko se mu pred očmi razvija ta čarobni amfiteater, to srebrno jezero, to modro nebo, te bele hišice, ti zeleni gaji, ti temni vrhovi, a nad vsem zlato sonce. Zdelo se mi je. da vidim na otoku Ladin gaj, da se iz zelenja vije beli dim žrtve pod nebo; zdelo se mi je, da dekleta pletejo vence, da prepevajo miloglasne pesmi, a pod visečimi vejami se jim smehlja čudovite, sramežlji-va, prelepa in preprosta boginja Lada, ta podoba in prispodoba Nežice. Zdelo se mi je, kot da jo vidim. Toda prebudil me je zvonček s cerkvice. Nalahko in milo je udarjal srebrni zvonček prek lesketajoče se vode do mrke planine kakor čudna žalo-stinka, kakor togovanje potrte duše. Slovenske gore, ali ste slišale to? Slovenska duša, ali ne drhti iz tega tankega zvončka stara, tvoja starodavna žalostinka?
(Nadaljevanje sledi)
s kih vitezov ((belega goloba z oljčno vejico« do nedavnega berlinskega shoda in kongresa miru, ki bo decembra na Dunaju, samo poizkus najbolj brezvestne prevare svetovnega javnega mnenja, ki pa ne more uspeti.
BreznaCelnost, napadalnost in hegemonizem v odnosih do drugih narodov niso elementi, ki bi se iz njih mogel roditi mir! Prav to pa prihaja s poudarjeno močjo do izraza kjer koli SZ naveže tak ali drugačen stik z nekim partnerjem, sosedom, pa tudi prijateljem. Tako vidimo, da je vsa njena politika povojnih odnosov do ostalega nesovjet-skega sveta, pravzaprav en sam premišljen, podrobno naštudiran in organiziran sistem izzivanj, intrig, vseh vrst pritiskov in izsiljevanj, do narodov in držav, ki so ji podrejene. pa povrhu še sistem najtežje eksploatacije in terorja.
Koreja ni prva, ki so se njene poštene svobodoljubne težnje izkoristile od strani SZ, da bi bilo zadoščeno njenim svetovnohegemonističnim aspiracijam. Ni to prvič, da en cel narod do onemoglosti krvavi za. njene blazne načrte. Spomnimo se samo žalostnega konca azerbejdžanske vstaje in likvidacije Markosovih partizanov! Spomnimo se njenih diverzantskih naklepov nasproti jugoslovanskemu osvobodilnemu gibanju med protifašistično borbo, posebno pa se spomnimo odnosov in ukrepov tega dvestomilijonskega kolosa nasproti majhnemu, komaj šestna j strnilijonskemu narodu po objavi lažnive, pa tudi bedaste resolucije/
V Berlinu so Joliot Curie, Yves Farge, opat Boulier in drugi, skušali prepričati svet o miroljubnosti SZ, Iz njihovih ust so prihajale plameneče besede protesta proti korejskemu razdejanju, proti bakteriološki vojni, proti vojnemu izzivanju, proti vojnim oporiščem, oboroževanju itd. Proti vsemu, kar baje uganja zapadni imperializem z ZDA na čelu in proti čemur se dosledno bori SZ.
To je vse prav in lepo! Toda koga mislijo o tem prepričati? Nas in mnoge druge, ki imamo srce ter možgane na pravem mestu, prav gotovo ne! Kajti, dokler se bodo po informbirojevskih prestolnicah maltretirali in pobijali jugoslovanski predstavniki, na mejah streljali graničarji, dokler bodo sovjetski vojaški lovci sestreljevali v morje neoborožena letala povsem miroljubnih držav m se bo nadaljevalo z izzivalnimi sprele-tavanji informbirojevskih e-skadrilj v jugoslovanskih zračnih conah, dokler se bodo dogajali gangsterski primeri, kakor je primer ugrabitve advokata Linseja v Berlinu itd., vse dotlej nimamo nobenega razloga, da bi mogli spremeniti svoje mišljenje o miroljubnosti SZ. Bes, prav nobenega razloga ni, da bi si jo mogli zamisliti na Koreji ali kjer koli drugje boljšo, kakor smo jo vajeni tu!
Na berlinskem mirovnem shodu je bilo izrečenih na tisoče lepih, toplih človeških besed. pa tudi nekaj klasičnih kontradikcij. Kajti še dobro ni opat Boulier izustil, da je za dosego miru nujno potrebno vztrajati na načelu nevmeša-vanja in pravice vsakega naroda, da si izbira vlado in obliko družbenega reda po svoji volji, ko je vstal avstrij. ski delegat Frei ter izlil celo golido laži o Jugoslaviji, jo označil kot vojnohujskaško in napadalno državo, kar je brez dvoma šlo razumeti kot poziv ostalim delegatom na borbo proti . tej «nevarni» državi. Kako še to strinja z besedami častitega opata o nevmešava-nju itd.? Kako gre razumeti to in podobna protislovja?
Za kratek, a povsem izčrpen odgovor na to vprašanje ni potrebno bogve kakšna bi. stroumnost. V Berlinu se namreč nikakor niso šli za listi splošni, nedeljivi, občečloveški mir, ki je in ostane večni sen ljudske biti, ki je pravica vsakega naroda na samo-odločanje in samoupravljanje, ki je končno najosnovnejši pogoj vsakega harmoničnega, neoviranega razvoja človeške, družbe. marveč so se tamkaj šli za povsem drugačen mir, za mir. ki je brezpogojna podreditev sovjetskim velikodr-žavnim zahtevam in intere. som, ki je kapitulacija nacionalne neodvisnosti in suverenosti pred samodržno veličino velikoruske birokracije mrliški mir za hlapčevske duše, «pax souietica«. sinonim XX. stoletja za rimljanski zločin in nasilje. Torej mir, ki je obenem najbolj divja vojna proti vsakomur, ki mu je hrbtenica preveč ravna in trdna
O takšnem miru je bilo govora v Berlinu! O takšnem miru je govora povsod, kjer se na mirovnih zborovanjih prikažeta domišljavi predsednik sovjetskih literatov Fadje. jev in ubogi stari Ehrenburg s svojimi neslanimi ehrenbur-škimt tiradami. Sicer ne gre v bistvu ne za enega ne za drugega, marveč za tisti zli duh, ki ga nosita s seboj izza mrakobnih kremeljskih zidov in ki z njim vnašata v svet zmedo ter sejeta razdor, prisegajoč, da gre za najbolj prt. sten, najbolj čist in zlat mir.
Mi pa vemo, da ne Fadjejev m ne Ehrenburg ne vsa blesteča plejada najizbranejših mož s Curiejem na čelu, ki so vse preveč lahkotno zastavili svoja ugledna imena za tako sumljivo in nevarna stvar kot je sovjetski mir, ne more odtehtati dejstev, ki govore, da je sovjetski mir — mir grobov
DUŠAN FURLAN
I /|^F“ L i P	Vremenska napoved za danes:
V IA 1 M i	Omejen dotok hladnejšega zra-
f l\LlYlL	ka povzroča vetrovno vreme z
oblačnostjo in z možnostjo krajevnih neviht. Temperatura nekoliko upada. Včerajšnja naj višja temperatura X Trstu je dosegla 28.2; najnižja 19 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
17. JULIJA 1952
	
i	jffjjljj
	Ib i#
	
> 1
MM *
iiiii lili!!- M
11 llflll Ipsti
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15:
Slovenske narodne. 18.30:	Iz
naše narodne revolucije.
Trst II.: 13.30: Hacaturjan:	Masquerade,	suita.
19.00: Slovenščina za Slovence. 21.00: Benedetti: Kitajska omarica, igra v 3 dej. — Trst I.: 22.15: «Hamlet». — Slovenija: 13.15: Pester spored slovenske solistične in orkestralne glasbe.
RUSKI TEKMOVALCI SO ZADOVOLJILI TRENERJA
ANGLEŽI IZGUBILI PROTI LUKSEMBURGU!
Brundage novi predsednik Italija-ZDA 8-0 (3-0) olimpijskega odbora
Bolgari žalujejo zaradi izločitve v nogometu - Richards je skoraj prepričan v svojo zmago v skoku ob palici
(Naše poročilo)
HELSINKI, 16.	—	Avery
Brundage, predsednik ameri. škega olimpijskega odbora, je bil danes izvoljen tudi za predsednika Mednarodnega komiteja namesto dosedanjega Siegfrieda Edstroema.
Američan je dobil 30 glasov. 17 članov pa je glasovalo za Angleža lorda Burghlega, med_ tem ko se je dvojica vzdržala glasovanja. Sedem članov izvršnega odbora je soglasno predlagalo Brundageja, Angleževo izvolitev pa sta zagovarjala danski princ Axel ter Rus Konstantin Adrijanov. Brun. dageova izvolitev je veljavna za nedoločeno število let. V preteklosti je izvoljenec navadno obdržal funkcijo osem let, vendar je dejstvo, da tokrat niso določili točnih datumov, zopet vzbudilo glasove, da sta se Brundage in lord Burghley domenila, da bo čez leto dni prevzel predsedniško mesto angleški lord. Po istih vesteh sta se oba kandidata združeno borila proti silam bloka Latinske Amerike (kate. rega je podpirala Rusija), ki se je zavzemal za izvolitev Francoza Massarda. Ta je bil izvoljen za nedoločen čas na mesto podpredsednika. Dobil je 25 glasov proti 23 lorda Burghleya.
Brundage ima 65 let. Diplomiral je na tehnični fakulteti univerze v Illinoisu leta 1909, tri leta kasneje je bil član a-meriške olimpijske reprezentance v peteroboju. Trikrat je bil lahkoatletski prvak ameri. ške Amateur Athletic Union. Zgradil je mnogo stanovanjskih stavb v Chicagu, kjer tu. di stanuje večji del leta. Brundage je lastnik dveh velikih hotelov. Od leta 1929 je predsednik ameriškega olim. pijskega odbora. Svojo nov0 funkcijo bo prevzel 1. septembra.
V izvršni odbor OK sta bila izvoljena princ Axel namesto Edstroema ter Egipčan Mohamed Taher paša mesto grofa Bonacosse.
* * *
V Helsinke je prispel princ Beglar Begi, gospodar Kalata v Pakistanu. Takoj ob prihodu je izjavil, da je prišel prosit, da bi olimpiada 1960 bila v njegovi deželi. Beglar Begi, ki je v svojem 51. letu začel pot okoli sveta, je trdno namenjen, da bo podrobno proučil vse organizacijske probleme modernih olimpijskih iger. Svoječasno je bil dober nogometaš, dvigal je tudi uteži. Tako vsaj pravi.
Ze ko govorimo o vladarjih, lahko povemo, kdo je vse v Helsinkih: že omenjeni danski princ Axel, princa Prane Jožef in Giorgina iz Lichten-steina in vojvoda Fridrich A-dol Maklenburški. Drugi še pridejo. Franc Jožef je član olimpijskega komiteja.
* * *
Trener bolgarskega nogometna moštva Boškov je komentiral včerajšnji poraz pro. ti SZ rekoč: «Ce ne bi zaradi nezgode imeli toliko igralcev poškodovanih, bi bil končni rezultat negotov. V okviru možnosti smo se borili dobro«.
Bobrov, kapetan sovjetske enajstorice, je rekel, da je tekma bila lepa, medtem ko je madžarski sodnik omenil, da so Sovjeti imeli boljšo kondicijo.
Trije bolgarski igralci so bili med igro poškodovani in so do konca bili neuporabni.
V krogu nogometašev je precej zartimanja vzbudila vest, da bo holandska nogometna zveza službeno protestirala proti italijanski zvezi, ker da je ta pripeljala na olimpiado prvorazredno profesionalno moštvo.
Predsednik holandske zveze
Košarkarski v polnem
HELSINKI, 16. — Deset ko-j ja, Grčija in Italija. Ena zma-
šarkarskih moštev je še v borbi za šest praznih mest na o-limpijskem turnirju. Švica, Turčija in Izrael so po drugerrt porazu izločene. Ta turnir je bil potreben, saj je bilo kar 23 kandidatov za olimpijski turnir, ki dovoljuje samo 16 udeležencev.
Vsaka petorica mora paziti le na to, da ne izgubi pri tem izločilnem tekmovanju dve tekmi. Po včerajšnjih igrah (Belgija-Svica 59:49; Grčija.
KOŠARKA:
Kuba - Bolgarija Kanada - Egipt Romunija ■ Italija Madžarska * Filipini
Izrael 54:52; Kanada-Romunija 72:51; ltalija-Turčija 49:37) je stanje naslednje: dva poraza in eliminacija: Švica, Izrael in Turčija. En poraz:	Romunija.
Ena zmaga in en poraz: Belgi-
ga: Bolgarija, Kuba, Filipini, Madžarska in Egipt. Dve zmagi: Kanada.
V drugem kolu je prišlo do prvega dvoboja med Vzhodom in Zahodom: Romunija je igrala proti Kanadi. Romuni so začeli dobro, a so v drugem polčasu močno popustili, zlasti ko je kanadsko moštvo razumelo njihove slabosti. Najlepša tekma včerajšnjega dneva je bila med Turčijo in Italijo Izraelci so nesrečno izgubili proti Grčiji, od katere se je mnogo več pričakovalo.
Tekmovanje se nadaljuje jutri.
Jutranji finski listi obširno komentirajo košarkarske tekme. Helsigin Sanomat pravi, da je kanadska petorica kandidat za zlato medaljo. Uusi Suomi pa piše: «Izraelsko moštvo je bilo zelo nervozno in je vsled tega izgubilo Belgijci so se bo-rili do poslednjega moža proti močnejšim Švicarjem in dosegli dobre točke s slabimi streli».
Lotsy, član prizivne olimpijske komisije, pa je zanikal, da bi se njegova država zanimala za to stvar. Pri vsem so bili najbolj razburjeni italijanski novinarji.
***
Ob začetku dela mednarodnega olimpijskega odbora je Brundage izjavil v kratkem in. tervjuju, da Vzhodna Nemčija ne bo nastopila na letošnjih o-limpijskih igrah. Bila pa je pri-puščena Zahodna Nemčija. O sodelovanju kitajske reprezentance bo mednarodni odbor še razpravljal. V teh dneh napovedujejo v Helsinkih prihod enih in drugih zastopnikov Kitajske. Obojni zahtevajo dovoljenje za nastop.
Ko je vstopil v dvorano predsednik Paasikivi so zadonele trombe, nakar je član prireditvenega odbora pozdravil vse prisotne športnike in dejal: «Olimpijske igre so namenjene svobodnim ljudem, ki mislijo pošteno tekmovati«. Delegati 68 držav so burno ploskali. Pred govorom je 50-član-ski orkester izvajal skladbe finskega skladatelja Sibeliusa, med njimi simfonično pesnitev eFinska«.
* * *
Ozrimo se še na današnji trening lahkoatletov. Vfhitfield, zmagovalec v teku na 800 m na londonski olimpiadi leta 1948 in Mc Kenley, favorit v teku na 400 m, sta preizkusila zjutraj progo olimpijskega stadiona. Tekmovalci ne smejo teči na stadionu pred tekmovanji, toda dvojica je še pravočasno, preden so prišli pazniki, lahko pretekla nekaj metrov. Whitfield je dejal, da je teka-lišče preveč peščeno, da se mu zdi, kot bi tekel na plaži. Upa da ga bodo zmočili in pometli pred tekmovanjem, kajti drugače «bodo rezultati izredno slabi«. Tako je zaključil Whit-field in istega mnenja je bil tudi Mc Kenley.
Gledali smo tudi sovjetske tekmovalce, ki so popolnoma zadovoljili svoje trenerje. (Jatina Zibina je vrgla kopje več. krat preko 45 metrov, bolje od olimpijskega rekorda. Serba-kov pa je vrgel svoje kopje vsaj 6 krat preko 69 m, medtem ko je njegov najdaljši met znašal 71 m. Boris Butenko je, ne da bi slekel trenerke, metal disk stalno preko 50 m. Pritoževal se je nad preveč mehko podlago. Sovjetski trener je rekel med drugim, da je svetovna prvakinja v metu kopja Smernitskaja bolna in	da
vsled tega ne more nastopiti »Leteči duhovnik« Bob Richards je dejal, da misli izboljšati olimpijski rekord skoku ob palici, vendar ne bo mogel skočiti preko 4 m in pol. Pri tem naj bi ga oviral slab zalet, ki je premehak. Richards je dodal, da bo po prvih skokih 30 prijavljenih tekmovalcev proga taka, kot bi jo zorali. Po mnenju Richardsa bo samo šest ali sedem tekmovalcev preseglo 420 cm, on in njegov rojak Don Laz pa bosta preskočila 435 cm. sMorda bo kdo presenetil, toda v naši disciplini je to še najmanj mogoče; zato mislim, da bo Don moj edini nasprotnik». Richards je nervozen, nestrpen in bi čim prej hotel domov, kjer bo njegova žena prve dni avgusta dobila tretjega otroka.
KLAUS ULLMAN
(Naše poročilo)
HELSINKI, 16. — Italijanska nogometna reprezentanca, sestavljena iz študentov, je dobro začela olimpijski turnir z zmago nad ZDA, tradicionalnim nasprotnikom na mednarodnih turnirjih. V prvem kolu svetovnega prvenstva je Italija 1934 zmagala proti ZDA s 7:1; leta 1936 v Berlinu z 1:0 in pred štirimi leti v Londonu z 9:0. Danes je rezultat bil 8:0 (3:0).
Italijanski igralci so dali prvi gol v 3. minuti in njihova igra je bila nato čista akademija z lepim podajanjem, izmenjavanjem mest in podobnim, kar je zelo ugajalo prisotnemu občinstvu. Današnjega rezultata ne gre precenjevati, čeprav je streljanje italijan-
skih napadalcev na gol bilo nad vse razveseljivo.
Zmagovalci so igrali v naslednji postavi:
Bugatti; Rota, Corradi; Neri, Cade’, Venturi; Mariani, Pan-dolfini, La Rosa, Gimona, Fon-tanesi.
V prvem polčasu so dali gole Gimona, Pandolfini in Venturi; v drugem delu pa še Gimona, Fontanesi, Pandolfini, Gimona in Mariani.
Američani so včasih pokazali osnovno pomanjkanje znanja. Vsi imajo dobro kondicijo, zato pa je njih tehnika zelo nepopolna. Italijani so bili zlasti nadmočni v drugem polčasu. Sodil je dobro Anglež Harris. * * *
V današnjih tekmah smo doživeli največje presenečenje do-
sedanjega nogometnega turnirja. Amaterska reprezentanca Velike Britanije je izgubila proti Luksemburgu z rezultatom 5:3. Čeprav so Angleži diletanti, so strokovnjaki vendar pričakovali njih zmago. V normalnem času se je tekma končala 1:1 in so Luksemburžani zmagali v nadaljevanju.
Brazilija je premagala Holandsko z rezultatom 5:1 (3:1).
Egipt je tesno porazil Cile z rezultatom 5:4. Ta tekma je bile napeta in lepa.
ELVEZIO BIANCHI
NOGOMET:
TAMPERE: Italija - ZDA 8:0 (3:0)
TURKU: Brazilija - Holandska 5:1 (3:1) KOTKA: Egipt - Cile 5:4 (2:2)
LAHTI: Luksemburg - V. Britanija 5:3 (0:1, 1:1)
Nezanimiva etapa z zmago Viviera
VRSTNI RED:
I. Vivier (vzhod-jug-vzhod) 6.32:48;	2. Van Est (Hol.)
6.32:54; 3. Decaux (Pariz); 4. Renaud (Pariz), isti čas; 5. Ke-baiiti (Sev. Afr.) 6.35:41; 6. Ockers (Bel.) 6.35:49; 7. Gold-schmidt (Luks.); 8. Faanhol (Hol.); 9. Rosseei (Bel.); 10. Massip (Sp.); 11. Weilesnmann (Sv.); 12. Nolten (Hol.) in številna skupina v času Ockersa.
(Naše poročilo)
LIMOGES, 16. — Ob 9.40 je 78 tekmovalcev startalo na 20. etapo Bordeaux - Limoges, dolgo 228 km.
V Sorgesu (139 km od starta) se je šele začela borba za zmago. V tem kraju je bil cilj s precej bogato nagrado, za
PONOVNA ODLOŽITEV MIROVNIH POGAJANJ
Opazovalci iiapoveiliijejo premirje
Sklicujoč se na zadnjo izjavo kitajskega ministrskega predsednika, predvidevajo politični opazovalci v Tokiu, da bo v kratkem sklenjeno premirje
PAN MUN JOM, 16. — Kitajsko korejska delegacija je danes zjutraj ponovno zaprosila, naj bi se mirovna pogajanja odložila za nadaljnja dva dni. Zavezniški delegati so na to pristali in tako bo naslednja seja v petek zjutraj.
Potem ko je zavezniški glasnik general Nuckols javil to vest novinarjem, je prebral pismo, ki ga je general Harrison namenil gen. Nam Ilu in v ka. terem je demantirana trditev, da bi bili letalci OZN 11. julija bombardirali ujetniško taborišče v bližini Pjongjanga. V pismu je nadalje rečeno, da dokazujejo fotografije posnete iz zraka, da med to operacijo ni bilo bombardirano nobeno taborišče. Severnokorejci so namreč trdili, da je bilo med letalskim napadom 11. julija ubitih 13 zavezniških vojnih ujetnikov.
V Tokiu se vedno bolj širi glas, da bo prišlo v Pan Mun Jomu v kratkem času do zaključka premirja. Vsa pozor, nost opazovalcev je namreč obrnjena na izjavo kitajskega ministrskega predsednika Cu-enlaja, ki je najavil odločitev svoje vlade, da ima namen priznati ženevsko konvencijo z dne 12. avgusta 1949, ki se nanaša na ravnanje z vojnimi ujetniki.
Poleg tega zatrjujejo nekateri krogi, da je bilo v tej izjavi namignjeno, da bi bila pekinška vlada pripravljena sprejeti premestitev severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki se u_ pirajo repatriaciji, v kakšno nevtralno državo. V tem primeru bi prišla v prvi vrsti v poštev Indija. Del vsebine izjave, ki potrjuje to domnevo, je razširi ltudi radio Peking: »Obstajajo principi«, je bilo iz. javljeno, «ki jim daje osrednja ljudska vlada veliko važnost in na katerih vztraja; n. pr, nadomestitev pokroviteljske sile drugo pokroviteljsko silo mora biti sprejeta s pristankom sile, kateri pripadajo ujetniki. Sila, v katere rokah so ujetniki, mora še nadalje nositi odgovornost za vojne ujetnike, ranjence in bolnike po premestitvi v drugo državo. Pokroviteljstvo, ki ga predvideva konvencija, mora biti na enak način priznano tudi civilistom izven za. sedenega ozemlja.
In ravno zadnji stavek tolmačijo komentatorji za dokaz, da ima Peking namen prikrito |
gunci« za vojne ujetnike, ki se upirajo repatriaciji. V spremembi zadržanja pekinške vla. de vidijo nadalje opazovalci rezultat truda, ki ga je v to zadevo v zadnjih tednih položila indijska vlada.
Glasnik indijskega poslaništva v Tokiu je odklonil vsak komentar, toda v indijskih diplomatskih krogih vsekakor ne skrivajo optimizma.
Kakor poročajo iz Rušana, je včeraj stopil v veljavo nov zakon, ki ga je odobrila narodna skupščina in ki se nanaša na volitve republiškega predsednika. Zakon sestavljajo naslednje važnejše točke: 1. predsednik se izvoli z ljudskim glaso. vanjem, ki se ga lahko udeležijo vsi državljani z dopolnjenim 21. letom. Volitve so tajne; 2. predsedniški kandidati morajo biti stari nad 30 let in živeti najmanj tri leta pred vo. litvami na Koreji; 3. za predložitev kandidature je_ potrebnih najmanj 500 pristašev.
Iz Pearl Harboura je prispel danes v Tokio poveljnik ameriških pomorskih operacij admiral William M. Fechteler. Admiral, ki bo inšpeciral pomorske naprave na Daljnjem vzho. du, se bo sestal z ameriškim poslanikom na Japonskem Murphyjem in z gen. Clarkom. Qd tu bo Fechteler odpotoval prihodnjo nedeljo na Formozo.
Iz Seula poročajo, da je preteklo noč skupina roparjev vdrla v taborišče vojnih dopisnikov, ki so akreditirani pri osmi armadi. Okrog 10 oboroženih mož. med temi Korejci in Američani, je razorožilo straže in odpeljalo pet najboljših jeepov, ki so pripadali novinarjem.
eksplozijo pripeljal pred hišo rdeč taksi, iz katerega je izstopil visok možakar z zavitkom pod pazduho in stekel v stavbo. Stanovanje je zelo poškodovano. Drobci bombe pa so ranili vratarja, ki je bil v tistem trenutku v spodnjem nadstropju.
Medtem ko je bomba ekplo-dirala pred njegovim stanovanjem, je bil dr. Didier na sodišču in je ravno obravnaval ločitveno tožbo. Potem ko so mu javili nerazveseljivo novico, se je obrnil na prisotne in dejal; ((Gospodje, razprava se nadaljuje«.
Atentat na sodnika
ki je izpustil Duclosa
PARIZ, 16 — Pred stanovanjem sodnika Jeana Didiera, predsednika tožiteljske sekcije pariškega sodišča, je danes popoldne eksplodirala bomba. Človeških žrtev ni bilo, toda škoda je zelo velika. Kakor znano, je tožiteljska sekcija pariškega sodišča pred kratkim ukazala izpustitev komin-formističnega prvaka Duclosa, ki je bil aretiran 28. maja med demonstracijami proti generalu Ridgwayu.
Zlata mrzlica v Braziliji
RIO DE JANEIRO', 16. — Brazilskim oblastem, zlasti fi_ nančnemu ministrstvu povzroča velike skrbi vedno večji dotok ljudi proti Rio Jari, kjer so odkrili nova najdišča zlata. Doslej je bilo uradno ugotovljeno, da so samo 135 kg zlata prodali javno v prestolnici države Para, Belem, medtem ko se je izkazalo, da so zlatokopi nagrabili neprimerno večje količine. Domnevajo, da je bilo vse to prikrito zlato pretihotapljeno čez mejo francoske Guyane.
NOVA SVETOVNA ORGANIZACIJA
ijoca se
PARIZ, 16. — V Parizu u-stanavljajo novo svetovno organizacijo pod imenom «Boju joča se demokracija«. Organizaciji predseduje Nobelov na-grajanec Leon Jouhaux. Podpirajo jo številni državniki in zasebne organizacije «Bojujo_ ča se demokracija« ima namen združiti množice vsega sveta okrog mirovnega programa in v okviru pravice in neodvisnosti.
Predsednik je izjavil, da je nujna ustanovitev nove organizacije za milijone državlja-
Namišljen atomski napad
na London
LONDON, lg. — Jutri bodo v Londonu izvedli namišljen letalski napad, med katerim naj bi bila odvržena tudi a-
tomska bomba. Ta vaja naj bi omogočila civilni službi v pre stolnici preizkusiti obrambna sredstva proti učinku novega orožja.
Za ocenitev rezultatov se bo predpostavilo, da je atomska bomba, ki naj bi bila odvržena jutri, podobne učinkovitosti kakor ona, ki je bila odvržena na Japonskem med zadnjo vojno. Cilj naj bi pred stavljal zelo obljuden južni del Londona, kjer je sedež razčlenjenega železniškega o-mrežja in predstavlja torej važen strateški objekt.
Izvedenec iz notranjega ministrstva dr. Pariš je izjavil, da bo po domnevni eksploziji računano s tem, da je 16 tisoč oseb «ubitih», odnosno blokiranih v hišah in zakloniščih, 300 pa naj bi jih bilo ranjenih. Požarov bo tisoč, 18 tisoč stavb bo popolnoma porušenih, tako da bo 200 tisoč ljudi ostalo brez strehe.
250 strokovnjakov bo proučevalo učinke domnevnega bombardiranja in dva dni raz pravljalo o metodah protiatomske obrambe.
katero so se potegovali številni dirkači. Decaux je potem nadaljeval s sprintom, na pomoč pa so mu prišli kmalu nato Magni, Miguet, Van Est in Pezzuli. Ta skupina, od katere so najsrečnejši zastopniki prišli d0 cilja pred glavnino, je kmalu imela minuto naskoka.
Vozači - kandidati za drugo mesto niso mogli dopustiti, da bi Magni bil sam na vodstvu in bi jim ogrožal uspeh. Zato so se zbrali na čelu skupine in priganjali k hitrosti. Pomagal je tudi Coppi. Ustavili smo se pri 200 km, ko so ubežniki imeli samo še 20 sekund naskoka. Magnija je tedaj prijel krč v poškodovano koleno in je zato zapustil upanje na zmago ter počakal skupino, iz katere sta se Renaud in Vivier priključila prvim. V zadnjih km so Van Est, Decoux, Renaud in Vivier zopet povečali naskok, kajt druge sedaj ni več zanimalo, kaj bo s prvimi, od katerih nihče ni nevaren.
Pred ciljem je Giguet padel, medtem ko je Vivier dobil nekaj naskoka pred tovariši in zmagal. Cez tri minute je privozila glavnina, v kateri so bili tudi vsi asi.
Etapa ni bila posebno zanimiva. Jutri bodo vozili na progi Limoges - Clermont Fer-rand (246 km).
JACQUES COPAIN
LESTVICA : Coppi (Italija)
129.09:20;
129.36:21;
129.39:57;
129.40:09;
129.42:09;
129.42:15;
129.46:46;
129.46:57;
Ockers (Belgija)
Robič (Francija)
Ruiz (Španij?)
Bartali (Italija)
Close (Belgija)
Dotto (Francija)
Magni (Italija)
De Hertog (Bel.) 129.57:53; Carrea (Italija) 129.59:03; Gelabert (Sp.)	130.02:01;
Geminiani (Fr.) 130.08:37; Weilemann (Sv.) 130.10:04; Van Ende (Bel.) 130.19:51; Nolten (Hol.)	130.34:52;
Lauredi (Fr.)	130.46:14;
Van Est (Hod.)	130.47:47;
Goldschmidt (L.)
Zelasco (S. Afr.)
Voorting (Hol.)
130.48:06;
130.57:31;
130.59:25.
KINO
V TU8TC
Rossetti. Zaprto zaradi počita®-Excelsior. 16,30:	«Princ	Azil®
Sabu, R. Massey.
Nazionale. 16.0:	«Chimere»,
Douglas, D. Day.
Fenice. Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico. 15.00:	((Sardta
sko maščevanje«, W. Chiarl. Arcobaleno. 16.00:	((Smoter
M. Stevens.
Astra Rojan. 16.30: «OsvajaIk»' S. Hayward.
Aiabarda. 16.30: «Nevarni mla* letniki«, Jackie, Butčh. Armonia. Zaprto zaradi počiti* Aurora. 16.30: «Waterlojskl n*’5*' V. Leigh, R. Taylor.	j
Ariston. 16.00: «Mežetarji». CW* Gable, Ava Gardner.
Garibaldi. 15.00: «Nasproti uraž> nu», D. Andrews.
Ideale. 17.00: «Gobavost», Atne®* Nazzari.
Impero. 16.30; «Skrinja s sedn*' mi biseri«.
Italia. 16.30: rRasctmon«.
Kino ob morju. Zaprto zars*® počitnic.
Moderno. 17.00: «Stvar z drule ga sveta«.
Savona. Zaprto zaradi počitnic-Viale. 16.00: ((Bozambo«, Bank4 Vittorio Veneto. Zaprto počitnic.
Azzurro. 16.00:	((Tragična	Sa*’f
banda«, S. Granger, F. RoW* Belvedere. 17.00:	«2enska»,	^
Chopman, A. Memyou.
Marconi. 17.00 «Stekleni kije9, A. Ladd, V. Lake.
Massimo. 16.30:	((Montecris*9
meč«, G. Montgoroery.
Novo cine. 16.30: «Ni miru nabiralci oliv«, Ral Vallno«. Odeon. 16.00: «Dr. Cyolops». Radio. Zaprto zaradi počitnic-Venezia. 16.00: «Mož zla«. J.
fielcie, B. Pearson.
Po-letnl kino Rojan. 20.00: r roža«, T. Power.
RADIO
JUGOSLOVAN Sli® CONE TRS TA
254,6 m ali 1178 Kc
ČETRTEK. 17. julija 193J
5.30 Prva poročila. 5.45 nja glasba. 7.00 Poročila. 7-l5fL venske narodne. 13.30 P° ,,50 13.45 Od včeraj do danes. v Domači zvoki. 14.20 Po sveta^ 18.15 Narodne pesmi
i>
Švicarski profesor
obdolžen vohunstva
BERN, 16.	—	Profesorja
Bonnarda iz Lousane so obdolžili političnega vohunstva v prid neki tuji sili in javni tožilec je zahteval preiskovalni postopek. Kakor znano, je bil prof. Bonnard aretiran in preiskan v Zuerichu. medtem ko je hotel odpotovati v Berlin, da bi se tam udeležil sej Sveta za mir. Ob preiskavi so našli pri njem dokumente, ki bi lahko povzročili politično kampanjo proti Švici in proti odboru Mednarodnega Rdečega križa Večina zaplenjenih dokumentov se nanaša na Mednarodni Rdeči križ in njegove voditelje, ki so označeni za predstavnike zapadnega kapitalizma in vojne industrije in da bi torej ne mogli izvesti nepristranske preiskave v zvezi z bakteriološko vojno na Koreji.
Dva mrtva in trije ranjeni
pri vojaških vajah
MOŠTVA :
1. Italija (Baroni, Crippa, Bresci) 387.43:21.
2. Francija (Teisseire, Robič, Rcilland) 387.51:49.
3. Belgija (Ockers, Rosseei, De Hertog) 388.21:16.
4. Španija (Massip, Gelabert, Serra) 390.07:41.
5. Holandska (Van Est, Faatn hof, Nolten) 390.15:07.
 __ ___________________________  CATANZARO.	16.	—	V.	ob-
nov ki se žele aktivno udele-1 čini Colosimi, kjer ima 14. ita-
Nekateri očividci so vedeli sprejeti označbo ((politični be-1 pove3ati, da je trenutek pred
žiti velike borbe za svobodo in socialni napredek in ki postajajo zaskrbljeni zaradi oši-bitve in izgube prestiža Združenih narodov in vseh drugih organizmov za mednarodno sodelovanje.
lijanski regiment vojaške vaje, je preteklo noč zgrmel pod cesto vojaški traktor, na katerem je bilo pet vojakov. Ubila sta se častnik in podčastnik, ostali trije vojaki pa so dobili hude poškodbe.
MLADINSKI DVOBOJ
V TENISU
Jugoslavija-Italija
PARIZ, 16. — Na teniškem tekmovanju za «Pokal Galea« kjer lahko nastopijo igralci, ki so mlajši kot 21 let, bo sode. lovalo osem držav, katere je žreb razvrstil takole: 1. skupina; Belgija-Holandska in gvica-Nemčija. Igrali bodo od 1. do 3. avgusta v Le Zoute (Belgija).
2. skupina: Italija-Jugoslavi-ja in Luksemburg-Francija od 2. do 5. avgusta v San Remu.
Finalna srečanja bodo Vichyu od 8. do 12. avgusta Igrali bodo po Davis cup sistemu
krog.
Iz naše narodne revolucije.. Poročila. 23.10 Glasba za noč. 23.30 Zadnja poročila. TRST II.
306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 JV&tjfi glasba. 11.30 Lahki orkestri.‘■‘h Za vsakega nekaj. 12.45 13.00 Domači odmevi. 13.30 n%) turjan: Masquera<Je, suita. Vj) Poročila. 14.15 Lahka glasba. * > Glasbeno predavanje. 18.45 " la glasba. 19.00 Slovenščin^* Slovence. 19.20 Pestra "
stra glasba.
V
20.30 Okno V
20.45 Lahke melodije. 21.00 o-., Benedetti: Kitjjr
Of.
ski oder —
omarica, igra v 3 dej. 23.15 čila.
trst i.
7.45 Jutranja glasba. 11.00 refcna glasba. 11,30 Drama1*'.jt roman. 14.00 Drobne kom-po* -14.05 Kolesarska dirka po 1 „ ciji. 14.20 Tretja stran. lodije in romance. 17.30 jO BBC. 18.00 Ura g'-**“	1 *
Kratke športne vesti, ni spored. 22.15 «Hamlet». Orkester 23.00 Francoska sarska dirka. 23.30 Nočna gia^ hlovknua 327.1 m 202,1 m 212,4 Ib .
12.00 Poslušajte znane me^l* je. 12.30 Poročila. 12.40 Zab»,j, glasba. 13,15 Pester spored ^ venske solistične in orkestri glasbe. 14.00 Igra Zabavni a'L-ster radia Ljubljana. 14.40 či napevi. 19.10 Vitruozne K14,« etja >všek- ; vna 6*‘ sol'WU rjo
glasba. ti. 20.15 VCf^
Unmlpt)).
ske skladbe 19. stoletja pianist Marijan Lipovšek. %*. Poročila. 19,40 Zabavna
"S?
20.15 Naši zbori |n
Francija je v Helsinkih pre-1 pogie(j za kulise Haydnove magala v hokeju na travi Ita-1 r.iške delavnice. 22.00 lijo z rezultatom 5:0.	122.40 Plesna glasba.
| slovenske narodne pesmi . -JTt-
I Pno-lml Ta klil
Chalteb tticlimti
34.
Prei/udcl prof. dr. Er. Bradač
«Zdi se, da niste srečni, gospod Jingle,« je rekla dama z ml-lotožnim glasom. «Smem vprašati po vzroku? Kako rada bi vam izkazala svojo hvaležnost s tem, da bi ta vzrok če le mogoče odstranila!« «Ha!» Je vzkliknil gospod Jingle in se spet zgrozil, »odstranila — vzrok mojega trpljenja — in drug ima vašo ljubezen, ki ni vreden take sreče — hkrati misli na nečakinjo — sladkega bitja — toda ne, on je moj prijatelj in nočem njegove nezvestobe spravljati na dan. Gospodična Wardle — z bogom!« Tako sovisno ni bil gospod Jingle še nikoli govoril. Držal si je svoj že omenjeni katunasti robec pred očmi ter šel proti vratom. »Ostanite 5e, gospod,« mu je elicala gospodična Wardle zelo iskreno. »Namignili ste na gospoda Tupmana — izrazite se jasneje.« »Nikoli!« je vzkliknil Jingle poklicno, t. j. teatralično. »Nikoli!« In da bi pokazal, da ne želi biti še dalje iaprasevan, je porinil stol tik k stolu tete ter sedel k njej. »Gospod Jingle,« je rekla, »prosim — rotim vas, če Je v načrtih gospoda Tupmana kaka strašna skrivnost — povejte to?«
«A11 morem,« je odgovoril gospod Jingle ter uprl pogled vanjo, «ali morem gledati, da je tako ljubko milo bitje — žrtev brezsrčne lakomnosti?«
Delal se je, kakor da se nekoliko trenutkov bori s svojimi čustvi, in je potem dostavil s tihim, globokim glasom:
«Tupman ljubi samo vas denar!«
«Brezbožnik!» je vzkliknila dama, neizmerno razgorčena.
Dvomi gospoda Jingla so se razpršili. Dama, je imela denar.
«Se več,« je rekel, »ljubi drugo.«
«Drugo! Katero?« je vzkliknila dama.
«Majhme rasti — črnih oči nečakinjo — Emilijo.«
Odmor. Ce je bila gospodična Rachel na katero žensko na svetu sploh blazno ljubosumna, je bila to ravno njena nečakinja Emilija. Oblila jo je rdečica; molče je zibala glavo sem in tja v največjem zaničevanju. Grizla si je ustnice ter je dala slednjič duška svoji razjarjemosti —
»Ni mogoče — tega ne bom nikoli verjela.«
»Opazujte je,» je dejal gospod Jingle.
«Bom,» je rekla teta.
«Opazujte njegove poglede!«
«Bom.»
»Njegovo šepetanje.«
«Da, hočem.«
«Pri mizi bo sedel zraven nje.«
«Naj!»
«Se ji bo prilizoval.«
«Zastran mene!«
«Ji bo izkazoval vse mogoče pozornosti.«
«V božjem imenu.«
»Vas bo docela ignoriral.«
«Tako!» je zakričala deviška teta. «On mene ignoriral — bi bil zmožen tega?« in tresla se je od jeze in prevare.
»Prepričajte se sami!«
«Se bom!«
«Mu pokažete svojo nevoljo?«
»Brez dvoma.«
«In ga boste potem pustili?«
»Za vedno.«
«Ln sl izberete koga drugega?« «Da.» «Dobro!»
Gospod Jingle je pokleknil pred njo, klečal pet minut ter vstal kot ljubček gospodične Wardlove — pod pogojem, da se jasno in nedvomno Izkaže nezvestoba njegovega tekmeca Tupmana.
Gospod Alfred Jingle je moral to dokazati in je tudi dokazal še isti dan pri obedu. Teta je komaj verjela svojim očem. Gospod Tracy Tupman je sedel zraven Emilije, zaljubljeno gledal, šepetal in se smehljal navzlic gospodu Snodgrasu. Niti po gleda, niti besede, niti nasmeha ni privoščil zakladu svojega srca s prejšnjega večera.
«Peklenskl fant!« sl Je mislil stari Wardle. Njegova mati mu je bila povedala zgodbico o poljubih. «Peklenski fant Je moral spati. Vse to je neumna izmišljotina!«
»Izdajalec!« si je mislila teta. «Plemenitl Jingle me ni nalagal. O, kako sovražim brezbožnlka!«
Naslednji pogovor bo pojasnil Tupmanovo na videz nepo-Jasnivo vedenje.
Bil je večer; prizorišče: vrt. Po stranski poti sta hodili dve osebi, ena majhna in debela, druga dolga in vitka, BUa sta gospod Tupman in gospod Jingle. Prvi Je začel:
»Kako sem igral svojo vlogo?«
«Imenitno — magnific — sam ne bi mogel bolje — Jo morate jutri ponoviti — vsak dan, dokler vam ne rečem, kaj delajte
III (iad. — felelou štev. aa-aua
stolpca za
oglasov po
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir.
Poštni teaočt račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — za Jugoslavijo:
Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 200i< tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
dalje.«
»Ali Je to želja moje drage Rathele?«	/r
«Seveda — ni ji sicer všeč — treba Je sum odstraniti boji svojega brata — pravi, da mora biti — nekoliko & starima pesek v oči — vaše želje bo poplačala ljubezen.«
«Mi ni dala ničesar povedati?«	ae-
«Pozdrave — srčne pozdrave — neizpremenljlvo na*1 nost — večno ljubezen. Ali naj ji kaj sporočim od vas?«	.^il
«Dragl moj,« je odgovoril zaupljivi Tupman ter toplo	pO'
»prijatelju« roko, sporočite Ji moje najsrčnejše pozdrave	;tjC-
vejte, kako težko skrivam svoje ljubezni žar — povejte	^
kar je sladko in ljubeznivo; vendar pripomnite, kako prepričan, da ima prav v vsem, kar mi je dala davi po vas. Povejte ji, da Čislam njeno modrost in občuduje®* no previdnost.«
»Se kaj?«	u
»Ne, samo ne pozabite, kako vroče si želim časa, ko J srn Pl imenovati svojo in se ne bo treba več pretvarjati« »Dobra Se kaj?«
«0 prijatelj!« je vzkliknil ubogi Tupman in spet prijel za roko, »sprejmite mojo iskreno zahvalo za svojo d^Ljsl11! dobroto ter mi oprostite, če sem vam kdaj tudi samo v storil krivico, misleč, da bi ml mogli biti vi na poti. Ka* vam kdaj poplačam svoj dolg?«
«Ne govoriva o tem,« je odvrnil gospod Jingle, pa je ^ nil, kakor da se je hipoma nečesa spomnil, in rekel **Df0 ali ne bi mogli pogrešati deset funtov za neeaj dni. vam nekaj posebnega — pojutršnjem vam jih vrnem.«
«Lahko jih pogrešam,« je odgovoril gospod Tupman kipevanju čustev. »Pojutrišnjem ste rekli?«	vei
»Pojutrišnjem = potem je konec vsega - nobenih te»
(Nadalievanje slea'
Tri. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno 210 dl*, Agencija demokratičnega Inozemskega
D.ZO.Z.