Zgodnja
Katoližk cerkven list.
Danic» izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 pld. 30 kr. Y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., zaeetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIII.	V Ijubljani 4. rožnika 1880.	List 23.
Offoror
za pervo sv. Obhajilo v BI. 1880.
Veliko čudežev je storil dobrotljivi Jezus. Največi čudeži njegove ljubezni so trije: 1. da se je včlovečil, 2. da je na križu umeri, in 3. da se nam v presvetem Režnjem Telesu zavživati daje. Med temi tremi je poslednji naj veči, ker je zapopadek vsih čudežev, in se vedno ponavlja do konca sveta, kar se pri nobenem drugem čudežu ne godi. Ta čudež pomeni tisto veliko Večerjo, od ktere sv. evangelij govori. Pervi, ki so se te sv. Večerje vdeležili, so bili aposteljni, kterim je Jezus pri zadnji večerji zavžiti dal svoje meso in svojo kri v podobah kruha in vina. In kdo more prešteti število kristjanov vsih krajev in časov, ki so potem to nebeško jed vživali, ko so bili k ti veliki Večerji povabljeni? Danes je prišla versta tudi na vas. Kaj naj vam danes še povém, potem ko sem v«*s že dolgo časa pripravljal na ta za vas toliko imenitni dan?
Namenil sem si vam še nekoliko povedati, kako da morate pripraviti svoje serca za sv. Obhajilo. In to, kar vam bom danes povedal, ne veljá samo vam, ampak tudi vsim odrašenim; ne veljá le za danes, ampak za vselej, kadar koli bote pristopili k Božji mizi. Da bo ta govor vam bolj v spominu ostal, storim primero: Vaše serce mora biti podobno grobu, kamor je bilo nekdaj položeno Jezusovo telo.
1.	Grob Jezusov je bil nov, — tudi vaše serce mora biti novo, to je, očišeno mora biti greha. — Pri sv. spovedi ste se greha znebili, odpušeni so vam bili grehi in večne kazni greha, in prejeli ste novo življenje posvečujoče gnade božje, in to je pač naj potrebniši priprava. Zakaj človek naj presodi sam sebe, potem naj jé ta Kruh. Marsikaj se je bilo vlezlo v vaše serce, kar je bilo pregrešno. Dozdaj vaše misli niso bile vselej lepe in poštene, vaše želje ne vselej dopušene, besede ne vselej spodobne, djanja dostikrat Bogú zoperne; to mora zanaprej vse drugači biti. Nove, Bogu dopadljive morajo biti vaše misli, vselej dopustljive vaše želje, nove spodobne besede, nove, Bogu prijetne djanja: teda) novo
5obožno življenje. Oblecite novega človeka v Kristusu ezusu.
2.	Jezusov grob je bil na vertu. Na vertu rastejo cvetlice in dobro sadje; cvetlice pomenijo lepe čednosti, a kterimi morate zaljšati svoje serce; sadje pomeni dobre «lela, s kterimi morate bogatiti svojo dušo.
o) Perva taka cvetlica je vera. Živo morate verovati, da v sv. Hostiji, ktero bote prejeli, je Jezus Kristus pričujoč z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, kakor Bog in človek, — ravno tisti Jezus, kteri je bil rojen v betlehemskem hlevcu, kteri je za nas tert>el in umeri, od smerti vstal, kteri zdaj sedi, ob desnici Boga Očeta in bo prišel enkrat na oblakih neba sodit žive in mertve. In če ravno ne morete položiti perstov v njegove rane in r6k v njegovo stran, kakor nekdaj Tomaž, recite vendar, kakor je ta apostelj rekel: „Moj Gospod in moj Bogi" in kakor sv. reter: „Ti si Kristus, Sin živega Boga!"
b)	Druga cvetlica je upanje, ktero naj lepša vaše serce. — Pri sv. Obhajilu se bo vam Jezus vsega dal. Pride pa zato v vas, da vaše želje dopolni in vas z dobrotami obogati. Zatoraj imejte veliko zaupanje nanj, da bote več darov dosegli s svojimi prošnjami o času njegove božje pričujočnosti. Vaše zaupanje je posoda, v ktero bote zajemali milosti iz Jezusovega serca. Veči ko je ta poseda, več dobrot bote prejeli. Mislite, kadar bote obhajani, da vas Jezus vpraša: Glej, prišel sem k tebi, kaj hočeš, da naj ti storim?... Česa li ga bote prosili? Prosite ga, da bi to sv. Obhajilo vam teknilo v večno zveličanje, da bi ga vselej zanaprej vredno pre-
iemali, da bi bili stanovitni do konca in ga nikoli s takim smertnim grehom ne razžalili... Prosite ga dobrot za svoje ljube starše, brate, sestre dobrotnike.... In ljubi Jezus vas bo uslišal, če le z zaupanjem prosite.
c)	Tretja cvetlica je ljubezen. a bi vas danes Jezus vprašal, kakor nekdaj Petra: „Ali me ljubiš?" Mislim, da bi mu vsi odgovorili: „Gospod Ti veš, da Te ljubim"; in bi še pristavili: Gospod, kako bi Te ne ljubil; 6ej me Ti tako neizmerno ljubiš, da si za me terpel in umeri in me danes samega sebe daš v sv. Obhajilu. Pomagaj mi, da Te še bolj ljubim, da Te ljubim čez vse, da Te ljubim vekomaj!
Še bi vam zamogel druge cvetlice kazati, s kterimi je treba serce olepšati, kakor ponižnost, hrepenenje po Jezusu. Tudi o sadu, o dobrih delih, ste se učili v keršanskem nauku. Da toraj ne bo predolgo, poglejmo še na Jezusov grob.
3. Bil je iz skale izsekan. Skala je terdna, nepremakljiva. TAki naj bodo tudi vaši sklepi za lepo življenje, ktere ste storili pri sv. spovedi, in ktere bote danes ponovili. Kdor ni stanoviten, je Bogu nehvaležen, je lažnjivec. Kaj pomaga dobro začeti, pa ne dobra končati? Judež je dobro začel, pa je strašno končal. Le kdor v dobrem stanoviten ostane do konca, ta bo
zveličan. Recite tedaj s sv. aposteljnom Pavlom: „Kdo me bo ločil od ljubezni Kristusove? Svest sem si, da ne življenje, ne smert, ne kaka druga stvar me ne bo aamogla ločiti od ljubezni Božje." (Rim. 8, 35.) Da pa bote res stanovitni, poglejte že enkrat Jezusov grob.
4. Bil je zapečaten in z varhi obdan.
Pečat pomeni strah Božji. „Boga se boi in spolnuj njegove zapovedi, ker to dela človeka popolnega. Začetek modrosti je strah Božji." Kjer je strah Božji, tam skušnjavec nič ne opravi. Le mislite si: Bog, ki bo moj sodnik, me vidi in sliši. Egiptovski Jožef je rekel: Kako bi zamogel toliko hudobijo storiti in grešiti v pričo Boga, ki me vidi! Glejte, tako je strah Božji zares počat, ki ki ne pusti greha v serce.
Naj vam še nektere varhe nasvetujem, kteri vas zamorejo greha obvarovati.
i) Molitev. O, če bote radi in pobožno molili, ne bote grešili; molitev je močen varh v skušnjavi. Kteri prav moli, prav živi.
b)	Vredna in pogosta prejema ss. zakramentov. To je posebno močen pripomoček k pobožnemu življenju. Ne ravnajte se po tistih ljudčh, kteri le redkoma in še takrat mlačno pristopijo k sv. zakramentom. O taki ljudje, ki le malokrat grejo k spovedi in sv. obhajilu, ne ljubijo Jezusa in bati se je, da v velikih grehih živč. Vi pa hodite pogostoma k spovedi in k sv. Obhajilu in obvarovali bote svoje serce pred smertnim grehom.
c)	Beg pred slabo drušino. — Nobena reč na svetu ni tako nevarna za mlade, pa tudi za odrašene ljudi, kakor slaba drušina....
d)	Še dva varha iz nebes vam priporočim, da ostane serce lepo in čisto; ta dva sta: Marija, Jezusova Mati, in vaš ljubi angelj varh. Le častite ju in pogostoma se jima priporočajte, ter spoznali bote njuno mogočno varstvo. —
Ker pa vse besede brez božje pomoči le malo zdaj o, zatorej sklenem ta govor z molitvijo:
O ljubi Zveličar, kteri si pričujoče male izvolil, da jim danes toliko ljubezen milostno skazati hočeš ter jih pervikrat k svoji Bveti mizi povabiš: poglej dobrotno nanje. Molil si nekdaj za svoje učence, rekoč: Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu! Tudi jaz tako prosim: Ohrani jih v svojem imena in ne pripusti, da bi se kdo zmed njih pogubil. Poterdi s svojo mogočno milostjo, kar v Tvojem imenu govorim, in razlij svoj obilni bla-
foslov v te serca, ktere si danes izvolil za svoje pre-ivališa. Blagoslov vsegamogočnega Boga Očeta in Sina in sv. Duha pridi doli na vas, pripravi in ozališaj za vredne stanovališa vse vaše serca, ohrani vas na vaših potih, vari vas vsih nevarnost, in pripelji vas v večno življenje.
Sveto netinsleo.
Ljubezen do ranjcega sv. Očeta Pija IX do malih. *)
Pij IX so otroke kaj radi imeli. Dvanajstletni otrok imel je silno bolno in ubogo mater. Kar spiše malo pisemce do sv. Očeta, v kterem jih prav serčno prosi 37 laških denarcev „paolov" (po našem okoli 17 gold.), da bi materi pomagal in bi reva rešila svojo hišico, ki je ravno drugi dan imela priti v roke nekemu oderuhu. K sklepu pisemca še dostavi, da že pride drugi dan sam po denar. Ginjeni do serca hotli so Pij IX viditi otroka in zapoved6, naj pred nje pride. Otrok, čeravno nekoliko preplašen, stopi ves vesel pred sv. Očeta in
*) Nekaj teh dogodb je sicer ,,Danica" že imela; ker je bilo to pa že davno in ker to mislimo pridjati v knjižico sa sv. Detinstvo; toraj še tukaj nasleduje.	Vr.
ponovi prošnjo. Pij mu dajo en zlati denar. „Pa, sv» Oče", reče naglo otrok, „to bo premalo, manjka še 17 paolov". Pij mu dajo še enega. „No, zdaj pa imam 3 preveč in — nimam, da bi menjal." Sv. oče se nasme-jajo lepi otroški odkritoserčnosti in mu rekč, naj le vse obderži. Otrok na to odide. Kmalo na to sv. Oče zvedč resnico vsega, kar je otrok pravil, prevzamejo v svojo skerb dobrega otroka in njegovo bolno mater. —
Nekega dnč gredo sv. Oče po rimskim ulicah. Kar poklekne otročiček na kolenca in v svoji pri prostosti reče: „So li oni sv. Oče Papež?" „Sem, otrok moj", odgovorijo Pij IX. Na to začne otrok britko se jokati in nlipati ter klicati: „Oh! jaz pa nimam več nobenega očeta! Gorje meni!" „Potolaži se, otrok moj", mu rekč Pij, „bom pa jaz tvoj oče". In res, Pij ga peljejo v neko napravo, ga izročč bogoljubnim osebam in skerbč zanj kot naj boljši oče.
Drugikrat se sprehajajo Pij IX po neki poti zunaj mesta. Naproti jim pride otrok z bremenom derv na ramah. Pij se ustavijo in rečejo otroku: „No, mislim vendar, da derv nisi ukradel, ker to bi bila velika pregreha! Kaj pa boš delal s temi dervi?*' „Polento bom kuhal", odgovori naglo otrok. „Bi morebiti te derva prodal?" „Zakaj ne?... Hočete jih imeti?" „Hočem", odgovore Pij, „prejmi, tukaj imaš!" S temi besedami mu dajo zlat denar. Otrok gleda in ogleduje denar ter reče: „Pa, sv. Oče, nimam, da bi menjal in nazaj dal, kar je preveč." „Nič ne dč, le obderži". Vsi zraven stoječi se smejajo in sv. Oče gredo dalje. Kar zavpije za njimi otrok z bremenom na ramah: „Sv. Oče, kam pa ponesem derva?"... „Le obderži jih, da si polento skuhaš, in ostani dober kristjan."
Mlade rimske deklice nosijo na vratu zlat križec, kterega tako cenijo, da ga za nobeno stvar ne dajo in ne odložijo do zadnje ure. Neka deklica bila je v silni potrebi, ker imela je bolno in staro mater, ki si pomagati ni mogla. Prisiljena je bila prodati svoj križec, da kupi kruha ubogi materi. Ko kruh prinese, reče urno materi: „Ljuba mati, bodite veseli, zdaj imam že kruh za nekaj dni in kmalo dobimo delo; sv. Oče pa so že za to poskerbeli; ne bote več kruha stradali mama, ne". Pij IX zvedč to. Na večer dobi deklica iz poslopja sv. Očeta pisemce. Odprč ga urno, kar ji pade v roko njen zlati križec in več zlatih denarjev. Zraven je bilo malo pisemce. Deklica hitro pogleda in bere: „Ljubi otrok, prav imaš, da zaupaš v sv. Očeta, ker v resnici on bode akerbel, da ne boš ne ti ne tvoja mati lakote umerla." Od tistega dne dohajalo je deklici več pismic od sv. Očeta in vselej donesle so pomoč verli deklici in njeni materi.
Še to-le, ki kaže ljubezen otrčk do staršev. Francoski vojak želi govoriti s sv. Očetom. Straže se branijo dolgo, na zadnje ga pustijo. Vojak postavno stopa iz sobe v sobo. Ko do sv. Očeta pride, verže se na kolena in jokaje reče: „Sv. Oče, ravnokar zvedel sem Žalostno novico, da so mi mati umerli, rad bi tedaj dal za nje opraviti eno sv. mašo; tukaj sem prinesel dve liri, prosim, da bi vzeli za sv. mašo." „Vzamem, moj sin", rečejo sv. Oče, „pa s tem, da bodeš tudi ti pri sv. maši in greš k Obhajilu. Kar te lire zadene, mi jih potem daš." Ob določenem dnevu pride res vojak v cerkev, je pri sv. maši Pijevi in od njih obhajan. Po maši gre vojak za sv. Očetom z darom za sv. mašo; pa sv. Oče nič ne sprejmejo. Ko pa vojak le sili in sili, mu rečejo sv. Oče: „Prav, jaz uzamem lire, pa tuditimorae od mene vzeti ta zlati denar, z njim lahko še druge ss. maše opraviti daš." Dajo zlat denar, in vojak vesel odide.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
li Ljllblj&ne. (Duhovsko podporuo društvo.) V imena odbora duhovako-podpornega društva se podpisani predsednik vsim preč. gg. poverjenikom iepo zahvaljuje, da so imenovano društvo pretekle tri leta s svetom, z nabiranjem letnih doneskov, s pojasnili itd. tako prijazno in blagovoljno podpirali.
Trinajsti §. pravil za duhovsko podporno društvo pa se glasi: „Društveniki vsake dekanije volijo vsake tri leta svojega poverjenika. Volitev poverjenikov razpiše predsednik, kateremu se tudi naznanijo izvoljenci."
Ker so toraj tri leta minule, podpisani predsednik spolnuje svojo dolžnost in vse čč. gg. družbenike vljudno povabi, naj blagovolijo pri kaki priliki ustmeno ali pa pismeno dosedanjemu dekanijskemu poverjeniku naznaniti, koga da želijo za prihodnje tri leta imeti poverjenika.
Pri tej priliki izreče podpisani serčno željo v svojem imenu, v imenu odbora in vsih, ki že potrebujejo, ali pa v prihodnje utegnejo potrebovati pomoči, naj bi tudi oni, ki do zdaj še niso udje, pristopili k temu, času gotovo primernemu društvu.
Potrebo in korist društva naj bolje spoznava odbor. Družbeniki imajo veselo zavčst, da s tako malim letnim doneskom pripomorejo sobratom večkrat iz hudih zadreg,- razun tega pa se vdeležujejo duhovnih dobrot, ker se vsako leto opravi 52 ss. maš za družbenike in gotovo se jih tudi podpirani spominjajo pri altarju Gospodovem ali sicer v svojih molitvah. Kaj bode pod-
Eorno društvo bratovska véz, ki tesneje združuje du-ovne vse škofije.
Fr. Kramar, kanonik, predsedoik društva.
Is Ljubljane. (Tvarine pri duhovskih poskuŠnjah 11.—13. maja t. 1.) E theologia dogmatica: 1. Unionem hypostaticam in Christo esse conditionem ne-ces8ariam redemtionis objectivae probetur. 2. Refutetur „Syllabi" error num. 66. ita sonans: Matrimonii sacra-mentum non est nisi quid contractui accessorium ab eoque separabile, ipsumque sacramentum in una tantum nuptiali benedictione situm est.
E theologia morali: 1. Juxta quas regulas species et numerus peccatorum actualium distinguí potest? 2. Quinam sunt modi cooperationis ad damnum in bonis fortunae proximo illatum ? quatenus diversi cooperantes ad restitutionem obligantur?
Ejure ecclesiastico: 1. An detur discrimen inter potestatem ordinis et jurisdictionis, et quale sit istud discrimen, ostendatur. 2. Expositis iis, e quibus impedimentum publicae honestatis oritur, solvatur casus aequens: A inivit sponsalia valida et absoluta cum Caja, postea autem habuit copulam carnalem cum filia Cajae. Qur.eritur: Num potest et matrimonium velide inire cum Caja, aut cum ejus filia?
Ex exegesi: Fiat exegetico-homiletica expositio pericoparum epistolae atque evangelii, quae leguntur Dominica quarta post Pascna, scilicet epistolae sv. Jacobi cap. 1. a versu 17. usque ad versum 21. inclusive, — et evangelii s. Joannis cap. 16. a versu 5. usque ad versum 14. inclusive.
Iz duhovnega pastlrstva: 1. Kako so učiti skrivnostne resnice? 2. Ktera pravila veljajo v odvezo-vanji grešnikov v bližnji priložnosti? 3. Kako je ravnati z bolnikom, ki se previdenja brani?
Pridiga: Naj se napravi govor za binkoštno nedeljo po reku: „Tolažnik sv. Duh pa, kterega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, karkoli sem vam rekel." (Jan. 14, 26.)
Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata, izpeljava pa naj se bogato osnuje.
Keršanski nauk: Za učence ljudskih šol naj se razloži nauk o pripravljanji k svetemu obhajilu.
VdeleŽili so se čč. gg.: Jan. Kobilica, duh. pomoč, v Poiji; Jan. Košmelj, duh. pom. v št. Jurji; Fr. Švei-ger, duh. pom. pod^ Semičem; Jan. Skvarča, duh. pom. v Slavini; Ljud.v Skufca, duh. oskerbnik v Leskovici nad Loko; Fr. Špendal, duh. pom. v Cerkljah; Jan. Štamcar, duh. pom. na Raki.
Ha Gežnjicah, kakor naznanja prijatelsko pismo, se je duhovnih vaj (eskercicij) od 24. aprila do 6. maja ljudstvo jako obilo vdeleževalo. Bile so za vsaki stan posebej po 3 dni. — Pri vsacih je bila cerkev skoraj napolnjena. Dasiravno so se odrašeni možaki mesto nameravanih 3 do celih 5 dni spovedovali, vendar zarad pre-mnozega števila vsi možaki niso mogli opraviti. Vsaki stan je posebej imel svoje skupno sv. obhajilo. Dasiravno so trije gospodje misijonarji spovedovali m sosednji gospodje duhovni pomagali, jih je vendar vsacega stanu več ostalo, ki niso mogli na versto priti. (Take naznanila se večkrat slišijo: ali se ne more pa toliko časa pridobiti, da bi vsi dobili priliko opraviti, ko je že vse pripravljeno in nastavljeno? Vr.)
Bog daj resnično spreobernjenje in pa stanovitnost v dobrem. — Tudi pri tej priliki se je zopet pokazalo, da žetev je velika, ali delavcev premalo.
Poterdilo. Prosim, da sprejme slavno vredništvo še sledečo zahvalo v predale „Danične".
Častiti gosp. o. Hugo Novljan, katebet na ljudski šoli v Pazinu, je zopet izročil odboru za stradajoče od častitega gospoda vikarja Dolenca iz Ljubljane poslanih 42 gl 50 kr., 18 gl. 3 kr. in 6 gl. 90 kr.
Dalje je dobil odbor še od g. Fr. Mečar ja iz Pa-zinskega polja 2 gld.; od g. dr. L. Gregorca, vrednika „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru 68 gold. 14 kr. Gospod I. Kramar, župnik na Breznici, je poslal 1564 kil. krompirja, 75 kil. fižola in 316 kil. žita. Slavno „slovansko pevsko društvo" na Dunaji je poslalo 126 gl. 50 kr.; gospod župnik Zagorec iz Mokronoga 690 kil. fižola; g. šolski nadzornik Križnič iz Pulja je daroval še 2 gl.; g. dr. L. Gregorec je zopet poslai v „Slov. Gospodarju izkazanih 52 gl.; g. AmbrožFlegar,adjunkt v Rovinju, je daroval 5 gl.; slavno vredništvo „Slobode" je, poslalo 51 gld. 57 kr.; slavni društvi „Edinost" in „Čitalnica" iz Tersta 150 gl.; g. Martin Derčar, župnik na Polici, 4 gl. 50 kr.; g. profesor Kalb za mesec maj-nik 2 gl.; slavni odbor za stradajoče Istrane v Zagrebu še 100 gld. in slavno vredništvo „Slov. Naroda" še 1 zaboj obuvala.
Z ozirom na dotično poročilo tiskano v „Zgodnji Danici" 2. mal. travna 1880 so torej Pazinskemu odboru za stradajoče Istrane do sedaj došli sledeči dohodki : 6583 gld. 90 kr. v gotovini, 50 kocev, 400 kil. kisle repe in zelja, 2311 kil. krompirja, 4700 kil žita, 455 kil. moke, 4039 kil. sočivja, 1 zaboj stare obleke in 1 zaboj obuvala.
Z ozirom na to, da so vse železnice blagodušno dovolile odboru brezplačno prevažanje dotičnih viktualiji in iz druzih ozirov je odbor takoj sklenil za došle novce v gotovini živeža za siromake nakupiti ter ga med reveže deliti, le v redkih slučajih, kjer ni bilo drugač moč, se je siromakom denar razdelil.
Odbor je nakupil za došli denar 968 vreč (vreča po 70 do 75 kil.) turšiče, 3 vreče fižola (t j. 417 kil.), 19 vreč krompirja (15i:0 kil.), 1 vrečo ječmena in 25(0 kil. kisle repe.
Ves nakupljeni in tudi darovani živež se je delil nekaj v Pazinu pri gospodu predsedniku prof. Matejčič-u
nekaj pri gosp. blagajnika davkarskem p ris ta vu I. Ko-Čevarju in nekiij pri gosp. Nacinovič-u, odbornika in posestniku v Pasinu, in sicer za Pazinske siromake in one s Pazinskega polja, kakor tudi za one, kateri so od drugod prišli in svoje uboštvo po spričevalih od gg. župnikov poterjenih dokazali. Deloma se je pripomoglo tudi tukajšnemu samostanu čč. oo. frančiškanov, kjer se je vsaki dan — in se še dandanes — kosilo kuha za one siromake in nesrečnike, ki niso večkrat po celi teden nič gorkega vžili. Iz tega, da je bilo v imenovanem samostanu večkrat do 300 takih siromakov pri obedu, se lahko sklepa, kake verste lakota je letos v Istri vladala. Se vč, da je samostanu v tem oziru tudi vlada na pomoč prihitela.
Večji del žita in druzega živeža pa je odbor odposlal čč. gospodom župnikom, da so ga oni med naj siromačnejše v ovojih duhovnijah razdelili ter odboru poslali izkaze razdeljenja. Kamor ni bilo lahko mogoče žita poslati, kakor n. pr. na otoke, se je denar poslal.
Ker nam je po prizadevanju slavnega vrednistva „Zgodnje Danice" in č. g. vikarja Dolenca za naše siromake jako lepa pomoč došla, štel sem si v sveto dolžnost v imenu odbora za stradajoče to tukaj objaviti z opombo, da bode pričetkom meseca junija natančen po-štev dohodkov ia stroškov itd. v Teržaškej „Naši Slogi" objavljen, nadejtije se, da bodo gospodje daritelji postopanje odborovo glede razdelitve odobrili. Dostavim še, da je odbor mali ostanek blizo 150 gl. deloma razdelil, deloma bode razdelil v gotovini, da imajo siromaki, ki sedaj lahko do kakšne zelenjave dospč, kak sold za sol in zabelo.
Končno me veže dolžnost, da še enkrat vsem gospodom dariteljem in onim, ki so na kateri koli način našim revežem na pomoč prihiteli, v imenu odbora izrečem naj toplejšo in serčnejšo zahvalo. Bog poverni vsem tisočerno!
V Pazinu, 23. maja 1880.
Za odbor: I. BerbuČ, c. kr. profesor.
Od nekod. (Pogled po cerkvah. [Konec.]) Moram pa odkritoserčen biti in mnoge cerkvenike izgovoriti, ker se prav lepo in spodbudno obnašajo, tudi niso vsi sami krivi, kar zadeva snažnost hiše božje. V neki cerkvi sem vidil še le v nedeljo pometati, vse drugo pa je vse nesnažno bilo. Na vprašanje mi je mežnar odgovoril, da bi prav rad vse očistil in v redu imel, pa v nedeljo ne more, ker ljudje kmalo v cerkev pridejo, v delavnik pa mora vedno na polju in pri živini biti, ker je ob enem tudi hlapec.
Naj podam nekoliko vodil za cerkvenike, kteri hočejo v resnici biti pravi služabniki večnega Kralja in Mu tukaj na zemlji v svetih skrivnostih z duhom in telesom služiti, včrnim v sodbudo biti, Gospodov dvor, hišo Božjo prav lepšati, snažno ter čisto ohraniti; po smerti pa v njegove večne prelepe dvore priti in z vsemi izvoljenimi služabniki se pri Njem večno veseliti.
Vodila.
1.	Prava pobožnost z živo vero.
2.	Čistost serca, bodi si samskega ali zakonskega stanu.
3.	Cerkveno opravo lepo shranjevati (z mislijo, da je obleka Kristusova in pertovi in plenice, v ktere je bilo Jezusovo presveto Telo zavito).
4.	Veliki altar, ali tisti, kjer se presv. Rešnje Telo hrani, naj se s posebno pobožnostjo in skerbjo snaži in opravlja, z mislijo, da tu je Nazaret, kjer se je po sv. Duhu Beseda božja učlovečila; v presv. Zakramentu je ravno tisti pričujoč.
Tu je Betlehem, kjer je bil Sin živega Boga od Device rojen, v tabernakeijnu je ravno tisto betlehemsko Dete živo pričujoče.
Tukaj je ravno tisti učenik, tolažnik, zdravnik in dobrotnik, kteri je o tri-letnem učenju toliko dobrót delil.
Tu je gora Tabor, Getzemani, Jeruzalem, goraKal-varija in Božji grob. Tukaj je tisti nebeški Jezus, kteri se je na pervi spremenil, na drugi terpeti začel, v tretjem kraju silno terpel, na četertem se na križu kervavo daroval in v grob položen bil, vse to se nevidno godi na tem altarju. Le živo vero!
5.	K vsakemu velikemu prazniku se morajo paj-čevine po stenah, prah od verha altarjev do tal omestL
6.	Hišo Božjo pometaj vsaj po dvakrat na teden, v ponedeljek in v saboto; namoči žaganja in potresi ga po tlaku, malo z metljo sem ter tje podergni in pometaj ; tako bo tlak čist in prah se ne bode po cerkvi valil, kakor po véliki cesti, ter tako vse lepote z meglo pokril!
7.	Pazi, da bode večna luč pred Najsvetejšim vedno gorela, ker to je tista zvezda, ktera je ss. 3 Modrim kazala, kje je bilo Dete Jezus.
8.	Pripoguj se, ako nisi bolan na nogah, z desnim kolenom pred sv. Rešnjim Telesom do tal; kadar je pa izpostavljeno, poklekni na obe koleni in z glavo se Ma pokloni; to nevidno delajo tudi angelji Božji.
9.	Kadar altar pregrinjaš, misli na Marijo Devico, s koliko pobožnostjo in ljubeznijo je ona presv. Dete božje oblačila.
10.	Pri čiščenji podób svetnikov Božjih imej njihove izglede pred svojimi dušnimi očmi, in priporočaj se jim.
11.	Za altarjem, kjer je presveti Zakrament, posebno lepšaj altar blažene Device Marije.
12.	Pri vsih delih in opravilih v hiši Gospodovi imej svete, pobožne, verne misli in dobri namen.
13.	Ako pride kak možkarec ali babela te prosit blasroslovli enega voska ali kerstne vode, kterih reči se poslužujejo za vraže; nikakor ne smeš dati, pomisli, da v kerstni vodi je sveta krizma; storil bi zakramentalno onečastenje in veliki gréh.
14.	Ne pravi okoli, kedo in kolikokrat kedo ide k spovedi in k božji mizi; ne oponašaj pobožnih duš; z njimi pa tudi ne čenčaj; stori le vestno svojo sveto dolžnost.
15.	Služi Kralju večne časti s čistim sercem, s čisto dušo in telesom.
Ljubi moj! vidiš, tako bodeš v resnici pravi kraljevi služabnik, ne kakovega umerljivega kralja, nego Kralja angeljcev in svetnikov; On te bode pa tudi kraljevo plačal. Ako bodeš ljubil Jezusa in Marijo, ako bodeš vse iz ljubezni do Njih storil, te bode ljubezen sama še več učila, ker ljubezen Božja ni lena, je pa iznajdljiva.
Še to naj bode opomnjeno, da se naj cerkveniku dá čas, ako ni sam svoj. Pri mnozih farah imajo tudi silo slab in nevterjen dohodek, da si mora cerkvenik skoraj ves čas za cerkev tako rekoč prikrasti, ker si po mnozih potih kruha iše; cerkev pa stoji umazana in zanemarjena. Tudi on služi altarju, naj tudi on toliko dobi, da bo mogel službo zvesto opravljati; tako se smé potem vse omenjeno od njega zahtevati, če tudi je včasi malo pritežno.
Prošnja k Mariji o sklepu šmarnic.
Ozri še enkrat, o Kraljica mila! Ponižno prosim v vdanosti otročji, Ozri se na-me s Sinčekom v naročji, — Ki za slovč želim blagoslovila.
Zahvala tisučna, da si branila, Odtegnila me zveri ljuto-volčji; Ko sem Te prosil, vzela si vso moč ji, Britkostno serce zopet vtolažiia.
O kaj poččl bi, kam bi se obernil, Ko ne imel bi milostna Te Mati? — Brez Tebe bi omagal sredi boja.
Nezmožen revež — kak bi to Ti vernil? Dovoli vsaj, da večno smem speviti Zviš'vati čast Ti, sladka Mati moja!
Radoslav. *)
Šopek šmarničanom na pot
Ko šmarnih pesmi se zgubil je zadnji glas, Ko na altarju se osul je cvetja kras, Ko zlate so luči za redom potemnele; Še enkrat ste solzno povzdignili oko H Kraljici majnika, da vzamete slovo, In žaloBtni ste šli domu iz nje kapele.
Marijini otroci! v naših cerkvah le
So ljubeznjive šmarnice končale se,
A v naših sercih, dragi, jih še le začnemo.
Kar vsak si slišal tam, v življenju zdaj spolnuj,
Boga in Marijo ljubi, greha se varuj,
Svit gnade v duši hrani, proč odganjaj temo.
Naj pride le vročina, da se vse suši,
Naj pride terda zima, vse naj zledeni,
Naj pride sama smert, naj večnost nas objame:
Oe Čisto je serce, in če postane vert
Poln cvetja čednosti, skušnjavam vsem zapert,
Nam maja iz serca nobena moč ne vzame.
F. S.
Serce Jezusa in Serce Marije!
Tri želje v sercu nosim, Da spolnijo se, prosim V nebesih ljubega Boga, Marijo Mater mojo drago, Družino vso nebeško blago.
Serci dvč naj s vete j si, Naj lepši, naj milejši, Sprejmita med-se v sredo me, Med vama daj ta mi živeti, In vaj ne čednosti imeti.
Serci dvč naj močnejši, Hudobi naj strašnejši, Ko po-me pride bleda smert, Oh, stisnita me tesno k sebi, Da me hudoba vzela ne bi.
Serci, nebes veselje, Oh, oh, še tretje želje Naj pride k vama silni klic: Červička zemlje zveselita, Pa gori enkrat ga vzemita.
Serci dve, naj svetejši, Naj lepši, naj milejši;
*) Že prej omenjenega nič ni došlo. Pozdravljeni! Vr.
Serci dvč naj močnejši, Hudobi naj strašnejši; Serci, nebes veselje, Spolnite, oh, spolnite moje želje!
Razgled po svetu.
Deželni zbori se pričnč 8. rožnika. Nove dobe sbo-rovanja so veči del v stranke raztergane, zato se veliko prička in govori; dobra reč škodo terpi, med tem pa poslancem plača teče, ki jo morajo podložni s trudnim potom služiti. Zato bi vse duhovnije morale moliti sa edinost poslancev v resnico- in pravicoljubnosti. Če Bog ne bo hiše aidal, bode ves trud sidanje babilonskega stolpa, ki se med hrušem zgrudi, potem ko se je sžuli in velikanskimi stroški aidal. Dolžnost poslancev je, da slasti tudi sami v Božjo pomoč kličejo, sato je v začetku bv. maša k sv. Duhn, med ktero vestni poslanci res molijo; brezvestni pa, če že pridejo, se tako obnašajo, da še sami druge v molitvi motijo. Od kod potem pomoč? Sv. Duh pravi, da „velikani bodo velikanako mučeni", ako namreč svoje dolžnosti ne spolnujejo, ali jo celč zlorabijo.
V	Rimu se ima aidati nova cerkev na čast najsv. Jezusovemu Sercu, in sicer v naj čistejšem romanskem zlogu is 16. stoletja.
V	Norvegiji, piše apostoijski ondotni prefekt milg. Berard, se množijo apreobračanja h katoliški Cerkvi. Veliko novincev se pripravlja k prestopu v naročje matere sv. Cerkve. Splošno mnenje v tem osiru je prijaano. Pet norveških študentov je pristopilo v katoliške šole in v novicijat.
V	Bruselju je binkoštno nedeljo imel novo maio knez Filip Aremberški, sin knesa Antona in grofioje Marije pl. Merode, tete vojvodinje pl. Aosta. Včrno bel-giško ljudstvo je močno rasveseljeno, da je sicer tako pobožna družina Aremberška tudi še enega ainov dala v duhovski stan.
? Šangaja je umeri katoliški misijonar in včliki prokurator, lazarist Aymeri, kteri je stradajočim pomagal s tako prečuduo gorečnostjo, da so ga tudi protestanti občudovali.
V	Kini po naznanilih francoskih listov gospoduje huda lakota.
V	Peniji, kakor poslednje nasnanila pravijo, in ▼ ondotnem protestanškem misijonu rassaja huda lakota.
Zamnrsk poglavar ? misijonski kili. Bilo mi je prijetno, nepričakovano veselje, piše škof Komboni, apostoijski vikar v srednji Afriki, ko sem imel pervega poglavarja Nuba zamurcev v misijonski hiši v E1 Obe-jidu. Spremljalo ga je več kot dvajset oseb, nekaj malih poglavarjev, nekaj služabnikov. Bilo je sredo jutro 24. kimovca preteklega leta, ko smo bili ravno opravili pobožnost k Jezusovemu Sercu. Celi dan sem se pečal z njim in njegovim spremstvom. Govoril sem obširno s njim o mojih namenih in vse sem mu skazal. — Delavnicam in glasovom harmonike se je naj bolj čudil. Vse rokodelske in druge orodja, kar je le vidil, je želel imeti, lopate, krampe, stružice, žage, pile, žeblje itd. — vse mu je bilo všeč. Ko me potem vidi a nogami meh goniti, in s persti po tastah ubirati, da iavabim lepoglaane akorde v lepi aveai, ae ni mogel začudenja aderžati on in njegovo spremstvo; rekel je: „Adžaib" — čudo pre-čudo! „Ti veš vse, ti si čudodelnik!" — Približal ae je orgijam ter poskuial glase iz njih izvabiti; ko je vidil,
da m oe dá, pravi: „Ti si božji sin, tí samoreš ie kos-¿eka le«* ne j lepši glasove dobiti, ki so še lepši kot tiéje io človeško petje; moji Nubljani mi še verjeli ne bodo, oko jim bodem pravil te čada."
Potem sem jih po zamorskem vstava okrog peljal in sem jim tndi predstavil neko izobraženo zamnrko, a imeoom Domitila Bakita in še več drazih Nabljank, katere so znale tako lepe dela delati in pisati, da so se sopet vsi zamorci začudili, in poplavar je djal: „Naj večji nmerjočih na zemlji si ti; nihče ti ni enak!" Odgovoril pa sem ma na to, da je še več tisoč ljndi v Evropi, kateri več vedó kakor jas; ti veliko mislijo na namarce in nas pošiljajo k zamorcem, da jih učimo to, kar vedó beli ljudje, kateri so kristjani in ki častč pre-alavnega in modrega glavarja, katerega imenujejo papeža, poglavarja vsih kristjanov. Še več, „ta glavar vsega sveta, namestnik (el-Vakil) Boga na zemlji, vas prav močno ljubi in poslal me je v vašo deželo, da naj mi vam dobro delamo, da zamorete spoznati resnico in bodete večno srečni." Vsi nato odgovorijo „Adžjaib — prečodo!" in poglavar je rekel: „Mi smo nevedni, mi neverno in ne znamo nič; pridi ti k nam in nam povej, kaj da je tebi prav, in mi in naše žene, sinovi in hčere, naši sužnji, naše krave, naše ovce. še zemlja in perje na drevesih ti bode na pomoč!" („Raphael.")
Cvet in mati zveste molitve.
Zahvale.
Št 1. Nevarno bolan otročiček se je po opravljanji 9dnevnice k N. ij. G. presv. Serca nepričakovano hitro ozdravil. To bodi po storjeni obljubi s preserčno zahvalo do N. lj. G. in v spodbudo drugim očitno naznanjeno.
V	Ljubljani, 1. rožnika 1880.	K. P.
Št 2. Domače živinče, do poginjenja bolno, se je nenadoma ozdravilo na priporočilo in molitev k N. lj. G., kteri bodi vedna hvala, ker pomaga zaupljivim vernikom v vsih nadlogah.
Iz Dravelj, 1. rožnika 1880.	M. G.
Št 3. Strašna oteklina na obrazu mi je bila obe očesi zalila, zlasti na levo oko nisem več dni nič vidila in grozne bolečine sem terpela v očesu. Ljudje so sploh govorili, da bom na levo oko oslepela. V tej veliki sili ■o obernem k Naši ljubi Gospej presv. Serca, začnem opravljati Njej v čast devetdnevnico in Ji obljubim, ako bom uslišana, da naznanim to v „Zg. Danici". In glej! že drugi dan devetdnevnice začne oteklina upadati, bolečine v glavi zginejo— in četerti dan sem že spregledala; zdaj sem že skoraj čisto zdrava. — Hvala, pri-aerčna zahvala bodi Naši ljubi Gospej presv. Serca za tako hitro ozdravljenje!
Sv. Križ, 25. maja 1880.
Jedviga Kaligar, nadučiteljeva soproga.
Št 4. Dušni mir, ki se leto in dan v naj hujšem notranjem terpljenji nikakor ni dal doseči, se mi je po obljubljenem razglašenji in opravljeni 9dnevnici kar hitro popolnoma povernil. Toraj bodi vedno češena N. lj..G. presv. Serca!	M. Š.
Prošnje.
V	molitev goreče priporočeni: Mlad duhoven prosi kake kratke molitvice k Jezusovemu presv. Sercu za ozdravljenje. — Bolna žena za zdravje. — Spreobernjenje nekega drugoverca. — Nevarno bolna prav živo priporočena, da bi po prošnjah N. lj. G. in sv. Jožefa
iz Jezusovega najsv. Serca dosegla zdravje, če je Božja volja. — Mladeneč, ^da bi kmalo službo dobil. Zahval» se naznani. (Op. Če tudi pri prošnjah imena ne natiskamo, vendar vredništvo, ki je odgovorno za istinitost in pravnost vse reči, mora tudi ime prosivčevo vediti; naj se toraj osebno za vredništvo vselej ime naznani, kadar kdo kaj tacega pošlje, bodi si prošnja ali zahvala. Vr.)
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec rožnik 1880.
L Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo Serce za splošno spreobernjenje»
II. Posebni nameni:
7.	rožnika. Sv. Likarijon, muč., je bil v Egiptu zarad sv. vere z razbeljenimi železnimi šibami tepen in poslednjič prehoden. Pripor.: Živi in umerli duhovnije sv. Nikolaja v Lipoglavu (.746 preb.). Zanemarjeni otroci, posebno ljubljanski. Opušenje hlapčevskih del ob dnevih Gospodovih.
8.	Sv. Medard škof, umeri 1. 545, star čez 100 lčt» Priporoč.: Ž. in m. duhovnije sv. Ane na Javoru (479 d.). Bolniki in umirajoči. Odprava dvobojev, pretepov, morij in samomorov.
9.	Ss. Primož in Felicijan, mučenca v Rimu 1. 286. Priporoč.: Šmartno pri Litiji(4277 d.) in ranjci. Terdo-vratni, zlasti na Slovenskem. Zatrenje pijanstva.
10.	Sv. Marjeta vdova. Priporoč. : Radeče (2800 d.)r ž. in m. Očitno spoznavanje Božjega imena in prema-ganje strahu pred ljudmi. Bolj pogosto prejemanje ss~ zakramentov.
11.	Sv. Barnaba, apost., mučen 1. 70 v Salamini. Priporoč.: Svibenska duhovnija povzdignj. sv. Križa (1008 d.), ž. in m. Oznanovalci sv. vere. Ljudski mi-sijoni.
12.	Sv. Janez Fakundo, avguštinec, f leta 1479» PriporoČ.: Duhovnija št. Juri pod Kumom (1450 d.), živi in ranjci. Poklic v duhovski stan. Sprava sovražnikov. Otročiči.
13.	Četerta ned. poBink. Evang.: Veliki ribji vlak (Luk. 5). Sv. Anton Padov. Priporoč.: Duhovnija M. D. Roj. v Polšniku (1136 d.), ž. in m. Terdovratni, ki živč brez ss. zakramentov. Vedno veči češenje Jezusovega presv. Serca. Spreobernjenje velikih grešnikov po-nočevalcev in zatrenje ostudnega ponočevanja.
šmarnični mesec je bratovšini prinesel 1135 novih udov. Bratovšina gotovo je veliko pripomogla, da je bil» stolna cerkev letos pri slovenskih šmarnicab vedno na-polnovana, pa tudi o večerih pri nemških se jih je shajalo več kot druge leta. Zadnji dan, v prasnik N. lj. Gospč ter k sklepu šmarnic, je bilo vse polno zjutraj in obilno ljudstva popoldne, ko sta gg. stolna kaplan» Dolenec in Erker z navdušenimi ogovori povzdignil» slovesnosti, ki so se obakrat sklenile z zahvalno pesmijo» Ljudstva je bilo zarad odpuatkov na stotine pri sv. Obhajila.
V mescu rožniku, ki je odmenjen češenju najsv. Jezusovega Serca, naj bi se poaebno razširjala pobožnost „Častne straže", ktera je zlasti zmožna vnemati pobožnost do tega najsv. Serca. Podobice s obširnim podukom se dobivajo v „katol. bukvami".
Male duhovne vaje.
Zdaj hočem začeti misliti na bližnji praznik sv» Alojzija. (Kdor 6 nedelj zaporedoma gre k spovedi in sv. Obhajilu, zamore vsako teh nedelj dobiti popolni
«odpustek. Te nedelje si lahko izvoliš ne le pred njegovim praznikom, ampak tudi kadar si bodi v letu. Treba a je njegovo življenje premišljevati, ali njemu na čast j moliti, ali kake druge pobožne dela opravljati.)
c
Listek za raznoterosti.
Vernitev otea. *)
(Iz Poljskega.)
„Pojdite, detki moji v gorice K vitkemu pilju za mésto.
Pred čudovito kleknite lice, K nebu tam molite zvésto,
Otea ni s poti; v britkej ga togi Čakam po noči, po dnovi.
Reke razlite, zvéri po logi, Céste strahújo**) tatóvi!"
Cu vsi to detki z burjo i mrazom K pilju za méstece léte.
Pred čudovitim kleknó obrazom, Mole molitvice svete.
Zemljo poljube: „V ime Očeta Sina i svetega Duha.
Slava Trojica tebi presveta, Svoga ne zapri nam sluha."
Z á oče-naši marsikatero Zdrava Marijo zavre.
Zákone božje zmóle i vero. Knjige molitne otvóre.
Z bratom starejšim vso litanijo Mlada družinica poje:
„Smiiuj se otea, sveta Marijo! ***) Vzemi v okrilje ga svoje!"
Vózov ropót na úho jim sega, Znana kolesa se vide.
Detki vreščč spuste se niz brega: „Tata, oh tata naš pride!"
Rádost zapéra potniku slova. Skoči s kolesja na cesto:
„Kako ste dragi? ništer ni nóvá? Mene ste čakali zvesto?
Mama je zdrava? hiža? a teta? Imam i nove igrače." —
Deca vesélo okolo očeta V rokah ogrómne buljáve.
„Gonite!" — hlapcem kupec ukaže „Z detki prošetam se v mesto."
Ide... dvanajst tatóv se prikaže, Plañó pred vóze na cesto.
*) Ta pesem, zavita nekoliko po berkinskem narečji, utegne nekterim manj razumljiva biti, ima pa po drugi strani svojo znamenitost. Želel je pesnik, naj se natisne nespremenjena.	Vr.
**) Pišemo eksklusivno kratke oblike v tretjej osobi množine, ker so samo (?) te oblike prave slovanske oblike i ker so 8e sploh v rabi na Notranjskem i zvlasti v Berkinih, to je, pri Slovencih med Pivko i med Čiči.	Pis.
***) Marijo je svavnik, kteri Berkinje še sploh rabe.
Pis.
Grozni pogledi, zdrahani vlasi,
Njih so obléke kervàve. Meči v boku, noži za pasi, Viče i praša i skače.
Kriknoli detki, k otcu pripàdli,
V	plašč so njegov se poskrili. Sluge osupno, kupec prepAdli
V	prošnji on prosi premili:
„V6ze vzemite, ž njimi imetek,
Sâmo nas zdrave pustite, Revnih sirôt ne délajte detek, Ženki moià ne vzemite!"
Trop ne ubôga. Vôze ta spréga,
Konje odganja, i drugi: „Novce!" kriči, po noži on séga, Z mečem ta maha po slugi.
„Stojte!" hajdukov vodja za viče,
S ceste to v ¿ruše s poka, „Otca oprostim, ž njim otročiče, Césta vam bodi Široka!"
Kupec zahvali, ropar pa pravi:
„Drugim, ne meni zahvàli, M lat bi raztréskal bil ti na glavi, Detki so me zaderždli.
Skozi otrok pobožno molitev
Smerti utekel si blédi. Hvalo njim daj za svojo rešitev. Kâko ta stala se, védi:
Mimo da pojde kupec s tovori Čul sem že davno z drugôvi. Ž njimi prežčval na te sem v gori, Dobro zakrit za germovi.
Kar ti zazrém pred piljem na gori:
Môle ti detki do Boga. Pu s ti me smeh s početka obori, Kmalo pa kes ino toga.
Gledam, poslušam, spomnim se doma,
Vpada buljàva mi z roke. Ženo, oh imam, z ženo pa dôma Male tam imam otroke.
Hodi domu... jaz moram do lésa.
Detki, vi često hodite K pilju, za mene tdžnega bésa Kâko molitev zmolite!"
Bogdan.
Iz Ljubljane. (Oddane nabirke „Zgodnje Danice?') Poslednji dan majnika smo v knežje škofijsko pisarno zopet oddali naslednje darove, nabrane po „Zgod. Danici": 1. Za misijone na Jutrovem (bratovšina čist Spočetja) 5 gl. 50 sld.; — 2. za družbo sv. Bonifacija 2 gl.;
—	3. za misijone v Ameriki 2 gl.; — 4. za Jezusovo družbo v Ameriki 1 križavec za 2 gl. 12 kr. star. d.; 5. za družbo sv. Leopolda (Ameriko) 6 gl. 50 sld. in 1 križavec za 2 gl. 12 sld. star. den.; 6. za Bosno 4 gl.;
—	7. za Bosno in Erceg. 5 gl.; — 8. za stradajoče na Notranjskem 2 gl. 50 sld.; — 9. za Jeruzalem 9 gld. 50 sld.; — 10. za varhe Božjega groba v Jeruzalemu. 9 gl.; — 11. za Božji grob v Jeruzalemu 9 gL; — 12L za sv. Očeta 5 gl. in 1 stari toL za 2 gl.
Obletni shod dražbe s?. Vinceacijt preteklo nedeljo, kterega so počastili tudi premij, knez in škof dr. Jan» ZLPogaČar s svojo pričuj očnostj o in podučnim govorom,
ie zopet razodel veliko in prekoristno delavnost te družbe v obeh konferencah. Poročilo bode natisnjeno. Opomnimo naj zdaj samo, da konferenca sv. Jakopa je izdala letos za razne reveže 1484 gl., poldrugi ste gl. več kot lansko leto. Za prihodke pa se ji večkrat hudo godi. Naj bi se dobrotniki blagovoljno ozirali na njo, kajti
Sotreb in revežev je čedalje več. Darovi se lahko od-ajajo pri gosp. predsedniku proštu dr. Jarcu, ali tudi pri vredništvu tega lista. Družba podpira tudi take reveže z deželo, ki sicer do mestne podpore nimajo pravice; toraj toliko bolj tudi dobrotniki z dežele pravo zadenejo, ako se na našo družbo ozirajo.
Katoliška dražba ima prihodnji torek, 8. rožnika, ob 5 v jutro sv. maso na Rožniku, in tako dalje poleti vsaki pervi torek v mescu. Ob enem je darovanje za ubožne Vincencijeve družbe.
Bukve iz bukvarnice katol. družbe se bodo v prihodnje izposojevala redoma le ob nedeljah dopoldne ob 10.
Ker je 3. t. m. preteklo 25 tet, odkar so bili Nj. okscelencija goriški nadškof preč. gosp. Andrej Gol-majer v Ljubljani po r. škofu Antonu Al. Volfu po-avečeni, jim je tadi katoliška družba telegrafično čestitala v imenu svojih družoikov.
Pri procesiji stolne cerkfe je bilo sv. R. Telesa prasnik: is Ternovske fare 266 ljudi (50 m., 216 ž.); iz frančiškanske 784 (304 m., 480 ž.); od sv. Jakopa 360 (160 m., 200 ž.); is Senklavža 1000 šolarjev; 740 Študentov, sicer 646 (296 m., 350 ž.); skup 3796 (2550 m., 1246 ž.). Pri Ternovski proeesiji zjutraj 666 (166 m., 500 ž.).
Pri procesiji sv. Jakopa v nedeljo jih je bilo 1798 (798 m. io 1000 ž.). Pri procesiji Marije Device Fran-čškanske cerkve pa 2450 (582 m. in 1868 ž.)
lgn. Eržen.
Šmarni ce V Ljubljani po vaib cerkvah ao bile letoa obilno obiskovane, v Šenklavžu dosti obilniše, kakor druge leta. Gotovo tako tudi po deželi, kolikor je znati. Zaupajmo, da bode usmiljeni Bog na mnoge prošnje in molitve po poaredovanji Marije D. marsiktere zaslužene iibe deželi priaaneael in podelil maraiktere sicer nesa-alužene dobrote.
Posvečaj dan Gospodov! Zopet se pritožujejo ljudje, da ae pri novi hranilnici dela o dnevih Gospodovih. Kako neki bode tako velika naprava ohranila dosedanji blagoslov Bjžji in zaupanje pri vernih katoličanih, ako ae že o njenem začetku ne posvečujejo dnevi Gospodovi? Sreča visi na tenki niti; varite se prederanosti!
Častitljivo podobo sv. Aotona pusavnika za v ¿liki
altar v Železnikih je slikar e. Volt izvirno in prav rooj-aterako ravookar dodelal. (Morebiti ae še vidi v Medi-jatovi hiši v 2. nadstropji.)
+ U Maribora. Knežje škofijski stolni kapitel daje na znanje, da je Gospod življenja in smerti prečast. Frančiška Kežman-a, infuliranega stolnega dekana itd., po dolgi in hudi bolezni, previdenega s s i. zakramenti sa umirajoče, 29. maja ob 8 zjutraj v 68. letu njegove starosti, poklical v boljši življenje. Sprevod je bil v nedeljo, 30. maja, ob 6 zvečer. Zadušnice so bile 31. maja ob 8 zjutraj. Pokojni je serčno priporočen v pobožni spomin in molitve.
Posvečaj praznike! v Terbovljah v premogo-vem rudniku sta bila une dni podsuta dva delavca, ktera sta sicer rešena, pa eden ima obč nogi zlomljeni, eden pa persi vderte. Temu ni čuda, ako je res, kar se sliši, da ondod se dan Gospodov prav slabo spoštuje — ne Jo pri premogu, ampak tudi pri marsikterih druzih ro-
kodelcih. Neki oče z Gorenjskega je bil te dni svojega sina, iznčenega rokodelca, spremil v Terbovlje, kamor jo bil povabljen v atalno delo. V nedeljo popoldne najdeta pri mojstru še vse ljudi pri delu v hiši!! Oče ai blezo misli, to bi bila slaba šola za mojega Bina, in dasi-ravno je bila čedna plača obetana, ae oče kar neutegoma verne a sinom nazaj na Gorenjsko. Tako naj bi delali tudi drugi keršanski starši in njih rokodelski sinovi ter sploh delavci: morebiti bi se lakomnost bogoskrunska ukrotila in bi delavci saj o nedeljah imeli pokoj! Zgodovina vsih časov priča, kako ojstro Bog šiba posamezne ljudi in cele kraje zarad skrunjeoja dni Gospodovih.
V katoliško Cerkev je prestopil slavni angleški lord Courtenay, dedič vojvoda Devonsirskega. Sprejet je bil od kardinala Maninga v vestminsterski cerkvi.
Ubila ga je abeceda. Trobentar Vallieri na Laškem, kakor piše „Unità", je dobil na 90 dni neko kazen, ker ae ni naučil brati in pisati. Revež ai je kaaen tako k aerea gnal, da je po dnevi in po noči gulil in bral „abece'V obolel od nejevolje (kakor pravijo), ae zmešal in v abecedni blazno8ti življenje aklenil. Poalednje besede njegove ao bile: A, B, C, D. — Nova êra ima vsaktero orodje za terpinčenje ljudi. Ko bi pa ubožec k zveli-čanju potrebnih „6 resnic" ne bil znal, bi se gotova nobena liberalna duša za to zmenila ne bila.
Turčija V Evropi je v 168 letih zgubila 11.034 □ milj zemlje, namreč: I. 1711 o sklenitvi pogodbe v Prut-u je imela 15.434 □ milj; po pogodbi akermanski (1826) še 10.007; po pogodbi drinopoljski (1829) še 9.234; po pariški (1856) še 8456; po berolinaki (1876) samo še 4559.
Novost. Amerikanec profesor Ritchell (Ričl) je iznašel nekak leteč stroj silne znamenitosti, ki ima kljubovati vaim nasprotnim življem in vetrovom, leteti več dni brez preneha, gibati se kakor tica, kviško, navzdol, poprék, v krogib. Zamoglo ae bode doapeti boje z njim celó do severnega zémeljakega tečaja. — Gotovo napredek, če je tudi le nekaj resnice o tem.
MMobrolni darovi.
Za stradajoče na Isterskem: Č. g. K. Čigon 1 gL Za Bosno: Neka dobrotnica nov, lep koretelj. — Mar. Novak 2 gl.
Za sv. Očeta: Neimenovan iz Vipavskega 1 gl. Za afrikanski misijon: Neimenovan iz Vipavskega 2 gld.
Za misijon v Gazi: Neimenovan iz Vi p. 1 gl. Za misijon v Kini: Neimen, iz Vip. 2 gl. Za razne misijone: Neimen, iz Vip. 2 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: Neimen, iz Vip. 1 gL Za varhe Božjega groba: Neimen, iz Vip. 1 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Železnikov 1 gl. — K. P. 1 gl. — Neimenovana 50 sld. — Neimen, iz Vip. 2 gl.
Za stradajoče v južnem in vzhodnjem Tong-Kingu: Neimen, iz Vip. 2 gl.
Za stradajoče na Jutrovem: Neimen, iz Vip. 1 gL
JPogovori z gg. dopisovalci.
u
Na vprašanje g. K. Č. v Č.: Če se „Izgledi I. in H. dobivajo, bodi odgovor: „Izgledov I." je še nekoliko, od „II." pa veliko — pri gosp. pisatelju kat. Ant. Keržiču. O „molkih sa duše v vicah" bi utegnil morebiti kaj vediti g. V. KI» na Voj8kem.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef ßlaznikovi nasledniki V Ljubijani.