©* sjučtice NO. 18, ERI$k/t DOMOVINA '/IjMERIC-All-HOiiE Abu\i IN SPIRIT FOREIGN Ih ANGUAGG ONLY SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 27, 1948 LETO L. - VOL. L. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE “iki«J*, udaril po bigotih, ki delajo krivico Cerkvi (Došle preko Trsta) VOJNI ZLOČINEC MIHA slej nikoli ni posedal. Tam lah- KREK. — Pred menoj leži '13. štev. lista, ki ga izdaja jugoslovanska vlada, da z njim vabi Jugoslovane v tujini domov. Naslov ima list "U Domovinu.” Oblastem se je zdelo, da bo v taboriščih izven domovine vse po-koncu in vse pripravljeno iti domov, če list napiše napad na Kreka. Pa so napisali dolgo klobaso, kako da Krek živi v najdražjih hotelih in zahteva od Amerikan-cev, da mu morajo dajati denarja in spet denarja. In na sestanku, kj je bil na stanovanju Grdine, da je Krek tako pestil Ame-rikance, da se je neki Gabrovšek odločno postavil proti njemu. Tako, da je prišlo do pravega prepira. Potem nadaljuje: “Zločinec Krek je odšel jezen in ne-i zadovoljen.” In spet: “Ko bo uvidel, da se mu več ne izplača agitirati med ameriškimi Slovenci, da se ne more več dobiti do- ko iz povedanega vidite, kako umazana je agitacija slovenskih kmounistov proti svojim nasprotnikom. V taboriščih se Slovenci takim neumnostim smejejo. Taborišča so titovci s tem listom kar preplavili. Tukaj je vsem znaho, da stanuje dr. Krek za časa svojega bivanje v Ameriki v župnišču sv. Vida v Clevelandu, kjer je gost prijaznega župnika Msgr. Ponikvarja, da torej ne stanuje po “najdražjih hotelih.” ŠE EDEN SE JE “RAZ-KRINKRAL.” — V Sv. Petru pod svetimi Gorami je za župnika Alojzij Pavlič. Ta je izjavil, kot beremo v komunističnih listih, da ni bil član Osvobodilne fronte in da nikoli ne bo, ker tam niso pravi ljudje. To je seveda Zločin. Pa ima ta župnik še drug zločin na vesti. V svoji sobi ima menda še vedno sliko larjev, tedaj bo šel ta zlikovec vojnega ^ "Ta da zopet nazaj v Evropo.” Končava se napad s tem, da pripoveduje o Kreku, da poseda v Ameriki po “kockarnicah” (igralnicah). Kako je s Krekom v Ameriki, boste pač tam bolje vedeli. Tu vemo, da po “kockarnicah,” do- CLEVELAND JE ) potem, ko je Harold Stas-sen naznanil, da bo v državi Ohio skušal vzeti senatorju Taftu delegate za republikansko narodno konvencijo, je City Club v Clevelandu povabil oba, Tafta in Stassena na debato enkrat v marcu. Stassen je že odprl svoj glavni stan v Clevelandu, da bi vzel Taftu delegate. Taft ni s tem nič kaj zadovoljen, ker da bo to oslabilo republikansko predsedniško kampanjo jeseni. Redovnice v nevarnosti na Kitajskem Hankov, Kitajska. — Trinajst katoliških redovnic' je poslalo sem apel za pomoč. Nahajajo se v mestu, ki so ga obkolili komunisti in preti jim resna nevarnost. Predlog za manjše davke bo postava 1. marca Washington. — Poslanec Knutson iz Minnesote, ki je vložil predlog za znižanje dohodninskih davkov v vsoti $5,600,-000,000, izjavlja, da bo ta predlog postal postava gotovo do 1. marca. se še danes prodaja zapadni imperialistični in reakcijonarni kliki. Pavlič Alojzij se je torej “razkrinkal” kot protiljudski župnik. Tako se bere v “Lj. pr.”, pravo ljudstvo pa si pri vseh takih izbruhih svoje misli. (Dalje na 3. strani) prla Dunaj. — Ruske okupacijske oblasti skušajo prisiliti avstrijsko vlado, da kupi nazaj lokomotive in železniške vozove, ki jih je Rusija zaplenila Avstriji kot vojni plen. Lokomotiv je 500, tovornih voz 12,500 in potniških vozov 2000. Ruske oblasti so zahtevale od Avstrije, naj odpošlje posebno komisijo v Moskvo, da bo kupila te vozove od sovjetske vlade. Avstrija, ki ima še vedno v spominu, kako je Hitler ukazoval k sebi kanclerja Schuschnig-ga, se je uprla temu in je rekla, da bi pač poslala v Moskvo komisij# na posvetovanje, toda ne, da bi vozove kupila. Te vozove, čeprav jih je Rusija zaplenila, so dozdaj uporabljali v ruski coni. Zdaj pa pravijo, da jih bodo poslali domov in sicer vsak dan po 100, ker se Avstrija ne pokori ukazu. SLOVENSKI IZGNANCI SO Sl REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Pazite se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vas sluibujči policist lahko povabi na sodnijo. Gospod sodnik so se ga tudi nalezli Detroit. — Okrožni sodnik George Murphy, zelo strog" z vozniki, ki se jih zaloti v pijanem stanju, je plačal $100 globe, ker je vozil avto v pijanem stanju; PLINARNA JE USTAVILA DAJATEV PLINA NA ZAPADNI STRANI DO LORAINA Ohio Fuel Gas. Co., ki zalaga lja plin Greater Clevelandu, je Nadškof McNicholas je razgalil protestantsko propagando Washington. — Nadškof John T. McNicholas iz Cincinnatija je izdal potom Katoliške dobrodelne konference manifest, v katerem odkriva zahrbtne napade protestantov na katoliško Cerkev. Te napade označuje prelat kot neameriške in protikatoliške, ki nimajo drugega namena, kot zanetiti sovraštvo ter zmedo med raznimi verami. Nadškof je naslovil manifest mudokument protestantov, ki so ga izdali 11. januarja, v katerem poživljajo protestante in druge Amerikance, naj se bore za ločitev cerkve od države. Nadškof McNicholas je poudarjal, da ni potreba danes nobenega boja za ločitev cerkve od države, ker to že imamo v Zed. državah. Izjavil je tudi, da ni namen katoliške Cerkve spojiti cerkev z državo, niti da ne skuša: doseči kakih posebnih privilegijev od vlade. Protestanti so kazali na predsednikovega poslanika pri Sv. Stolici, Myron Taylorja, katerega je poslal tje kot svojega posebnega zastopnika še predsed- VES CLEVELAND SE BO SELIL V FLORIDO Clevelandski Auto Club naznanja, da je dobli včefaj nič manj kot 932 prašanj od posameznih oseb, kakšne so ceste, proti Floridi. Poveiialo se jim je, naj se izogibljejo Kentucky in Tennessee, ker so tam slabe ceste. Odprte pa so ceste skozi Virginio in obe Carolini, čeprav tudi tam niso ob tem času preveč varne. il parlamen feobhodno po-tovarne od-:i brezposel Francija pravi, da je • bila primorana znižati ceno franku Pariz. — Francoska vlada je znižala ceno franlju in sicer tako, da se jih dobi flaj 214 za dolar, prej pa Te 119. Premier Schuman je pov tu, da je bilo to trebno, da ostan prte in da se pre; nost Narodna skupščina mora to akcijo vlade odobriti, predno postane postava. S tem se bo.zopet dvignila trgovina z inozemstvom in turisti bodo raje ostali v ježeli, ker bodo dobili več za dolar. Anglija se je "bala znižanja vrednosti franka, ker se boji, da bo morala tudi sama znižati vrednost funtu šterlingu. Uradno je funt Sterling cenjen $4.03, na črni borzi ga prodajajo po $2. Boj za radoniranje mesa inproli, je nacelifrfi Kongres se najbolj boji, če bi to zopet privabilo črno borzo LAUSCHE MENDA LE NE BO POSTAL’ KANDIDAT V političnih krogih v Clevelandu se splošno govori, da Frank Lausche ne bo naznanil svoje kandidature za guverner, ja Ohio. Več njegovih pomagačev je’"včeraj povedalo, da so Washington. — V kongresu l,3tavili vsako kampanjo za Lau-je zdaj zaslišanje za in proti ra- i scheta, toda Mr. Lausche sam ni cioniranju mesa. Vsak prizna, da izjavil ničesar ne tako, ne tabo v prihodnjih mesecih manj ,k°- mesa in to bi lahko dvignilo ce-1 Samo do 4- februarja ima še ne mesu še višje. ičas< da vloži 3v°i« peticije za Nasprotniki racioniranja pa kandidaturo, trdijo, da se to ne bo obneslo, da bo samo ustvarilo črno borzo in da bi samo bogati lahko dobil mesa, kolikor bi ga hoteli. Iz raznih naselbin esa, KoiiKor m ga noten. ^ock Springs, Wyo. — Dne Zagovorniki racioniranja tr- Je umtd Fred E- Vehar, dijo, da more samo to pošteno ,s4ar r°jen v Gradcu, razdeliti meso med vse ljudi, ob- Avstrija, v Ameriki 36 let. Pod-enem bi pa preprečilo dviganje ie poškodbam, ki jih je cen, ker ne bo večje zahteve po d Mlad Slovenec, oženjen, ki je nedavno prišel iz starega kraja, bi rad dobil kakšno primerno delo pri Slovencih, najsi bo v trgovini ali kje drugje. Angleškega še ne zna prav dosti, toda hodi v večerno šolo. Maž je povsem zanesljiv in odgovoren. Ako ima kdo kaj primernega zanj, naj pokliče našega urednika Debevca. HE 0628. Boljšega zdravja— Mrs. Frances Vrtovšnik iz 1104 E. 71. St., je zdaj izdatno boljša. Zdravi se doma. Obiski so dovoljeni in dobrodošli. Vrli rojakinji žulimo skorajšnjega popolnega okrevanja. Četrta obletnica— » V sredo ob 6:30 bo darovana v c%rkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Zupančič v spomin 4. obletnice njegove smrti. Odbor preiskuje knjigi na univerzi v Wyo. Laramie, Wyo. — Šolski odbor preiskuje učne knjige na državni univerzi, da dožene, če je v njih kaj protiameriškega. Učiteljski zbor s tem ni nič zadovoljen in nekateri profesorji so zagrozili, da bodo pustili službo. Ustrelil je očeta po * pomoti ” Mt. Clemens, Mich. — Stephen Kal lis, star 17 let, je ustrelil svojega očeta. Pravi, da je ustrelil po pomoti, ker te^mialii, da slabo postopa z njegovo materjo. -------o------ KAM JB TUKAJ DOBBO, SAID M FBI VSAKI PHUT--------- MO NA BEGUNCI algi Ameriška Domovina m,*™.«. ^JOSffr o—.«. Publlsbedsdaily except S»turJ«y», Siuia»y« »od Holldtyi_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. _______ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered as second-class matter January 6tb, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879 •83 No. 18 Tues., Jan. 27, 1948 Komunizem in ameriški Slovenci Večkrat smo že s strahom v srcu opozorili, kakšno škodo napravljajo ameriškim Slovencem razni komunistični agitatorji in pa oni zagrizenci, ki po raznih, kot oni pravijo, naprednih listih oznanjajo evangelij titovstva. Ni ga menda danes slepca, ki ne bi videl, da zagovarjajo s tem nekaj kar je v polnem nasprotju z ameriškim mišljenjem in kar nujno smeši Slovence in jih postavlja kot manj vredne ob druge Amerikance. Razumemo, da je koga potegnilo za seboj, kar se mu je zdelo novo in moderno, razumemo, kaj vse naredi spretna propaganda (in propagando za Tita je delala dolgo tudi uradna Amerika), razumemo, da p0b>gla ob taki propagandi nekatere slepiti misel, da je s titovstvom prišlo vstajenje malega človeka, razumemo, da je nekaterim hodilo po glavi, da je bila v ruski pomoči titovstvu izražena sila slovanstva. . Vse to razumemo, čeprav ne odobravamo. Toda danes je slika/vendar tako jasna! Titovstvo je diktatura, ne proletariata, ampak male družbe, ki se je polastila oblasti in sedaj stiska ljudstvo. VTitovini ni svobode besede, ni svobode sestankov, ni svobode za kakoršno koli opozicijsko mišljenje, ni svobode vere,’ ni svobode od strahu. Policijska in vojaška država si lažnjivo prisvaja naslov “ljudske” in demokratične države. Tajna policija strahuje prebivalstvo, ogromna armada vzdržuje prestol omedaljenega tirana na stroške obubožanega naroda. Po treh letih te vlade je gospodarstvo na tleh; ljudstvo je strgano in lačno. Delavskim množicam, ki je njih edino premoženje delavna roka, je ko-munizem prinesel le še slabše živlienske pogoje, onim pa, ki še kaj 'imajo, grozi, da jih izenadi z Berači. Komuhlžem Ji vsem prinesel enakost mizerije. S čim je slovensko ljudstvo Hartley-jevem zakonu, namesto o slovanstvu. Torej zloraba slovanstva za druge namene. Tako škodujejo vsem Slovanom, zakaj tak kongres s takim dnevnim redom vsak spozna za komonistiino maslo. Potem končava: “Po mojem skromnem mnenju torej sedanji čas niprimeren ža take reči. Sedanji čas potrebuje pomirjenja, dobre volje, in tudi neoporečne nedvomljive zvestobe do zvezne vlade in Unije, katere državljani smo, mnogi po rojstvu, drugi po s prisego potrjeni prosti volji. Komu bo pa kaj koristilo, ako bodo ameriški Slovenci trpeli vsled take, za nas, za staro domovino in za Ameriko nepotrebne in nesmotrene propagande? Žrtev mora biti sorazmerna s koristjo. Kje bo korist, ako pride do vojne; kdo in kaj bo oko-riščeno s tako žrtvijo? Prav gotovo je, da s tako taktiko svojemu narodu v domovini ne moremo prav nič pomagati, sebi tukaj pa še manj. Ali naj bomo mi neke lutke v mednarodni politiki? Tega si naši očetje in matere, še "manj pa otroci, niso zaslužili. Prav gotovo je, da govorim iz srca vsakega Slovenca, ko rečem, da mi take manevre odklanjamo. Vse, kar je prav in pošteno! Izigrani ne maramo biti. Prav bo torej, ako vsak izmed nas dobro premisli, kaj dela, s kom se druži in v kakšen namen, da ne bo imela potom naše lahkomiselnosti v danem slučaju škode niti naša slovenska skupnost, niti posamezniki izmed nas.” Kdor noče poslušati naših svaril, naj bere torej vsaj “Zarjo.” Ali ni za ameriške Slovence neumno in sramotno, da bi radi nekaterih Titovih hlapcev vsi trpeli? Ali se v prizadetih krogih res ne najde pogumnih ljudi, ki bi očistili svoje vrste in pometali \j. njih Titove in Stalinove propagandiste? Položaj je dovolj jasen, komunizev je dovolj razkril svoje karte. Ce pošteno misleči napredni ne bodo dovolj močni, da napravijo red v svojih vrstah, bodo sami sokrivi nesreč, ki zadenejo ameriške Slovence, če pride, kot se vsak boji, do tretje svetovne vojne. «>im>miiiiiininiiiiiiimiiii»iwHininHW BESEDA IZ NARODA ******* Ob odhodu "Santa Cruz" v Argentino Prek-oceanski parnik italijanske parobrodne družbe “I-talia” je na Silvestrovo 1947 odpeljal iz neapoljske luke. Na njem se je nahajalo okrog 300, raje nekaj več Slovtncev-emi-grantov, ki potujejo za svojo u-sodo v Buenos Aires ter tako w^dfliuftijinq Jtvrnaa ia vsem pnnesei cuaMjai inu-cuj^. o yuu jv to zoslužilo? Ali so Slovenci resTaki zločinci, da je treba zanje vedno več zaporov in koncentracijskih taborišč? . .. Slika je jasna. Jasno je tudi, da je tega kriva sedanja komunistična vlada. Če tedaj 'vse to kdo zagovarja, če po vsem, kar sliši iz Slovenije, še verjame, da je tam nekak nov raj, kako naj takega človeka razumemo, kaj naj rečemo o njem? Ali je to zagrizenost? Ali je to neumnost? Ali je plačana komunistična propaganda? Zdi se, da je te zadnje silno veliko. Propaganda plačana spet s krvjo in potom stiskanega jugoslovanskega ljudstva. Le glejte jih, kako taki ljudje dosledno vse zagovarjajo, kar je v liniji sovjetske politike. Od komedijanstva in kameleonstva Wallace-ovega pa do histeričnih izbruhov kakega Baeblerja pri zborovanjih Zedinjenih narodov. Če Tito pobije ameriške letalce, to po ukazu komunističnih gospodarjev opravičujejo, če Jugoslavija, Bolgarija in Albanija očitno podpirajo grške komuniste proti UN, ti tovariši to hvalijo, če protestantovski pastorji tam iščejo versko svobodo, kjer je nihče drugi ne more najti, to naznanjšjo na debelo po “naprednih” listih, če svojetski list zapiše, da Amerika hujska na vojsko, tak tovariš, čeprav ameriški državljan, to obrekovanje ponavlja. Res, kaj bi mogel Stalin ali Tito izreči neumnega, da ne bi bil pohvaljen za svojo beda-stočo med takimi ameriškimi titovci. Le zasledujte, kako strogo se drže na ameriških tleh sovjetske politične linije in v kakšni obliki napadajo svojo ameriško domovino. Vse to delajo v imenu "naprednih” Slovencev. Svoj komunizem skrivajo pod naprednost. V treh ameriških dnevnikih morete zasledovati to klečeplazenje pred vsakim dejanjem komunističnih poglavarjev. Da, tu in tam vse to celo ogrinjajo v plašč slovanstva. Kakor da bi bilo slovanstvo isto kot komunizem, kakor da bi bila slovanska ljudstva isto kot tem ljudstvom vsiljeni režimi, pod katerimi toliko trpe. Vse to ne ostane neopaženo. Odločilni ameriški krogi vidijo, da mnogi Slovenci v svoji nerazumljivi zagrizenosti zagovarjajo vse, kar dela tisti komunizem, ki tudi v Ameriki pripravlja krvavi prevrat. Jasno je, da radi tega pada na vse Slovence slaba luč. Župnik Matej Kebe premišljuje v jan. številki “Zarje, kaj bo s Slovenci v Ameriki, če bi prišlo do tretje svetovne vojske. Zaveda se. kako so Slovenci zapravili s češčenjem Titovim simpatije Amerikancev. V svojih izvajanjih prihaja do podobnih svarilnih besed na račun tistih, ki zlorabljajo slovanstvo in ženejo ameriške Slovence v nesrečo, kot smo jih mi že večkrat zapisali. Le par njegovih misli, naj danes ponovimo. Ko govori, kako sedaj Amerikanci gledajo' na nas. pravi: “Pa sedaj govori pred drugorodci o Jug^cl°-viji, Rusiji itd, boš videl s kakšnim pogledom te bo mars ošinil. Na kratko rečeno, pri nekaterih ljudeh v Ameriki smo že sedaj osovraženi, po nedolžnem, ker ne nosimo prav nobene odgovornosti za to, kar se dogaja v Jugoslaviji. Tako že sedaj v mirnem, dasi razburjenem času. Če pa pride do vojne, bo še vse druga sapa zapihala. Eni bodo izgubili svoje službe, drugi bodo šli v taborišča, tretji bodo nadzorovani, vsi pa skrajno osovraženi in zasledovani. Ali veste, ka so delali z Japonci tekom prošle vojne?” Ko govori o tako imenovanih slovanskih kongresih v Ameriki, ugotavlja, da so tam govorili o črncih in Taft- svoj emigrants* položaj, svojo oznako "Displaced persons”ter postajajo argentinski imigranti. Iz “lagodnega” taboriščnega življenja, ko so drugi skrbeli zanj, kakor so pač —, stopa na lastne noge, se postavlja v sredo življenja, v boi ža obstanek in za uspeh. Marsikdo bo uspel, marsikdo bo morda še bolj propadel, toda slovenski e-migrant, ki ve, zakaj odhaja v novi svet, bo tudi znal prijeti za delo, da se ohrani do tistega časa, ko se mu bo pot v domovino odprla in se bo vrnil tja, da jo uredi po podobi našega starega slovenskega duhovnega izročila. Želimo jim na poti v novo domovino najboljšo pot in tam največ življenjskega uspeha. do nepreklicnega temina odhoda 30. dec. 1947, ki pa se je vendar po usodi časa zakasnil za — pol dne, do 31. dec. do pol sedmih zjutraj. Tudi ta odhod je bil dramatičen in značilen za IRO. Spiski zanj so bili končani že deset dni pred božičem, in sicer za 950 oseb. Se pred prazniki je javila agencija, da i:na prostih mest za 1050 beguncev; todq kdo bo žrtvoval kakšen dan teh * —------- fin 100 be- guncev-obup vpričo vretja pa naših evrtjp. vulkanskih tleh... Kdo ima od tega korist? Begunci gotovo nel Zlasti tisti ne, ki so imeli od tega dvojno ško-«io. V teh petih mesecih je dobilo samo uredništvo IRO v I-tatiji .plače — 863,600 milijonov, kakor je razvidno iz njihove knjige I. R. O. Refugee Problem of Italy, okt. 1947. Iz tega pregleda se vidi, da pride — toliko je določeno — na enega begunca vsak dan stroškov 87 cts. Od tega odpade na hrano 35 cts, na obleko Sets, na vso ostalo administracijo in oskrbo prostorov pa 47 cts. Torej več na administracijo kot na begunce same. Je torej IRO ustanovljen za begunce? Ne, za administracijo, za uiadnijltvo, ki ima interes, da begunci ostanejo še dolgo dolgo časa tu, saj žive od nas.. ■ Ce nas ni, kje bo kakšna nova organizacija v stilu UNRRE in zdaj IRO, direktnega potomca zloglasne UNRRE. Saj je povečini uradništvo UNRRE prešlo v P. C. — I. R. O. po krilatici; Please Can I Remain On. UNRRA pa je bila — po tukajšnji oznaki — Un organized Non-social Raketee ring Requisitioning Administration. Predvsem višje dilno zavezniško uradništvo je prešlo iz UNRRE v IRO predsednikom vred. Uradnikov I. class je bilo za Italijo 140 s povprečno plačo 300,000 lir na mesec, kar je dalo 42 milijonov na mesec; uradnikov II. class, pisarniške moči, vzete največ iz Italijanov, pa iž D ■ persons, pa je bilo 960 oseb povprečno plačo 32,000 lir na mcsec — to je skoraj 31 milijonov. In pri teh uradniških stroških se je vzdržalo nekaj taborišč v stabem stanju ter Se je pripravila ena ladja za odhod v svet, za kar je IRO prav za prav postavljen. Kdaj AL' PA NE Ko Je Gašper vrgel med nas to strahovito blagovest, kako je slačil in do golega slekel medveda, smo kar ostrmeli in odprtih usta zijali v pripovednika. Je že res, da smo pričakovali, da se z medvedom ne bosta razšla s kakšnim iskrenim voščilom: do videnja, mili ku-me. . . ampak, da se bodo diplomatski odnošaji končali na tak način, nak, tega se pa nismo troštali. Prišlo je tako ne- mo trostail. rrisio je rano Iif — - 1 1 pričakovano med nas, da res 1 tako tekel čez drn in strn, če bi Kako je bilo pri odhodu prve večje — ne samo slovenske emigrantske skupine, ki jo je doslej organiziral “IRO?” V redu gotovo ne? kot nobena stvar. — Pet mesecev je trajalo, da se je temu mednarodnemu društvu za prevoz emigrantov posrečilo dobiti ladjo “Santo Cruz,” o kateri smo že pisali. Ubogi emigranti, ki so bili že 22 sept. poklicani iz svojih privatnih služb in dobro plačanih mest v transit camp v Bagnoli, so v teh mesecih zapravili ob nezadostni hrani svoje prihranke, ki so jih pripravili za prvo pomoč v novih razmerah (poleg tega, da so bili ob zaslužek, ki bi si ga pridobili v teh mesecih v svojih službah!). Tako je ,'RU uspelo potegniti iz emigrantov zadnje prislužene pare (bili so v tej skupini sami emigranti, ki niso živeli po “campih,” temveč raztreseni po Itajiji po raznih — večinoma zavezniških —......—/ .....•—----- službah). Kakor smo že pisali, govori pred drugorodci o JugOStf- je med tem “Santa Cruz” leža-kakšnim pogledom te bo marsikdo ja mjrno v jurj ng otoku Trini-* fot, ^ ni mogla — plačati luške pristojbine. . . Nato je prišla sprememba lastništva, kar je zahtevalo svoj čas. . . . Nova lastnica “Italia” je seveda barko vzela v “popravilo,” kar je trajalo zopet skoraj mesec dni. . . Sama dejanja, ki bi jih lahko marsikdo imenoval pia.l.ft.tf-H.--------------- guncev na ladjo, oz. v spisek, ko so po veiini vsi ti že zbrani v transit cajnpu! Niso jih izpopolnili. Potem pa je prišla še zmeda v noči pred odhodom. Emigranti, večinoma Poljaki in Ukrajinci, določeni za na ladjo, so zvedeli po zanesljivih poteh, da jih misli mnogo izmed njih na zahtevo sovjetskega poslaništva v Rimu aretirati pred vstopom na barko italijanska policija in vrniti domov. Zato je tekom noči preko 50 bgeun-cev ubežalo iz taborišča na vse strani, pustivši vse svoje imetje v propad, ter se brez vsega — tako rekoč goli — skušalo rešiti — kam? Zdaj tavajo po Italiji v nevarnosti, da jih pošlje policija, če jih dobi, na otoke Lip are aliltam? Večine od teh pa je prtljaga že bila na barki in odšla v: Argentino. Tako je bilo na ladji zopet prostih kakih 50 mest... Vodstvo vkrk-cavanja je predvidevalo samo 14 oseb rezerve, res pa je tudi, da so vpoklicali čez 1000 ljudi, toda kljub temu je bil« ob koncu še mnogo mest praznih, zdi se celo, da do prvotno dogovorjene številke. . . kajti ob šestih zvečer je prišel avto še po kakih dvajset ljudi, ki imajo dokumente v redu, da izpolnijo mesta. Ko pa so pr'šli tja — tudi pisec teh vrstic — jih gencija ni sprejela. Njim je bilo ječeno, da so prišli pet minut prepozno, ko je dan že znak za odhajanje. . . Toda ladja je odšla _ po večerni in nočni nevihti v luki — šele drugo jutro s precej praznimi mesti.... Ubogi emigranti pa v taboriščih čakajo in trepetajo pred dogodki, ki se približujejo . Tako je odšla prva IROje-va ladja z masnim transportom 1000 ljudi. In za organizacijo so rabili čas od avgusta o-ziroma julija, torej vsaj pet mesecev! Begunci so čakali natančno tri mesece v taboriščih na odhod. . , Kdaj bodo odšli v nove kraje vsi begunci recimo iz Italije, ki jih je samo v taboriščih 32,500? Do konca prila — pravijo — du jih bodo spravili 4000 čez — in drugi? “sabotažna-’ . . . Tako je prišlo Razumljivo, da se prijemlje be bodo likvidirana vsa taborišča v Italiji? Po IROvth računih - kakor so pisali listi — le« 1951. In kje bodo takrfit begunci? Že stokrat likvidirani . pa ne od IRO! Zato je razumljiv obup tistih ki so ostali na teh vulkanskih tleh in ne vedo, kdaj bo ponje prišel torod. Za ta mesec se organizira večja emigracija Venezuelo in Peru. Za Argentino ni nobene na programu, niti se nič ne pripravlja, tako da morda koncem februarja. Morda. . . Da bi bil kdo poslan na kakšno privatno ladjo, na katere ima IRO pravico zasesti 10 odst. mest, je malo verjetno, ker zdaj pravijo*če bi ne bil Čampu, bi že pmšel, tako fia težje. Kdo pa nas je klical v — Čamp?! Tako poznam človeka, ki je v februarju ' 1947 dobil pravico vkrcanja v Argentino, aprila je že imel vizum, maja je bil sprejet v IRO za prevoz, živel je izven Čampa, septembra je ibil poklican v Camp za Santa Cruz je sicer prišel v spisek, pa je zaradi bolezni prišel šele na predvečer cdhoda Camp — tam so drugi zanj pravili vse formalnosti, razen zdravniškega pregleda, ki se ga lahko opravi pred vstopom na ladjo — pa ga vodstvo Čampa ni sprejelo na ladjo, s katero je odšla tudi njegova prtljaga in toliko praznih mest! Zdaj čaka na redni transport, ker je v Čampu! Bog ve koliko mesecev! Tako je pretekle eno leto, kar ima že vizum: v tem času bi na svoje stroške že davno prišel v Argentino, da ga IRO ni varala s svojim brezplačnim prevozom od aprila dalje!s— Takrat se je prišlo s sto dolgi ji tja, jeseni z 200, zdaj že 250. Sicer je IRO v zadnjem* času sprejel sklep, da vsakemu be guncu, ki si sam preskrbi prevoz na kakšni barki, plača polovico stroškov, ko dokaže, da ima prostor zasiguran. Pa je tu po sredi zopet dobiček in iz-mozgavanja emigranta. ' IRO ima kakor se vidi iz one knjige v proračunu za begunce preži vilnine 317 dol. na leto, ter še posebej za prevoz 200 dolarjev. Begunec bi rad šel iz Evrope, nismo vedeli, kaj bi prav za prav rekli. Pogledal sem Jožeta Zalo-I karja, kako je njega zadela zgodba. Stal je tam kot gola o-štrmica in gledal v Gašperja, kot bi ga šele prvič videl. Videl sem, kako si je hotel prižgati cigareto. Nekaj časa ni storil nič. Končno je pa le prižgal, vrgel cigareto v travo in Vtaknil žveplenko v usta, pa takoj izrekel hudo besedo in vrgel še žveplenko za cigareto Natančno sem videl, da je dvakrat odprl usta, da bi nekaj pahnil iz njih, pa jih je vselej zopet ročno'zaprl. Menda ni mogel najti prave začetne črke. Tudi z nami drugimi se je godilo podobno. Drug drugega smo iskali z očmi, kot bi se hoteli vprašati: no, kaj pa ti porečeš k temu? Kateri je segel po steklenici in si nekoliko kanil na jezik, da bi mu taki duhovi dali kakšno pravdansko Se najbolj za resno je vzel tisto kupčijo z medvedovo kožo Lauschetov Bilček ki menda še ni videl druge živali, kot tisto belo Jamškovo kobilo in ki je gotovo takrat šc verjel, da imajo krave rogove /.a to, da nanje plozajo. Bilček je bil, ki je prvi prosil za besedo in resno vprašal Gašperja' “Pa je medved pustil tam tudi podplate?” “Beži, beži, kako tu pa potem — —i fe orada The North American banke Cleveland, O. —• Ob koncu leta podajo vse finančne ustanove svoje račune članom in delničarjem. V ta namen se vršijo tudi delniške seje. Na take seje pa pride zelo malo odstotkov delničarjev, da bi slišali in vedeli o stanju in napredku bančne ustanove. Dokler je bila banka še ban-čica, res ni bilo zanimanja in niti pomena, kakor ga je sedaj, ko gre za deseti milijon. Ker -je bilo poročilo managerja ta- sem še zaprl čeljusti 1 rvlrov* rti cmo VPnOTl ko podrobno podano na seji 14. januarja, je direktorij sklenil, da naj se to poročilo pošlje vsem delničarjem na dom. Določeno je bilo, da naj bo to poročilo glaseče se v angleškem jeziku, kar bi služilo tukaj rojenim sinovom in hčeram teh, ki so starši delničarji. Nam, starejšim, ki nismo hodili v ameriške šole, niti bančna poročila v slovenskem jeziku niso tako jasna, kakor jih razume mladina, ki je pohajala v tukajšne ameriške šole. Radi tega opozarjamo vse del-ničare in delničarke, da naj ta pisma izročijo sinovom in hčeram, da jih prečitajo, da se s poslovanjem banke seznanijo, na ta način dobijo pogled v lastno finančno ustanovo, katera bo tako in tako ostala z mlajšo generacijo, v kolikor že ni. V' kolikor spoštujemo in ljubimo svoj domač jezik,'je pa prav tako potrebno, da se o takih ustanovah, ki so direktno pod ameriškim državnim nadzorstvom, včasih razgovar-jamo v ameriškem jeziku. Mladinske naša bodočnost in naša nova dežela Amerika je naša nova domovina. Širite in priporočajte imena naših .treh podružnic, vsak v svojem okraju. “Vabite'rojake in druge, da pridejo po posojila in naj si harede vloge, še to leto naj bo cilj DESETI MILIJON! Vsakemu pismu je priloženih tudi par vizitk, da jih izročite vašim prijateljem. Anton flvHJna nrcfJspHnik. si ne obdržal podplatov,” ga modro uči Gašper. “Kaj pa je to: drn in strn?” bi rad vedel Bilček. “Ocvrta jajca, pa bel kruh,” ga naglo pouči Jože Zalokar, ki je bil v tem že prišel k sebi. “Vi mislite reči: ham and eggs?” tolmači Bilček po ame-rikansko. “Pa naj bo po tvojem, če je boljše tako,” je bil Jože takoj pripravljen na kompromis, ki je dober človek. No in potem smo se tudi drugi razmajali in začeli siliti v Gašperja, da se nas je komaj o-tepaval. Ta ga je vprašal, če je potem oblekel medvedji kožuh takoj, ko je bil še gorak; drugi bi bil rad vedel, če je i-mel kožuh kaj žepov in če je kosmatinec v žepih kaj pozabil ,ko se mu je mudilo proč; zopet drugi bi bil rad vedel, a-kose je Gašper kar tam preoblekel v novo uniformo, kako je šel domov; po vseh štirih, ali po. dveh, kot hodijo tiezni ljud- 1l»i “Kar zijajte, kavke,” je rekel Gašper, “jaz imam pa le kožuh in to mi boste pa vsaj verjeli, da mi ga medved ni prinesel zastavit. Naj Jack tukajle pove, če ga imam res ali ne,” je pokazal name. “Kar je res, je pa res, Gašper ima medvedji kožuh,” sem pritrdil. Malo je manjkalo, da nisem še naprej stegnil jezika in povedal druščini, da i-mamo kožuh zdajle v kolibi in da si ga vsak lahko ogleda in o-tiplje. Ravno ob pravem času sem še zaprl čeljusti. Jože Zalokar ni smel vedeti, da imamo medvedji kožuh s seboj, vsaj tisti dan še ne. ‘Le kje si se učil tako laga-;ti?” je končno Zalokar povedal svojo pravo misel. “Vedel sem, da si z vsemi žaubami namazan, ampak od te strani te pa nisem še poznal. Bom vsai nekoliko bolj pozoren, kadar n i boš kaj pripovedoval. Od hudirja' si jo dobro izpeljal, Gašper! Nič se ne^bi čudil, če zdaj še sam verjameš, da si res medveda izluščil iz kožuha. Ko bi nam že povedal, da si ga prijel za vrat in miš potegnil kožuh čez glavo, bi se že nekam slišalo. Ampak to, da je sam skočil v prosto naravo? Dajte mi hitro en kozarček, da si bom poplaknil usv-ta.” “Kakopak, saj ti bi si ne dal toliko opravka z medvedom, če bi ga zagledal. Naj me. . . če je ne bi zabingljal v svet in zraven še vpil na pomaganje. To se pravi, če bi imel toliko sape. Dosti bi imeli opravka, da bi te ustavili in dva meseca bi bil potem v postelji od hudega. Kar se tiče pa gat, pa niti ne govorim. Tiho bodi in pij, ki te poznamo1” “Ti mi pa samo pokaži kaj kosmatega v tejle gošči, pa boš videl rvanje, kakor .ga še nisi in srečen bo, če mi bo živ ušel iz mojih rok,” se huduje Jože. * “Le kar nič se ne tisti, ker se rado zgodi, da se bahač ugrizne r jezik,” ga svari Gašper, ki je meni pri tem pomežiknil pomenljivo, enče/L jutri bomo pa A MOP/ : •. . 1 ! «v *;■ Sin mrtvega ROMAN Karel Mauler Klevžev glas je hripav,' tuj, z jesihom drgne izsušena Klev- od nekod daleč odtrgdn. Jernej se je spustil nazaj na klop. S široko razprtimi očmi je strmel v Klevža in njegov pogled je spominjal na blazneža. “Ce moreš, odpusti, Jernej. Nisem ga mislil. V tem prstu je bil takrat hudič.” Jernej samo strmi. Lične kosti se napenjajo, roke se stiskajo v pest. “Vi ste ga ubili?” izdavi. “In zdaj hočete kupiti odpuščanje z Grapo, s to prokleto ' zemljo?” Besede bruhnejo iz Jerneja. Nihče več jih ne vzame nazaj. “Ne, Jernej. Vem, odpuščanja ni mogoče kupiti. Vsa ta leta sem prosi! mrtvega Premca vsako noč in mi ni odpustil. Čakam na te.” Zdaj se Jernej vzdigne. “Tudi jaz vam no morem. Sin mrtvega sem. Kadar oče ne odpusti, tudi sin ne more.” “Jernej!” Klevžev glas je razklan in obupan. “Vsa leta sem zidal na ta hip, zdaj me ubijaš?” “Tudi vi ste. ubijali.” S trdnim koraki gre Jernej do svoje postelje. Pod njo je kovčeg. “Jernej, na rokah sem te nosil, podnevi 'n ponoči sem mislil nate, zdaj greš.” Klevž veka. S palico rine proti Jerneju in ga zgrabi za rame. “Ne hodi, Jernej! Živina in zemlja bosta vekala za teboj, če greš.” “Očeta ste mi ubili, vso mladost ste mi ukr&dili in ubili. Zame ni Neč življenja todle. In če bi ostal in ne odpustil, bi u' ’ .............živino, vse, kar - obleko v kov- ževa iprsa. “Aata.” Jernejev glas je tako dober, tako sladak, da je Klevžu neizrečeno dobro. “Še enkrat reci, Jernej”, se tiho odtrga iz bolnika. “Ata, odpustite, jaz vse odpuščam. Mojemu očetu je zdaj dobro.” “Meni tudi. Jernej." Z obema rokama tišči Klevž fantovo glavo k sebi. “Saj ga nisem nalašč, verjemi, Jernej.” “Vse je dobro, ata. Zdaj lahko pokličem mamo.” “Zdaj lahko. Nie ji ne povej. Samo midva veva, samo midva. Tako mi je dobro.” Ndža je koj pristavila vodoj z brinjevemi jagodami. Zjutraj je šel Jernej z vozom po zdravnika. Pa k Bregarju stopi mimogrede, če ti ni-gerodno.” Raje vidim, če gre dekla, ata.” s “Prav, pa naj se do vasi pelje s teboj. Pa še k Ožbovcu in k Devsu naj stopi Naj pridejo vsi trije k meni popoldne.” Ko zaropota voz, se Klevž s težavo dvigne, da vidi skozi okno. Njegqv Jernej se pelje. XII. Zdravnik je brž opravil. “Kakor sem rekel. Razburjati se ne sme. Tokrat je še prenesel, čudno. Drugič ne mara ne bo.” Pod noč so prišli Bregar, Ožbovc in DeVs. Jernej se je zmuznil. Bregarja ni hotel srečati. Vendar je šel le tako daleč od hiše, da bi ga lahko koj poklicali, če bi ga v kakšni stvari potrebovali. Slutil je, Kb “RAZKRINKAN.” — Ta ljudski škodljivec je — po pisanju komunističnih listov seveda-mli-nar OsoMn iz Domžal. Delovnemu ljudstvu je odtegnil pšenico. Ko tolikokrat beremo sedaj o špekulantih, se nehote spomnimo, da je tudi to pobrano od Rusov. Tudi tam so kmete zmerjali s špekulanti in jih potem pošiljali v Sibirijo. Lani pp, ko si ni- Jemej sklada čeg. Kakor trepetlika se trese Klevž in lpvi sapo. “Odpusti zato, Jerpej, in že-gen bo nad vsem, kar je mojega.” Jernej drži kovčeg v roki. “Zbogom!” S trdo stisnjenimi ustnicami stopa Jernej proti vratom. Klevž omahne zatijim, “Na kolena padem, Jernej, samo odpusti. Poglej me, kakšen sem. Tvoj oče me je ubil, ubijal vsako noč. Iv pil mi je noči, da se tresem kot otrok. In zdaj me ti obsojaš na smrt/ Jernej stoji na pragu. jV veži je tema, zunaj pa svetla noč. “Jernej”, se grabi Klevž za podboje. “Trši si od samega Boga, ki mi je že odpustil. Ni pravice na svetu, ki bi terjala tri življenja za eno.” “Nisem ti ubil očeta iz zlobe, ne iz sovraštva, le ta prst je bil kriv. In ti boš zdaj ubil mene in Nežo in Minco.” Kar zanese Klevža nazaj v hišo in kot snop se sesede k mizi. Čuti kri v glavi, bdi in črni krogi se vrtijo in zapletajo, obema rokama se oklepa javorove mize. Potlej začne počasi 'proti tlom. Jernej menjava obkladke in DROBIŠ VESTI IZ SLOVENIJE (DoiU praho Trite) enaki — v beračiji. "ORDEN DELA.” (NidaUinnJ« > 1. strani.) so znali pomagati drugače iz de; ŠPEKULANT V DOMŽALAH name, inflacije so zavpili, da l * rjtrnTirir a n m i • a ________________________ zbirajo špekulanti denar in so ga vzeli varčevalcem z zamenjavo enega novega rublja za 10 starih. Tako so vse zgubili pridni varčevalci, zraven pa bili še ozmerjani kot špekulantje. Morda tudi v Jugoslaviji pripravljajo napad na one, kf imajo še kak dinar, da ga mu potegnejo z razveljavljenjem sedanjega dinarja iz žepa. Potem bodo res vsi ne ustrašite te nemške besede. Orden pomeni red, odlikovanje. Toda domača beseda je premalo gosposka. Lepše se sliši, če uporabiš tujko. To ime pa je tudi v liniji komunistične stranke. Besedo so Rusi vzeli od Nemcev in dober komunist jo vzame od Rusov. Tako ni dvoma, da je prava. Tak orden ali odlikovanje in sicer “orden dela prve stopnje” je dobil 6. decembra na dan sv. Nikolaja delavec v Medvodah , 1 r ne JANUARY 15-30 THE NATIONAL FOUNDATION FOR INFANTILE PARALYSIS ima sploh velike oči. V nekem Nič se kraju na Slovenskem je bila ne- kdaj Osvobodilna fronta zelo močna. Zadnje čase pa so se umaknili v ozadje že skoro vsi bivši komunistični priganjači. Na svojih mestih je ostala le le trojica. K enemu od te trojice pride bivši sodelavec in mu pravi : “Hudiča, kaj še nisi spregledal? Ali ne vidiš, da boš kmalu visel na onem orehu?” Tudi iz drugih krajev slišimo, kako se mnogi boje. Da, celo komunistični listi grajajo, da je mnogo ljudi, ki nočejo prav sodelovati in Edo Bregar. Ta junak dela (tal ki pravijo: "Bojimo se zamere." ko. pravijo komunisti) je začel' Nam se zdi, da imajo prav, da izdelovati tesnila, ki se uporabljajo, kjer pridejo razne cevi skupaj. Sezidali so na mestu stare papirnice v Medvodah malo tovarno za te izdelke. In ker ae je ta delavec med vojsko kot partizan imenoval Don, so po njem imenovali tovarno “Donit.”' "PROSTOVOLJNI DVANAJSTURNI DELAVNIK.” — “Slov. por.” objavlja 17. decembra pismo delavcev in delavk, mojstrov in podmojstrov tekstilne tovarne Hribernik & Co. v št. Vidu nad Ljubljano. To pismo sporoča, da so delavci na sestanku 6. dec. enoglasno sklenili in obljubili, da bodo delali vse nedelje do novega leta po 12 ur. Tako da bodo dosegli v petletki določeni plan. Kakšna je bila prostovoljnost pri tem sklepu za prostovoljno delo, pismo ne pove. Morebiti bodo vaši ameriški titovci verjeli v to prostovoljnost. Tukaj nihče ne verjame. Gorje, če bi v Jugoslaviji kdo zapisal, da vlada v tovarnah rdeči teror. SPOLNE BOLEZNI. — Enkrat je že znana sestra ministra Fajfatja, Katrca iz cerkljanske fare na Gorenjskem razlagata, se boje. Oas obračuna pride. ikako so se med partizani razpasle spolne bolezni. Sedaj — BO YOU (UT CNOOCH VITAMINS? (*• mtt M mi tete yw> M UmM «• tete gw •• •+• *• UUm m rt trn tek. •rt • aataagt * OraA- •* mfr....... te* r*. ■rt MtšUd yw> *»wW «■ » brni ym mtnty. h in a art Ow-A-Doy (brand) Muitipl« ježe | praga. “Jernej!” Jernej sede čaka. Morda se bo premislila. “Jeemeej 1” Zdaj vidi; da gte zares. Otepe se senenih bilk in odide proti hiši. “Koj pridi, Matija te kliče.” Negad gre Jernej v hišo. Zavoljo Bregarja mu je nerodno. Miza je primaknjena k postelji, Bregar, Ožbovc in Devs sedijo na stolih, tudi za Jerneja čaka. “Usedi se”, Klevž bolj pokaže kakor pove. Bregar pokima. “Zdaj pa začni Kar pisati, Bregar. Ali pa naj. še Neža pride. In so še Kleivžarico pokicali. “Piši, Bregar.” Klevž počasi narekuje. “Moj testament. Jaz, Matija Klevž, gruntar v Grapi, številka 5, prepisujem vse moje premoženje na rejenca Jerneja Premca, ki je delal in tr.pel na moji zemlji. Zase in za svojo ženo Nežo si izgovorim dosmrten kot, vsak dan liter mleka poleg druge hrane, jabolka od treh jablan, ki rasto _ podom in en oreh za drvarnico, polzeti j Vsako jesen imam pravico terjati'osemdeset kilogramov be-l ie moke. Nadlje mora rejenec Jernej po moji in ženini smrti za vsakega plačati deset svetih maš in na obletnico peto črno sveto mašo. Prav tako slf mo^i-rajo vsako leto opravitiivsaj tri svete maše za pokojnega očeta mojega rejenca Jerneja Prem-co. Od žlahte nima nihče nič terjati. Grunt je brez dolga. Da je to moja resnična volja, potrjujejo podpisi prič. Testament sem nepravil pri popolni zavesti in potreznem prev-darku.” “Imaš šeJLkgjLieči, Neža?” . ffl v V .. _ ** ONE 1*1 DAY se obrne Klevž na ženo. “Meni je vse prav. pri Jerneju nama ne bo hudo.” “Zavoljo obleke nisi nič ome nil, Matija!” je opomnil Devs. “Z Nežo je imava dovolj do smrti. Jaz je dosti ne bom več potreboval.” (Dalje prihodnjič.) na jo. V nekaterih fJC krajih, da je do 50% mladih fantov okuženih. Tako se posebej imenuje Guštanj, Prevalje. Mežica. Komunistični listi protestirajo proti tem govoricam, pa se zato še bolj širijo. Na drugi strani obeta država, da bo zidala kmalu tovarno za penicilum. PREDDVOR NA GORENJSKEM. — V Prddvoru je sedaj mladinski dom za otroke iz Bosne in Hercegovine. Večinoma so to sirote brez očeta in matere. Prej je bila ta mladina v Mokricah na hrvaški meji. Večinoma so ljudskošolski otroci. • V POLHOVEM GRADCU je narodna milica (žandarmerija) aretirala 17 letnega fanta, ki 'da je razbijal mladinski stenčas in na občini ali Krajevnem ljud. odboru vzel nekaj listin. Nič izrednega. Posebnost pa je to, da komunistični listi poročajo, da je bil fant povezan z reakcionarnimi elementi in da je vršil delo po naročilu teh elementov. Kjer' je torej kaj narobe, je kriva re. akcija. Te-narodna milica ne more aretirati. STRAH PRED REAKCIJO Ta je poznal ljudi Ameriški pesnik Hawthorne je bil izreden poznavalec ljudi pa tudi velik človekoljub. Od 1. 1853 do 1857 je bil generalni konzul Združenih držav v angleškem pristanišču Liverpoolu. Taka služba je zelo odgovorna in konzul mora paziti, da ga z vsemi mazili namazani mornarji preveč ne ukanijo. Pride na konzulat dečko, star kakih 15 let. Pove, da je Ame-rikanec, da je skrivaj ušel z doma, zdaj pa bi rad nazaj, če bi mu dali prosto karto. Tajniku se je povest zdela sumljiva, pa mu je rekel, da ni noten Ameri-kanec in da bi le rad kako po zvijači prišel do proste karte. Dečko je v joku zatrjeval, da je govoril resnico, in je prosil tajnika, naj ga jjusti pred konzula samega. TajniK se ga je slednjič usmilil in ga peljal h konzulu. Hawthorne se obrne k fantu, gleda v obraz, ki je izražal stisko in lakoto, pa mu reče: “Ti bi torej hotel imeti prosto vožnjo v Ameriko?” -“Da, gospod konzul.” “Praviš, da si Amerikanec?” j* “Da, gospod.” “Iz katere držaye?” “Masscahusetts.” “Iz katerega mesta?” “Iz Salerna.” “Tako, tako, iz Salerna,” reče konzul zamišljeno, kajti tudi on sam je bil iz Salerna. Prodir-no gleda v dečka in ga nenadoma vpraša: “V .katerem vrtu si pa s tovariši kradel naj lepša jabolka?” “Na vrtu starega Folsoma,” je odgovoril fant. “Čisto prav,” odgovori Hawthorne smejaje se. Nato se obrne k tajniku in ukaže: “Dajte mu potni list. Dečko govori resnico. On dobiva jabolka od istega založnika kakor sem jih jaz v mladih letih. - Srečno pot, dečko, i? pozdravi mi domači kraj!” ------o----— Novo leto nam Je prineslo neko svetlo upanje: iz Rima je prišlo sporočilo, da je 10. jan. 1948 odpuščenih 60 višjih uradnikov I. cJssMto je skoro polovica vseh!) ter je odstopil dosedanji predsednik g. Keeny, bivši vodja v Italiji. Na njegovo mesto — pravij j — pride neki bivši admiral. Pravijo: — Ali je to “čiščenje?” Obramba pred “sabotažnimi deli?” Ali je to navadna redukcija in znak, da IRO nima denarja in štedi? Če je to Čiščenje, moremo biti begunci samo veseli. Ce je pa štednja, smo prišli z dežja pod kap, kajti: polovico manj uradnikov bo naredilo še polovico manj, zlasti še, če bc po sredi še kakšna tovariška zavest. . .. Tako stopamo v novo leto begunci z mešanimi čustvi, kar se tiče ekspeditivnosti raše emigracije. Sicer konzularna dela napredujejo: taboriščniki dobivajo vize po taboriščih — (argentinski konzulat ima podružnico v Bagnoli), toda prevozna? Upajmo, da se bo po novem letu stvar pospešila, posebno še, ker zunanje in notranje razmere po Evropi naravnost kličejo po rešitvi teh, ki že skoraj tri leta pa tudi več čaka. jo pomoči od »združenih narodov. Ali ima Zahod res tako malo moči, da ne more rešiti niti tega vprašanja? Kako brez hrupa in velikega aparata je Jugoslavija svoj čas sprejela in spravila pod streho gotovo več kot 32,000 Rusov! Zdaj pa 16 narodov — ali koliko že — zmorejo pospešiti prevoza v držaje, ki so že eno leto pripravljene sprejeti begunce? Tu ima tudi Amerika besedo, in vsaj Amerika nas gotovo ne “sabotira.” BELO DOBIJO TBS Delo 40 ur na teden. Oliver Corp, prej Cleveland Tractor, 19800 Euclid Ave.; (18) Delo delo ženska za čiščenje od sredah. Zglasite se v uradu dr. Paul Rut-sky, 1847 E. 55. St. HE 6699. (X) Natakarica se sprejme Sprejme se dekle za natakarico, ki zna govoriti dobro angleško. Mora znati tudi kuhati. Zglasi naj se v Kit Kat Tavern, 9201 Hough Ave. Tel. GA 9649. -(19) MALI OGLASI Novo življenje za brezdomce. — Skupina fantov, ki so bili še nedavno med evropskimi brezdomci-begunci, gre veselo m delo m neki angleški farmi. Anglija jih je sprejela kot prostovoljne delavce, kateri sedaj v Angliji uživajo vse pravice povpreniepa angleškega državljana. OB ODHODU “SANTA CRUZ”V ARGENTINO (Nadaljevanje s 2. struni sposoja si denar, dobi prostor za 250 dol. IRO plača 125 dol. Pri tem IRO dobi 75 dol. in še reši se preživilnine. Zakaj ne bi dal beguncem vseh 200 dol. ki ima zanj določeno po proračunu? Koliko emigrantov bi si lahko s pomočjo “stricev iz Amerike” lahko dobilo 50 dol. in bi rešili skrbi sebe in stroškov IRA? Ne, potem bo begunskega vprašanja prehitro konec! In poleg tega je še tako, da IRO zahteva od takega ref-lektanta da prinese potrdilo a-gencije, da ga čaka prostor, a-gencija pa zahteva od njega, da pokaže potrdilo ii!A, da bo plačalo, potem šele določi prostor. In tako se gresta oba vrelo kašo. . . in miško in mačko.; Prostori pa so in bi se jih dobilo; neki uradnik pomorske a-gencije je celo vedel, da bo IRO plačal za vsakega na' “Santa Cruz” po 235 dol. po 250 dol. pa je imela samo ta mesec na razpolago na drugih ladjah kakih 80 mest. Ali bi se ne moglo narediti, da bi iazliko doplačal emigrant? Ne, tudi potem bi se to “dobičkar.osno podjetje” prezgodaj likvidiralo. Star pregovor pravi: Na siromašnih se najlažje obogati1 In ti siromaki smo — mi. na katerih se bogati nekoličma izhra-j 1 Sobo se odda Opremljeno sobo se odda moškemu ali ženski. Ima sama svoj vhod. Oglasite se na 1083 E. 67. St. (19) Vas mufi revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drag 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVankoe 4221 l*m NBPF ROAD Radijski aparati, prafauki in čistilci popravljimo—-nine šele nnje Popravljamo nek «nt MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4840 'nih. Znamke! Jugoslqvanske znamke prodaj 3 i August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x). / ■■! gubil iz spomina, si pa spet trudno izjecljala. V kažji ni mogla zdržati. Morala je ven. Zunaj v soncu med ljudmi, v vrvenju vaškega življenja in dela se je vsaj nekoliko raztresla. S stisnjenimi ustnicami je premišljala svojo grenko skrivnost, zdaj še nikomur znano in na tihem upala, da se Tine le oglasi in izpolni svojo besedo. Saj ji je vendar rekel da jo bo vzel s seboj. Prtovč je sovražil, hotel je živeti daleč,od njega. “Misliš, da te je ljubil?” se ji je zarežal tisti neznani glas iz kaj že. Rotija ni hotela več misliti naprej. Tudi nazaj ne. Zanjo je bila dovolj bridka sedanjost. Komaj je kaj .pojedla, že se ji je obrnil želodec. Najhuje je bilo ob žetvi. Škovinc jo je prvi najel. Že prvi dan ji je bilo tako slabo, da je mislila, da ne bo zdržala. Kar mimogrede je poslušala klepet drugih žanjic, se zdaj pa zdaj zravnala in pred očmi se ji je meglilo. Marjeta jo je nekajkrat vprašala, če ji je slabo. “Nič mi ni Le želodec me malo boli. Pogreto kašo. ki mi je oni dan ostala, sent jedla in odtlej mi ni nič prav.” “Si se že vode napila nanjo”, ni Marjeta nič uganila. “Tudi soparica ti nemara dobro ne dene. Menda nas bo že sredi popoldneva dež prepodil Pa jih ni, čeprav bi Rotija rada videla. Južinala ni skoraj nič, pa še tisto ni ostalo v njej. Vseteami-mkr-P-#- poldne malicati ni hotela, večerjo pa je raje vzela s seboj “Pelina si kuhaj”, ji je zvečer svetovala Marjeta, “čaj no, ti ga bom kar ma’o narezala.” Rotija je bila tako trudna, da se tudi braniti ni hotela. Najraje bi padla na klop pred hišo in vse povedala, da bi vsaj še eden nosil njen križ. Toda Marjeta je s tako vnemo rezala me nagnal še . . Spomnila se je psovke, s katero so ljudje obmetavali ničvredne ženske. “Taka pa nisem. Bog ve, da ne." Solze so ji kar same tekle, ni jih Mogola ustaviti. “Marjeta je prav imela. Le zakaj je nisem poslušala? Lepo mirno bi živela in še vedno lahko upala, da se bom kdaj omožila. Zdaj so vse sanje proč. Z otrokom me ne bo nihče vzel.” Noči se je Rotija nabolj bala. Z neizprosno silo je vrtala'vest in pobijala ugovore enega za drugim. Rotija se ni imela kam opreti. Že je mislila, da se je rešila tešeče more in vso krivdo zvrnila na Tineta, pa je spet iz noči prišla beseda in pobila njeno. “Tudi sama si kriva, da bo otrok revež in brez očeta. Zakaj si šla ponoči s pijancem sama? Za dne bi šla kakor nekatere druge. Pošteno druščino bi imela.” Rotija se je zaman borila. Noč s svojo tišino jo je trdo držala in neusmiljeno razgaljala njen greh. “Ljubila bom .otroka, kakor da je samo od mene”, je skoraj že prosila za milost. “Za mater in očdta mu bom.” “In vendar mu bo vse življenje nekaj manjkalo.” Vest se ni dala pomiriti. Rotija je zjutraj vstajala bolj zmučena, kakor je zvečer legala. Za zajtrk je spila lon-ček- pregretega mleka. Ja ne morem misliti. Prav nič prida ga ni. Zgpail so je do kraja kakor njegov oče.” Rotiji je bilo vroče. Kri ji je kar plesala po žilah, in najraje bi prosila, naj nehajo govoriti o njem. “Pa je škoda za fanta”, se je za Tineta zavzela Bregarjeva. “Nič kako pripraven je bil za delo. Pri nas je naredil svinjak. Za tesarja in mizarja je zalegel.” Jaskova ni hotela, da bi kdo hvalil, kar je ona obsodila. “Več škode je naredil kakor dobrega. Za dekleti je lazil in hvala Bogu, da ni katere onesrečil. Roze skoraj da ni ujel. Ko bi ne bilo Skovinčeve Marjete, bi si danes že pulila lase. Rotija je povezovala snop in lovila sapo. Zdelo se ji je, da se bo zdaj zdaj sesedla. “Nikdar ni bil nič prida”, je Moj Bog, nekaj je morala reči, ko so vse gledale vanjo. Jaskovi Mici so se zasvetile oči. “Pa sta si bila vidva nekam na roke. Na sv. Petra te je v Selcih še v gostilno peljal.” “Lazil je za mano, pa sem se ga otepala”, je Rorija komaj izdavila. “Vesela sem, da je odšel v Kranj.’ “Boga zahvali, da ga nisi poslušala. Samo v nesrečo bi te spravil. Dobro, da imaš leta in vso pamet skupaj.” Rotiji se je zdelo, da jo Mica gleda nekam porogljivo. Nobene besede ni več spravila iz sebe in hvaležna je bila Bregarjevi, da je začela pogovor o lanu.. Rotiji se je kar vrtelo pred očmi. Ko/je vrgla snop na kopico, bi kmalu še sama padla za njim. 1 . “Hvala Bogu, da ni katere onesrečil”, je venomer slišala Micine besede. “Samo mene je”, je bolelo Ro. tijo. "V kakšni sramoti bom, ko se bo greh pokazal. Vse so me imele za pametne, pa se mi je namerilo, o čemer še nobena ATTENTION Veteram-ChrOiuii DE SIMO SCHOOL of SHOE REPAIR O. I. Approved REGISTER NOW—DONT DELAT Leom » Profitable Trade CLASSES: » A. M. to 1 F. M. 1 F. M. to « F. M. 6 F. M. to 1* F. M. Interview at , 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 6842 ne sanja ne.” Dvakrat je preslišala Bregarjevo, ki jo je nekaj vpraševala. “Ali si gluha, ali kaj'^jo je sunila Jaskova. Stresla se je, da se je užela. Bregarjeva je morala na mejo po cunjo, ki s jo nalašč prinesli s seboj, da ji je obvezala prst. “Tak sem nerodna kakor še nikoli”, se je poskušala nasmehniti. “Vroče je pa tudi, da človeku sapa'zastaja. Kar oči mi zalil ja.” je hotela opravičiti solze, ki so se ji nabrale v očeh. “Kdaj pa bo, če zdaj ne?” je stegnila jezik Jaskova. Videla je, da Rotiji trde besede o Tinetu niso šle do srca. Pršt je močno krvavel in kri je brž udarila skoz obvezo. Rotija se je kar oddahnila kakor da ji je s krvjo vred odtekla tudi bolečina. Srpov držaj je bil krvav in tudi vsako povreslo je bilo lahko spoznati, ki ga je ovila Rotija. (Dalje prihodnjič.) --------o------- Kupujte Victory bonde! -AND THE WORST IS YET TO COME ; Mn najhnjse šele pride ji je bilo. Ko je bilo požeto pri Skovin-cu, je šla še k Jajtu in Matičev-Morala je pokazati, da. je takšna kakor vselej. Pridna in neutrudna. Pozimi je dnine malo, živeti pa je vendarle treba. Pri žetvi je delala vselej samo za moko. Gospodinje so ji rade še kaj navrgle, tako da ji pozimi tudi z zabelo ni bilo težko. Prav lahko je rinila in pelinove vršiče, da je ni hotela še včasih kaj prodala, spraviti v žalost. Naj reva mi- Pri Matičevcu so se sli, da jo res boli želodec. V nočeh se je premetavala brez spanja po postelji in preganjala misli, ki so se ji vsiljevale. Če bi mu pisala ir. povedala, kako je z menoj. Morda bi se usmilil in me poročil. Saj se je mladi Kremene tudi prav na zadnji čas. Ljudje so nekaj obračali jezike, otrok pa ima le očeta. Še ne ve ne, da bi bi! lahko brez.njega. “Ne, prosila ga pa ne bom. Zdaj bi bil že lahko pisal, ko bi mu bilo kaj zame. Morda bi ženske spravile nad Tineta. Rotija bi najrajši odšla z njive, tako ji' je bilo težko. Toda morala jih je poslušati. Začela je Jaskova Mica. “Slišala sem, da gre Tinetu prav dobro. S Krevsovim skupaj stanujeta. Oba sta seveda precej na pijano in se dobro raz meta. Ono nedeljo ie bila-Ja-keljnova v Kranju ir. je Tineta srečala, prepel j aval je neko punčaro pod roko, če si moreš misliti, in Anice še poznati ni hotel. Prtovčanov sploh ni maral, da jih je pa tako brž iz- > 11 >***+*1 lili mtmwMHW ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Prh dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. - • -< Ameriška Domovina <117 S* CUItAn. HE-