številka 210 TRST, v petek 31. julija 1908 Tečaj XXXIil » IZHAJA VSAKI DAH — tadi «b nedeljah in praznikih ob 5., nb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Ptsamiene Ste t. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) v mnogih jobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OQLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po aO et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. besedia, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Sdfnost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Je moć I mm NAROČNINA ZNAŠA mm— aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varovalna sa aaaaljsko lsdanj« „BDIHOSTZ" stan*: ——— letne X 5-aO, pol lota 2 60 —■— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te na sprejemajo In rokopisi •• no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Po5tno-hranllnI?nl račun SL 841*652. TELEFON 5t 11-57. BRZOJAVNE VEST!. Cblak se je utrgal. 1N0M0ST 30. Sinoči se je v spodnji iiiski dolini utrgal oblak, Voda je provztočiia silno škodo- Vasi Vodera in \Vatten3 so po-plavljenle in kopališče Merham pri Brix!eggu \q razdejala reka Alpbacb. V zilerski do-iini, v občini Haid je veda razdejala dve hiši, en most in eno hišo je pa odnesla. Govori se, da je v valovju našlo smrt 16 oseb. Obrambeni n£sipi reke Ziiler so uničeni. Promet na Zilerski železnici je pretrgan. C. in kr. eskaera na Reki. KEKA 30. Včeraj je pod poveljstvom kontreadmirala Zieglerja prispela semkaj c. in kr. vojna eskadra. obstoječa iz 7 vojnih ladij, 9 torpedovk za visoko morje, 22 torpe-dovk. Eskadra ostane v rešfcem zalivu baje do 3. avgu&ta, Novi v malem obsednem stanju. KEKA 30. V Novem je proglašeno obsedno stanje. Xa uiici se ne smejo osebe zbirati in hišna vrata morajo biti zaprta že ob 9. uri zvečer. Preklicani so vsi orožni listi, itd. Te izredne cdredbe so izdane radi zadnjih demostracij povodom Rauchovega obiska. Iz Ogulina sta prišla v Novi dva sodnika in državni pravdnik, ki so pričeli preiskavo proti zaprtim osebam. 350 letnica vseučilišča. ■JENA 30. Danes so pričele slavnosti povodom 350-letn:ce obstanka tukajšnjega vseučilišča. Zeppelin zopet v zrakoplovu. BEROLIN 30. Iz Kostnice javljajo, da te Zeppeiin dne 5. avgusta z zrakoplovom odpelje v Moguaco, cd koder Fe zopet vrne. Gibanje v Turčiji. ATENE 30. (Aten. ag.) Brzojavke iz Soluna in iz drugih mest Makedonije poročajo da prihajajo grške in bolgarske bande in se hočejo podvreči oblastnijam. V St lun dospele načelnike band bo turški častniki navdušeno vsprejeli. Zvečer je bil njim na čast banket, na k&terem j & bilo 70 turških častnikov ter več Grkov in Bolgarov. S .di se, da se v kratkem razidejo vse bande. CARIGRAD 30. Danes semkaj dospe-angleškemu Itmu poslaniku so Mladoturki priredili na kolodvoru zelo viharen vsprejem. CARIGRAD 30. Armenski patrijaih Or-manian ^e moral vsled hudih napadov na zadnji seji mešanega armenskega narodnega sveta odstopiti. Narodni svet je izjavil, da je odstavljen, ter je na njegovo mesto imenoval rad šketa Tnriana. Rusija. Brzojavna zveza med Pctrogradom in Stokholmom. PETROGRAD 30. (Petr. brz. ag.) Dne 1. avgusta se odpre med Petrogradom in Stokholmom direktna brzojavna zveza. Šah hoče preosnovati perzijsko ustavo. PETROGRAD 30. Šah je baje naprosil luškega odposlanca v Teheranu, nej mu nabavi gradiva, da zamore po tem uzorcu preosnovati perzijsko ustavo. Kim 30. „Messagero" javlja, da je minister za unanje stvari Tittoni odložil svoje potovanje na Moravsko za 10. avgusta. Dunaj 30. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija Fran Josip I. dne 30. t. m. prispela v Nagasaki, kjer ostane 4 tedne. Na ladiji vse zdravo. Dunaj 30. Poljedelski minister dr. Ebenhoch je danes predpoludae odpotoval v Hallstadt. Strassburg 30. Princ Avgust Viljem je bil na tukajšnjem vseučilišču premoviran doktorjem državnih ved. Konstitucijonelna Turčija. 1 u. Ponavljamo vprašanje: ali se tudi danes ponavlja zgodovina? Razmere niso na dlako iste, ker je da* ne3 druga situv£.cija v Evropi, ali tudi tretjo ; perijodo turške ustave spremljajo agitacije, ' evropski reformni predlogi, gibani a Mladotur-; kov, pregnanie velikega vezirja, upiranje ev-; ropskim reformam. Čakajmo torej, da vidimo, bodo li tudi novi turški parlament sestavljali ! sami E ve t-e f f e n d i m i in kako se razvijejo ; evropske reforme, odnosno usoda Makedonije I in Srbije. Evropa ima 32 let izsku=tva od tedaj do | danes, ali zato vlada v Evropi danes, veliko ; veča nesloga glede balkanskega vprašanja, j nego je vladala tedaj. Tedaj Nemčija še ni bila začela graditi svoje velike bagdadske železnice, ki bi preko Mezopotanje došla do Perzijskega zaliva, da prenese ekonomsko moč Nemčije na Vstok, kjer vlada hegemonija Anglije. Sedaj pacali : bolje rečeno : do včeraj je Nemčija vodila na Porti glavno besedo. Ambasador Viljelma Marschali je zavzel mesto, ki je je v 80 letih zavzemal ignatjev, slovanofil, ruski poslanik in branitelj svobode Bolgarske. Tudi Nemčija je izrabljala svoj položaj- Ce sar Viljem so je držal tistega starega veka: zzdnja beseda evropske politike je, da se Turčija reši. Kaj bo sedaj ? Nekateri hočejo v hitrem in lahkem vs-pehu Mladotorkov videti nemške prste. Naj konstitucija zmeša načrte Evrop&ke, katerim se nista mogla več izogniti ni Porta, ni cesar Viljem !! Ali z druge strani se govori — in mi mislimo, da je tu več reenice —, da je modri sultan z enim udarcem prekanil toliko cesarja Viljema, kolikor vso ostalo Eevropo. kajti konstitucija ga osvobodi od vsacega varstva. Danes ima tudi Turčija stranko, ki zahteva, naj se domovina ne podaja več tu-jincem! - Bilo temu kakor si bodi: vsa evropska diplomacija se nahaja v zadregi med novim položajem na Baikanu, ki — ako tudi no omogoči — pa vsaj odlaga izvedenje reformne akcije. Ali, tu prihajajo na red oni, ki so se najmanje slušali: balkanske države in narodi i v turških vijaletih od Kosova do Soluna in ! Janjine. V teh vilajetih je zibel giba'nje, jradi njih se daja konstitucija in radi njih trud evropske diplomacije!! Že sedaj se more reči, da bo konstitucija zadnji udarec nadam teh narodov, da se rešijo iz turškega jarma. Ker toisto, kar so bili doslej paše, bodo odslej teliko paše kolikor tudi Evet-e tfendimi !!! Makedonija in Stara Srbija nista turški deželi po življu, ki ju obljuduje ; a Srbija, Bol-in Grška ne odnehajo tudi odslej — PODLI STE K. Štiri dni. garska Crtica iz rusko-turške vojne. Ruski %pisal V. M. GARŠIN. Napil sem se. Voda je bila gorka, toda nepokvarjena, in bilo je je še veliko. Živelbom še dni. Spominjam se, v „Fizijologiji vsakdanjega življenja" je omenjeno, da more človek živeti brez jedi več ko teden dui, samo če ima vode. D&, knjiga pripoveduje tudi o nekem ^ samomorilcu, ki se je končal z gladom. Živel je jako dolgo, ker je pil. No, in kaj potem? Ako živim še pet — šest dni, kaj sledi iz tega ? Naši so odšli, Bolgarji so zbežali. Ceate v bližini ni. Vseeno — umreti moram. Samo da sem si namestu tridnevne agonije pripravil sedemdnevno. Ali bi ne bilo boljše končati stvar? Poleg mojega soseda leži njegova puška, izvrsten angleški izdelek. Treba samo iztegnititi roko; potem — trenutek, in konec. Patrone leže tudi tod okoli, na kupe. Ni utegnil vseh po-streljati. Torej : narediti konec ali počakati ? Kaj ? Rešitev ? Smrt ? Počakati, da pridejo Turki in prično odirati kožo z mojih ranjenih nog ? Potem je že bolje, da sam... Ne, ne smem izgubiti poguma ; boril se bom do zadnjega, dokler bodo segale moje moči. Kajti, ako me najdejo, sem rešen. Mogoče je, kosti so nepoškodovane, zopet me popravijo. Videl bom zopet domovino, mater, Mašo... O Bog, ne daj da bi zvedeli vso resnico ! Naj mislita, da sem storil naglo smrt. Kaj bo z njima, ako zvesta, da sem se mučil dva, tri, štiri dni ! Omotica me popada ; moje potovanje k sosedu me je popolnoma izmučilo! In potem je tu še ta grozni mrtvaški duh! Kako je postal črn... kaj se zgodi z njim jutri ali pojutrišnjem! In zdaj ležim tu samo zato, j ker nimam moči, da bi se zvlekel strani. Iz- I počijem si in zlezem nazaj na svoj stari prostor. O svojem času veje veter od tam in bo odnesel smrad od mene. Ležim v popolni onemoglosti. Solnce mi žge obraz in roke. Ničesar nimam, da bi se pokril. Ko bi le kmalu prišla noč: to bo — mislim — druga. kakor niso doslej — od svoje akcije za svoje neosvobojene brate* In potem se bodo na novo pojavljali ko-mitetljeji. reformni predlogi Evrope, represa lije Turčije in nove komplikacije. Pade-li tudi tedaj kakor veliki vezir, pošlje-li sultan tudi tedaj poslance domov, bo-li Evropa tudi tedaj zadovoljna se svojim diplomatskim igranjem — to je sedaj težko reči. Kajti, kakor so danes Mladoturki prišli moči, da v par dneh predrugačijo iice svoji domovini, tako pridejo skoro krščani v Makedoniji in Stari S.rbiji cd ene strani, a Bolgari, Srbi in Grki z druge strani do uver jenja, da v sporazumljenju in slogi morejo tudi oni odločevati v svoji hiši. Tadaj še le bo končno rešeno balkansko vprašanje. Ali tedaj tudi ne bo več veljala ona: „zadnja beseda evropske politike je, da se Turčija reši" — kajti balkanski narodi izvedejo načelo: Balkan Balkancem!! J. J. Bolgari in turška ustava. Iz Sofije javljajo : Glasilo makedonske notranje organizacije je izdalo komunike, v katerem pravi, da jih je silno izuenadi'o in jih spravilo v nepriliko, ker so Mladoturki na tako lahek način dosegli zmago. Zato se zdi, da se ponovijo dogodki od leta 1876. Mladoturki so ljuti nacionalisti in n e b o do pravični. V Makedoniji nastane zopet anarhija, ki bo še bolj nevarna za kristijane nego dosedanja. Konstitucija v Bosni ? Sedaj, po proglašenju konstitucije v Turčiji, se nahajajo dunajski osrečevatelji Bosne in Hercegovine v malce čudnem položaju. Neki češki list je izvedel od dobro poučene strani, da Srbi in Hrvatje v Bosni in Hercegovini pričakujejo sedaj z vso gotovostjo, da jim prihodnje zasedanje prinese deželai zbor za okupirani deželi — deželni parlament in da že označa'o osebe, ki bi mogle priti v poštev kakor kandidatje za prihodnji d^relni zbor. Zahteva po uvedenju ustavnega življenja v Bosni in Hercegovini je več nego opravičena. Tega mnenja je danes ves svet razun Preosnova avstrijskega mini-sterstva ? Praški „Čas14 trdi, da je izvedel iz povsem zanesljivega vira, da naaieruje minister-ski predsednik baron Beck na jesen preosnovati ministerstvo tako, da postane iz pol parlamentarnega popolnoma parlamentarno. Izstopita iz nii&isterstva minister za pravosodje Klein in minister za notranje stvari Bienert. Na njiju mesti prideta dva parlamentarca. Po intencijah ministerskega predsednika ima biti ministerstvo sestavl|eno (poleg barona Becka) iz 7 Nemcev in 4 Slovanov, dunajske gospode ! S to zahtevo se prebivalstvo Bosne in Hercegovine oglaša že dolgo osobito po jugoslovanskih novinah. Ali dunajska ušesa so dosledno gluha za to zahtevo. Doslej so navajali vsaj en argument — sicer ptazen in jalov, ali vendar argument — proti zahtevi po parlamentarnem zaBtcp^tvti. Govorili so, da prebivalstvo Bosne in Hercegovine ni še zrelo za ustavo! Ali kaj bodo govorili sedaj ? Nikdo ne bo več verjel temu izgovoru, ker se bo vsakomur zdelo neverjetno, da bi bilo prebivalstvo v Turčiji bolj napredno, bclj zrelo, na viši ttopinji razvoja, nego-li prebi valstvo Bosne in Hercegovine I ! Vsakdo si bo mislil, da mora biti kak drug vzrok, zakaj da avstrijska uprava noče dati temu prebivalstvu ljudskega zastopstva, samouprave. In sicer zelo nečeden vzrok, ker si ga neupajo povedati. — In če bi na Dunaju vstrajali pri trditvi, da prebivalstvo Bosne in Hercegovine ni še „zrelo", ali ne bi taka trditev vsebovala pripoznanje najveće sramote za avstrijsko upravo? Pripoznanje namreč, da je imela turska uprava lepše vspehe na vzgoji svojega prebivalstva, nego civilizirana, kulturna Avstrija ? !! Ali bodo avstrijski upravitelji res hoteli vzeti na-se ta grdi odijum in ob enem do grla kompromitirati pred balkanskimi narodi svojo upravo in vso našo balkansko politiko ? ! ! Ogrska, ..Budapesti Hir!apu o volilni reformi. budimpeštanski list „Bud. Hirlap" je začel priobčevati da^šo serijo čiankov o volilni reformi in njenem obsegu. Ti članki o katerih se misli, da so inspirovaci od vlade, vzbujajo veliko pozornost. Drobne politične vesti. di- Misli se medejo — in izgubljam se v pozabi, enje. * * Dolgo sem spal, kajti ko sem se prebudil, je b;la £e noč. Vse je pri starem; rane bole, so3ed leži ta iatotako velik in nepre-mičer.... Nemogoče mi je, da ne bi mislil nanj. Kako ? Ali sem res zapustil vse meni ljubo, drago, sem prišel na tisoč kilometrov dolgem maršu semkaj, sem stradal, zmrzoval, trpel bolečino.... Ali je slednjič mogeče, da ležim zdaj v teh mukah — samo zato, da je ta nesrečnež nehal živeti ? In ali sem pravzaprav zvršil kaj koristnega za cilje te vojne, razun tega umora ? — Umor, morilec ... In kdo ? Jaz ! Ko mi je palo ▼ glavo, iti na vojsko, mi mati in Maša nista branili, če prav sta bridko jokali radi mene. Zaslepljen od ideje, nisem videl njunih solz, Nisem zapopadel (zdaj za-popadam), kaj sem tema dragima mi dušama prizadjal. Ali naj mislim na to ? Kar se je zgodilo, se ne da predrugačiti. In kako čudno vedenje mnogih znancev spričo mojega čina! „Bedak ! Ore tja in sam ne ve, zakaj P Kako so le mogli reči to ? Kako se dajo združiti take besede z njih na Bolgarska vlada je odpravila plomatično zastopstvo v Egipta. Moravski deželni zbor se sestane glasom poročil v listih, dne 14. septembra na daljše zasedanje. Zbornici se predloži volilni red za občine, kakor tudi za ureditev deželne banke. Iz Portugalske. Iz Lizbone javljajo, da je poslanec Costa v zbornici zahteval, naj se člene Francovega kabineta, ki so odgovorni za dogodke od 1. februarija zapre, ter naj jih sodi gospodska zbornica. Angleška eskadra v .Južni Afriki. Angleška pošlje na je^en v južno Afriko e3kadro križarjev prvega reda. Poveljnik eskadri bo kontreadmiral sir Pery Scott, ki poveljuje sedaj prvo eskadro križarjev ka. nalske fiote. Dnevne vesti. Zanesljivost uradnega lista „Osservatore Triestino". Pišejo nam : V št. 168 od sobote 25. julija 1908. prenesel je med drugim tudi inserat oziroma vozni red državne železnice v Trstu, kjer navaja odhode in dohode posameznih vlakov na državnem kolodvoru. Ni nam znano, ali ga železničaa uprava zato plača ali ue, vendar pa mislimo, da si da to honorirati, kajti ta list se da za vsako objavo presneto mastno plačati. Pribiti pa hočemo to, da s tako objavo, kakor jo je prinesla navedena številka, uradni list škoduje upravi državnih železnic in pa občinstvu. Torej dne 25. julija prinaša ta list vozni red z dne 1. oktobra 1907., ki že zdavnaj ni več v veljavi in vozijo vlaki že od 1. maja popolnoma drugače ; tako ima n. pr. označen odhod za brzovlak zjutraj ob 7'25, da si se je gotovo že marsikateri gospodov urednikov odpeljal zaatoni s tem brzovlakom toda ob 7*45. Direktni voz I. II. in III. razreda gre tudi samo do Prage in ne več do Berolina itd. Omeniti pa moramo tudi še neko drugo važno stvar, katere poklicani faktorji ne bi smeli iz oči pustiti. Ta uradni list označuje nekatere postaje s takimi spakedrankami, da je sramota za državo, da dopušča kaj tacega. Tako n. pr. imenuje postajo Herpelje -Kozina E r p e 1 j e j zori o ljubezni do domovine, hrabrosti in ena kih stvareh ? Kajti v njih očeh sem bil zastopnik dveh teh lastnosti. In kljubu temu sem — „bedak". In tako sem torej odpotoval v Kišinev ; naložiti so mi torniatro in enako vojno opravo. In marši ral sem skupno s tisoči, med katerimi se jih je bilo le nekaj malo prijavilo prostovoljno kakor jaz. Drugi bi bili ostali doma, ko br jim bili dovolili. Vendar, tudi ! oni so šli kakor mi, v svesti si enega cilja, prehodili tisoče in tisoče kilometrov in se bili prav kakor mi, ali celo bolje. Izpolnjujejo svojo dolžnost, čeprav bi najrajši zdaj takoj vrgli vse proč in stekli — ko bi jim le dovolili. Rezek jutranji veter veje semkaj. Grmovje se maje, zaspan ptič splehuta kvišku. Zvezde ugašajo. Temnomodro nebo postaja polagoma sivo, se odeva z rahlimi oblački; siv somrak vstaia s tal. Pričel je, tretji dan mojega.... Kako naj imenujem ? Življenja ? Agonije ? Tretji.... Koliko jih še ostaja? Gotovo ne mnogo. Jako sem upehan in najbrže ne bom niti v stanu odmakniti se od mrliča. Kmalu bom onemu enak in nehala bova biti sovražaika. Moram malo piti. Pil bom trikrat na dan : zjutraj, opoldne in zvečer. (Dalje) Stran II »EDINOST« štv. 210 V Trst:*, dne 31. julija C o b i n a, Pr^ačino nazivlje Pre?a sina. Kdo ie spakedranko skuhal, nam ni znano: Podružnica je v gibkih gmotnih razme- bliščiju zlate črke: Pr osveta, Svoboda! rab, toliko boli, ker se mora boriti z na- Do tja, do tja moramo zgraditi pot! Tam se a!i „Osaervatore" ali Ž -leznična uprava? Vse- rodnimi sovražniki: z Nemci. Frischaufov odpočijemo, tam bomo plačani za svoj trud, dom je največega narodnega pomena. . ko bomo gledali iz aolnčne višine na trumo Luitska kuhigna Tako ss glasi nadpis, romarjev, ki prihajajo po naši poti, ko bomo ki se nahaja v ulici S. Zenone št. 8. Samo na ci,Ju zrIi množico, ki nas blagoslovlja: kako se vidi, da se je dotičnik trudil in mučil, predao je rešil to vprašan ;e, kajti Perva-čina je vendarle tako ime, ki se ne da tako lahko poitalijančiti. Dotičnik, ki je iznašel to apakedranko, si gotovo tudi že glavo beli, kako bi se dalo italijanski krstiti poitajo: Huda južina! Za slovenske abiturijente in spodnje Abiturijenti, na delo Ne plašimo se truda, neustrašeno saj brez bitke ni zmage! Društvo je štelo minolo leto 33 rednih ljetos je pristo- d?e besedi sta in še ti tako grozno popačeni. Ali nam ne dela sramoto tak nadpis? Ne morem si i>ojasniti, o« kodi izvira tako popa-, čenje? Ali vsled nevednosti dotičnega gospo- đanov, in podpornih 4 (!!) darja, a'i vsled skrajne nebrižnosti do našega; 7 abiturijentov. * "" ---- " - - . Novi odbor je bil izvoljen tako: Kari Ferluga, preds., Maks Obersnel, podpreds., Maks Jerič, tajnik, Ivan Marija Čok. blagajnik, gimnazijce. Abiturijenti, ki želijo vatopiti k jezika ?!! Žalostno je pa vendar-le! Južai železnici, naj vpošljejo tozadevne prošaje M i m oid o či. takoj na prometno ravnateljstvo (Verkehrs- j Akad fer dpaštyo y Trst|| -e imelo Direction) — Absolviram spodnji gimna- sobot l8 t m Bvoj ob5ni zhoi. Da katerGJai Yla^k? f^tmk, arhivar: ajci dobe lahko mesta poštnih otic.jantov pri gQ S3 reSiia m vaŽQe dru§tveae stvari Andrej Sosič namestnika dunajskem poštnem ravnateljstvu, kjer vaprej- Posebno mi je omeniati ustanovitve „JuriA mejo v najkrašem času do 200 novih moči. d j a kluba^ ^ ima naIogo 8tro_j Važen sestanek v Bojanu. Prejeli smo : Dobe takoj nekaj pla^e in morejo v b do < kovno izobraževati društvenike — juriste, na-! ^ed kakimi dvemi leti je bil navstal iz golj ; ki radi golih osebnosti zanašajo prepir v letih postati asistentje. bavljati strokovne knjige in revije in vzdrže- nekih osebnosti, — ki pa niso imele prav nič j na*>e narodno in družabno življenje. Proč iz Grviaon Skapin in B a 1 k a n e c. „Čitalnice" podala roki in obljubila pod častno besedo, da se bosta od dane? dalje obe društvi mejsebojno moralno in materijalna podpirali. Pač pa se prepušča vsakemu društvu poseboj svobodno in neodvisno razvijanje. Ob tej važni priliki spomnilo se je — po inicijativi tajnika g. Cotiča — tudi naše družbe Cirila in Metodija, za katero se je nabrala svotica. Ne moremo si kaj, da ne bi psvdarili, da uas ta pametni ia v narodnem kakor tudi v družabnem pogledu prepotrebni ko~ak ro-jan^kih rodoljubov od duše in srca veseli tembolj, ker tudi izvestna prizadevašja iz Ljubljane doli, zahtevajo, da mi čim trdne;« 3klenemo svoje vrate. . Rojanski rodol u »i so pokazali pot, katero naj bi nastopili vsi oni, Razpis službe. Pri političnem upraviteljstvu vati stike z absoiviraaimi juristi. Pri poročilih opraviti z društvama prepir med členi družabnega življenja na Primorskem je podeliti službo c. kr. okraj- odbornikov iz lanskega dela smo izprevideli, pevskega društva „Zarja" in onimi „Čitalnice" Zgledujmo se nad nega gozdarja in eventuelno gozdarskega po- kako lepo je napredovalo društvo. Tako iz- T Rojanu. Ta, (kakor rečeno) iz gole oseb- katerim čast! z osebnimi Rojanskimi mržniami! rodoljubi. mcčnika. i kazuje društvena blagajna sicer mal, a za nosti navstali prepir se je gojil upiav po Pomoč proti SUŠi. Poljedelsko minister- društvene razmere lep prebitek. Od društvene! Jugoslovanski. ........... A , stvo ie dovolilo za nabavo sena živinorejcem je popolnoma ločena „blagajna za ljudske Rojanski rodoljubi videči, da imata obe na Kranjskem 200.000 K. Nabava se bo vr-1 knjižnice"; tako, da gre vsak dar in pri- društvi jednak smoter, da namreč mej našim šila potom „Gospodarske zveze". ; spevek v eno blagajno, za katero je na- prodom — posebno pa se na narodno tako r manjen eksponirani točki, kakorsna je Koian — Za slovenske abiturijente. - Avgustova ~ S1;dnia blagajna izka^e letos prometa i vzbujata in gojita narodno zavest, je to bolelo,!;-™^-ž te Vilka „Omladine" knz, de prihodnji teden, K 1906.74 in° J3:cer s0 done.le veselice vedoče, danas ta nebodigatreba-prepir .o- ^" bo namenjena zlasti abitunjentom, katerim K 342 12, prispevki obetih knjižnic K rako in materijalno ilabi in koristi le tre- ^f*™* S^/T ! n„Z'l poda kolikor možno točne informacije glede 132-24, razprodaja blokov S 120*20, darovi — našemu narodnemu sovražniku. ! ucneijsna^ i ljuas/u s K 4L3'12, (Tržaška posojilnica ia hranilnica Slednjič se je omenjenim rodoljubom po t - • t> i K 100'—, tržaški urednješolsi K 50'—) Naj-' srečiio, pripraviti obe društvi do sporazum nistvu v Ljubljani, Breg 12, ako pošljejo 4> ve- darcv priteklo v to blagajno od našega j U^nja, ker ao namreč členi istih tudi A. v znamkah. ^nižjega ljudstva, kateremu so v tem alučaiu sami prišli do spoznanja in prepričanju, da Znižanje naročnine za iadljske telefonske imovitejši Slovenci v svoji ponižnosti pustili Je ta prepir brez potrebe zaneteni v kvar druš-priklope. Na predlog c. kr. poštnega in brzo-; prednost Zakaj ti poslednji nočejo uvideti t7ima ln narodni st.-ari v Rojanu izbere stanu. Opozarjamo na to številko vse interesirane; nenaročniki jo dobijo pri uprav vsi, javnega ravnateljstva je odločilo c, kr. trgovinsko ministerstvo pristojbino za krajevni promet ladijskih telefonskih priklopov v tržaški luki na dnevno 2 K. Prvotno določeni minimum 20 kron 66 je popolnoma opustil, tako, da bodo plačevala ladijska poveljništva v prihodnje kakor naročnino za krovne telefone po jednostavni postavki dnevnih 2 kron, brez vsacega mi- j ki se prištevajo nima; ako se bo n. pr. zahtevalo naročilo celo na telefon samo za 4 dni, vplačati bo le pri-i stojbino 5 kron in ce (kakor prvotno določeno) 20 kron. Nadalje je c. kr. trgovinsko ministarstvo pooblastilo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo vsprejemati celoletna naročila na ladijske telefonske priklope, v katerih slučajih se bo vplačevalo, ne 2 kroni dnevno, ampak za druge naročniške postaje odmerjeno navadno naročnino (sedaj v tarifnem razredu C s 3000 lastnimi klici na leto 170 kron), večletno doklado 70 kron. Planincem! Dr. Johannes Frischanf je znan v slovenski javnosti. Četudi Nemec ni trobil on v rog šovinizma, temveč spoštoval je tudi druge narodnosti, iztesti Slovence. Glavni delovanje v turističnem smislu je osredotočil v Savinjskih planinah, tej spodnje-štajerski Švici. Pisal pa je tudi za nas Primorce znamenite spise. Seznam Frischaufovih 72 planinoslovnih knjig in spisov ima brošura: Dr. Johannes Friichauf. V proslavo njegove 70 letnice spisal F. Kobeck. Založ'la Savinjska podružnica. Svoječasno se je čitalo v časnikih, kako grdo so napadali dr. Johannesa Frischauta, vseučiliščnega proiesorja v Gradcu njegovi lastni rojaki, predbacivali so mu narodno izdajalstvo itd. radi tega, ker je ravnal kakor poštenjak, ki je podpiral S. P. D. opravičene težnje, ker ie razkrival naravne lepote naše domovine širjemu svetu. Frischauf je odkri-vatelj Savinjskih planin; on je prvi pred 34 leti pričel turistično delovati v teh planinah in je še sedaj kakor sedemdesetletni starček z mladeniško vnemo rad poseča. Spisal je knjige in članke o našili gorah ter je vedno in povsodi hvalil, kar je bilo hvalevredno, a nasprotno ojstro grajal kar ni bilo prav. Ni se oziral ne na levo ne na desno, stran-karstva ni poznal. Bil je nam Slovencem naklonjen in je podpiral naše turistične težnje. Nasprotniki njegovi pa so mu zato grenili življenje in so celo dosegli njegovo predčasno upokojitev. Frischaufova koča sg je že zgradila in sicer na Okrešlju, na oni gorski planoti, kjer je Fri3chauf pričel svoje turistično delovanje v Savinjskih planinah pred 34 leti. Okrešelj je v turističnem smislu ena najvažnejših toček v Savinjskih planinah, od tam ko izhodišča na vse strani. O J tam vodita dva najintere3antnejša naša pota: Bkozi Turški žleb in na Kamniško sedlo. Mislilo se je že prej na to, postaviti na Okrešlju svojo kočo, ali bilo je nuj ne j šega dela. Sedaj se pa ni dalo odlagati. Sed8j se že ponosno dviga udobna planinska stavba : „Frischautov dom" na Okrešlju, v znamenje, da znamo Slovenci častiti moža, ki je ostal značajen in zvest svojemu narodu, a nam naklonjen, moža, ki se je vedno le boril za pravico in resnico. Ako namerava kedo od naših čitatelje v na Okrešelj k slavnosti, mu priporočamo, naj se pelja z železnico v Kam m k. Tam pa naj povpraša pri načelniku kamniške podružnice g. Kemperle, trgovca; ta izve natančneje podrobnosti in poj de lahko s Kamničani skupno k otvoritvi. Kdor pa ne gre, pa naj pošlje kak prispevek v sklad Frischauf o vega doma. Savinjski podružnici S, P. D. t Gornji grad t roke načelnika g. nadučitelja Kobecka. pomena tako potrebnih institucij, kakor bo; v sredo večer so se sestali v svrho spo-ljudske knjižnice, je neumljivo. Nobenemu razumljenja odborniki in nekateri prijatel;i slov. tržaškemu visokošolcu ni pot posuta z »Zarje44, „Čitalnice", Rojanske podružnice; rožcami. vsi imamo potrebe duševna in te-1 činižbe Cirila in Metodija in kosumnega lesns, a vendar smo Bi vedno V 87e3ti, da i društva. Nastopili so razni govorniki, ki so poleg našega želodca, ki se večkrat oglaša, i Tsi povdarjali nujno potrebo, da mora med | ugodno imamo tudi srce, ki gorko biji za nekaj ' „Zarjo" in „Čitalnico prenehati vsako ne-višjega., idealnega. Mnogo na je Slovencev,! 3porazumljeaje in da sovraštvu ne sme biti včasih veC prostora med njima. Mej burnim odobravanjem sta si predsednika včasih44 med „naše54 fie pohvalijo, češ „Slovenci t Trstu dobro napredujemo"; a več nego toliko pa ne ® store za trž. Slovenstvo. Poleg že lani obsioječe knjižnice na Opčinah, (ki ima 225 knjig), smo letos uita-, novili knjižnico pri sv. Ivanu (162 knjig) v i Rocolu (80 knjig) in v Bazovici (174 knjig), j Vse te knjižnice se vedno spopolnjujejo. —; Veliko so pomogali „Balkanu" trž. srednjo-! ter so šolci z delom, pa tudi z darovi, bodi v denarju, bodi v knjigah, katerih so podarili kaj lepo število. Blaga beseda. Dae S. t. m. se je vršila v Xran]H okrajna učiteljska ko ferenes. Po zborovanju je bil skupen obed. Poleg drugih se je oglasil za besedo tudi g dekan Koblar) ki je povdarjal v svoji napitnici — kako:- čitamo ^Učiteljskem tovarišu" — da imajo kate- mnogo lažje stališče pehi sjmio šoli tudi v dragih predmetih od leta do leta boljši, kar vpliva indirektno jako dobro tudi na pouk v verouku. Zatrjuje, da a o so razmere med duhovščino in učiteljstvom v novej^eni izdatno ublažile, zagotavlja, da ho možno, vsaj kar se tiče vzgoje in pouka v fioli, delati obojestransko skupno, kar bo seveda na korist mladini in po nji slovenskemu narodu ter napiin dela v:;-mu učiteljstvu v kranjskem okraju. To so res blage besede, ki po kaj razlikujejo od strupenega besnenja na Kranjskem proti učitelj-stvu ! Te beseda kranjskega dekana n ij bi uvaževali vsi, ki jim je v resnici na tem d* izvestnih krogov Zarje" in naša So^ka mladina napreduje ! Iz žiulienjo morilca Mmspergs. Z Fodranove preiskave. Zdi se, da je Fo Iran rad kradel pisma, i našli v njegovem stanovanju zaboje,; polne kuvert, s katerih so znamke odlepljene. Fodran je baje pred letom poskusil v Zahvala bodi izrečena vsem( vlaku oropati nekega pasažiija ventura. sett mana. Fodran, darovalcem in podpornikom druStva, posebno, Na včerajšnjem zasližavanju je Fodran onim okoličanskim društvom* s katerimi smo ZOpet trdovratno tajil, a se je zapletel v se vzajemno podpirali („Zvon", „Slovan4*,1 marsikatera protislovja. „Straža". „Lipa", Sv. Ivanski tamb. zbor. Degenerirana Fddranspergova „Zastava" itd.) ... .,1 rodbina. Posebno zanimivo je bilo ietno poročilo, . . , . tov. tajnika, ki je izvajal približno takole:..1. . Fo:1ransPere ,zv,ra' kako' čvrsto smo delali, plapolal je ogenj navdu- šenja vse leto; enkrat več, drugikrat manje, bine. Obiskal je ljudsko Solo v njegova abnormalna narava se smo poročali plemske rod-Lj ubijani in je pojavljala že tedaj s tem, da je rad kradel pisma in a vedno. Vsako sredo eo se vršili društveni se . XT. ,, .. stanki na katerih ao tekmovali nredavatelii.' znamke- Njegeva mati Marija lodransperg je fvahne debate so KS bil* radi *a tri prejšnje mrtvilo ter da je nastopila nova caso passero da Lei nella La riverisco e segno Triest?, 14/7. 1905. A pismo z dne 24. julija 1^05. se glaoi tako-le : Trieste, 24./7. 1905. Signora Pr&f sel! Non ho potuto venire perche mi sto ■ aneora male, ma questi primi giorni rod j manehero di fare il mio aovere. Per momento ealuti Fodran. Souo limasto gia di nuovo 4 giorni in j časa per causa di un male della mano si-nistra. — Ker poškodovanka ni mogla priti do pta* čila zahtevanih stroškov z lepa, se je obrnila na tukajšnjega odvetnika dr. S., ki je ttrjal gori omenjeno sroto s pismom 17. avg. 1905 doba z geslom: delo. Nezaupni, ironično smehljajoči se obrazi, so se zresnili. Danes so verni. Danes verujemo, ne, prepričani smo da dosežemo določen cilj, do katerega leta ječe in je izgubila plemstvo. Njegov oče! Siedujič se je Fulran vdal ter ho obvi zal v pisarni omenjenega odvetnika plačati zalite vano odškodnino. To odškodnino je plačeval Fodran v malih obrokih večinoma po H kron in to od polovice avgusti do proti koncu decembra oraenjenega leta, torej več nego 4 mesece. Ker je Fodran enkrat zastal s plačilom mu je odvetnik dne 24. oktobra 190 ."i. žugal s tožbo, nakar mu je Fodran odgovoril a sledečim pismom v nemškem jeziku, ki se glasi na slovensko prevedeno tako-le: Trst 30. oktobra 1905, je bil 1. 1870 obsojen na devet let in je 1. 1877 umrl v ječi. Brat morilca je bil tudi i enkrat obsojen radi tatvine in sestra je bila lahkoživka. * * * Tukaj živeča rodbina Pompeja Fodrana vitez p). Fodransperg ni z morilčevo rodbino niti v daljnem sorodu, niti je bila kedaj z njim v kakem stiku. Fodran Še vedno taji. Fodran še vedno taji, češ, da ni on umoril j'q razkosal Lucije Fabre. Včeraj so bile na vodi trnjeva pet dela. In za delo se čutimo sposobni, letos smo verovali v sebe. Da so predavanja tako krasno vspela, zato gre zasluga predavateljem in v prvi vrsti načelniku predavateljskega odseka. Sestanki pa niso bili le predavanjem posvečeni. Kakor stanovska organizacija smo se tudi posvetovali, kako bi se izboljšalo ... ------------j- ------ -----a ~~ --------^ gmotno stanje našega dijaka. Tu našteva policiji zaslišane razne priče, med temi tudi; iro^poc poročilo mnogo korakom, storjenih v ta namen, soproga kleparja Gottinger, ki stanuje v hiši, f Dr> Tukaj posebno naša prizadevanja v dosego podpor v kateri je stanoval tudi Fodran. ■ Potrjujem Vaš ilemo. od 4. t. in brezobrestih posojil, kar se nam je, žal,1 Sodi se, da je bil on, ki je skušal s se-; morem Vam le ponovno reči, da še le 4. no-ponesrečilo. Ko smo izvedeli, daje na naši kiro umoriti pismonošo Velikonjo. jvembra bom mogel zopet pričeli s plačeva- pošti izpraznjenih 6 mest praktikantov, smo' Kdo je bila umorjenka? iDiem obrokov. Grožnje s sodiščem me čist j Umorjena Lucia Fabr* se je rodila v Dlč n* mw»0 U*trašlti< ravno tako kakor ne I Boni (Bone na Alžirskem) leta 1882. Očetu m. in s tem takoj obvestili naše abiturijente v , Pazinu, Ljubljani itd. nci. To bi bilo v kratkih potezah delovanje; -e bilo ime IvaQ Fabr^ materi Marij'a Pona> v društvu, Lucie Fabre je zapustila dvanajstletnega sina, Ravno tako velik napredek se nam kaže ^ s3 nahaja v nekem kolegiju v Tunisu. Fabre je prišla iz Milana v Trst dne 16. junija. Fodran leta 1905. poškodoval z biciklom žensko > Kontovelja. — Plačal odškodnino. Leta 1905. je Julij Fodran v Trstu po- na polju ljudske izobrazbe. Sicer se javna predavanja iz opravičljivih vzrokov letos žali-bog niso vršila; tem lepše vspehe pa vidimo na ustanovljanju ljudskih knjižnic. Danes štejemo 4 društvene ljudske knjižoice, a pri-, pravi jamo peto. Tukaj omenja poročilo podpore, dobljene minolo leto v ta namen. Kako željno je pričakovalo ljudstvo te knjižnice, priča navdušenje ob slarnostnih otvoritvah in delovanje istih. Da smo s knjižnicami prižgali luč prosvete, dokazuje dejstvo, da so ose, ki ne marajo svetlobe r svojem gnezdu, zabrenčale in vzletele. Zašumelo je in strup, ki bo ga nabirale ves teden, so zlivale v svojem sobotnem lističu. Na obrekovanja od strani lažnikov pa ne s m e m o odgovarjati *eč, ker s tem bi sebe omadeže- opomine ▼ali. Nas pa navdaja sladka zavest, da delamo z dne 14. jubja 1905. in 14. julija prav: saj le na aladko sadje letijo ose. : sicer v italijanskem jezika. Pismi, la Na nekaterih slavno stih je bilo društvo P*8am T ral kvečemu plačati zdravr».ške Kontovelja hšt. 176, Na podlagi zdravniškega spričevala, izdanega jej od zdravnika dr. G. Bechtiuger ja, je zahtevala poškodovanka na zdravniških stroških, na odškodnini za tritedensko nezmožnost za del o, na stroških za bolečine in na odvetniških stroških skupno 75 kron 56 st. Fodran je takrat stanoval v Trstu v nI. Ghega št. 8, je na opetovane j ker sem poškodovanke isti odgovoril s pismi 1905. in niste sicer julij Slednjič končuje poročilo ! i Tovariši! Pes toj mo in ozrimo se! Vso to pot za seboj smo zgradili letos. Mnogo dela nas je stala; a bogato nas poplača misel, da smo bližje cilju: bližje smo oni foločni podobi tam v daljavi, na katere ščita se Deetinta signora! Ricevetti oggi ale 13. crt. Lnra pregiata con unito conto del Sig. DM. G. Bechtinger. Ebbi diverse volte T intenzione di passare da L8i, ma cansa della mia male gamba, ero coatretto di rimanere a časa fin oggi. In ogni bil sicer stroške. Nesposobna za delo pa ni bila in sem se o tem tudi prepričal, kljubu temu seiu se dal pregovoriti k odškodninskemu plačilu. Drugič ne bom več tako pošten, če tudi taka živina cerkne na licu mesta. Poudarjam zato še enkrat, ali ona vzame to, kar imam in jej dajam, ali pa storite, kar hočete. Jaz pa poznam svoje pravice ravno tako dobro kakor svoje dolžnosti. Ako mi provzročite najmanj še V Trstu, dne 31. julija 1908 >EDINOST« *tv. 210 Stran II i' neprijetnosti, radi katerih bi prišlo v nevar Bost moje službeno razmerje ali možnost mo-jegfe preživljanja, pa ne bom le zahteval odškodnino, marvoč boste Vi odgovorni za vse posledice. Zlepa in s potrpežljivostjo se da e mnogo doseči, nikoli pa ni brezobzirni ravnanje ime!o ša kaj U3peha. S spoštovanjem Fodran L r. Na to precej arogantno pismo mu je odvetnik odgovoril se precej ostro, posebno karajoč istega radi napadov na vbogo žensko, katero je p jvczii. Poslednje pismo je imelo vspeh, kajti Fodran se je po istemu kolikor toliko drž il pogojev obrokov ter končno iz-jzplačal kakor omenjeno vso odškodnino tekom meseca decembra. V odvetniški pisarni, v katero je prihajal vsakikrat osebno s pogojenimi obroki, se je obnašal vedno nekako nervozno, hotel je vsakikrat, da se ga odpravi takoj, ter je bil jako nestrpen, ako je moral čakati. Enkrat v svoji nestrpnosti ni hotel niti čakati na pobotnico ter se je izrazil, da ss labko zaneseta on in pisarna eden na dru-zeg.i. Sploh je napravlj&l Fodran na pisarniško osob>e vtis abnormalnega človeka, in ».ovčka s katerim ni bilo prijetno imeti posla. Sicer p3 izhaja že iz pisma samega, nc4ca prevzetnost, v kateri se je čutil vzvi-šeaega nad ubogo priprosto žensko, katero je poškodoval. Tudi njegovi pravni nazori o pravicah in in dolžne stili so vsekakor posebni. Zanimiva jo dudi njegova morala na koncu p sma. če bi se bil F<"»iran držal iste, gotovo ne bi danes bil tam. kjer se nahaja. Elina prijazna točka v pismu je ona, kier se spominja svoje matere. To bi bilo tudi v dokaz, da je ista ttdai živela. Seveda je še vprašanje, ali ni to vse le pretveza v opravičevanje svoje insul-ventnosti. Fodransperg v Carigradu. „N. Wiener Tagblatt" je prejel iz Carigrada brzo.a-rno poročilo o zan:mivih podrobnostih o F«"»dranspergu, ko je iiti bival tamkaj. Puročilo pravi: Vest o zločinu Fo-aran^perga je rapravilo med tukajšnjo avstro-ogrsko in nemško kolonijo, kjer ie bil Fo-drfcnsperg znan, veliko senzacijo. Pred 03mimi leti je bil Fodransperg uradnik pri orijen-taiski železnici, v začetku je dobival plačo vsak dan sproti, pozneje ie bil stalno nameščen z mesečno plačo 140 K. Imel je pa tudi velik po^traDski zaslužek, kajti bil je izvrsten risar. Izdeloval je razne rizbe ?a visoke turške vojaške uradnike, za kar je bil dobro plačan. Fodransperg je bil tudi dober cizeler in mizar. Doma se je mnogo bavil z mizarskimi deli. B:val je v carigradskem predmestju Sv. Štefana. Za časa svojega bivanja v Carigradu se je oženil z neko lepo Grkinjo, ki pa nI bila premožna. S to Grkinjo je imel dva sina. Tukaj ni znano, kje da se sedaj nahaja žsna z otrokoma. S svojimi kolegi je Fuiransperg malo občeval, vendar se ne more reči, da bi ga bili gledali po strani. — Pravil je, da je bil častnik, a da je kakor stotnik izstopil iz avstro-ogrske armade. Fo dransperg je gocorii več jezikov. V Ca'igradu se je naučil tudi turško. Iz službe pri orijen-talski železnici je izstopil dobrovoljno. Po njegovem odhodu iz Carigrada se ni več ničesar čulo o njem. Tržaška maia kronika. 0 vtopljeni ženski v Ćedasu. Tukajšnji1 listi so predvčerajšnjem priobčili vest o identifikaciji mrliča one ženske, ki so jo potegnili iz morja na čedaški obali pri Barkovljah, in trdili z neko čudno gotovostjo, da vzrok žalostnem koncu je bila nesrečna ljubezen. Natvezali so svojim čitateljem dolgo vrsto podatkov, nabranih bog ve kje. Povedali so, da je samomorilka zbežala z doma za nekim namišljenim ljubimcem; lijti so ju celo videli, kak j st* se kregala v Skednju. Vse to besedičenje ob odprtem mrtvaškem odru nesrečne ženske pa je bilo popolnoma neutemeljeno. Včeraj je bil v Trstu svak od Ezsti Pollak (tako se je imenovala samomorilka), Hetrik Rite z, ki nam je povedal žalostno zgodovino te ženske. Pollak je imela 33 let in bila doma iz Budimpešte, kjer še živi njena mati Regina vdova IMlak. Pokojnica je bila neporočena in židovskega veroizpovedanja. Njej se je, že ko je bila deklica začela razvijati strašua bolezen : lupus, čigar brazgotino nesi na desnem licu. Sedaj zdelo ee je, da se je bolezen zopet začela razvijati s ponovljeno silo. in nesreč-nica je bila prepričanja, da skoro izgubi vid. Zato je sklenila storiti konec svojemu življenju in se je 18. t. m. oddaljila z hiše neopažena, Vieklo jo je k morju, v čegar valovih hotela je iskati smrt. Žs prvi dan, ko je bila tukaj se je vtopila. Gosp. Racz je vzel v oskrbo ono malo, kar so našli pri njej. Truplo bodo prekopali iz katoliškega v židovsko pokopališče. Obesil se je. Včeraj kmalu po poludne je ne i mladenič v „borovem gozdiču" (bosco del pi ni) opazil na nekem drevu obešenega človeka. Tekel je v mesto ter je to prijavil prvemu redarju, na katerega je naletel Redar je telefoniral na policijsko ravnateljstvo in na zdravniško postajo, ki so kmalu prišli na lice mesta. Prerezali so vrv, na kateri je visel, a zdravnik je zamogel konstatovati le smrt obešene a. Prišla je na to sodna komisga, ki je ukazala prepeljati mrtvaca v kapelo »v. Ju sta. Samomorilec je neki Adalbert Bernaschek, star 23 let, bivajoč v ulici del Toro št. 4. Do 15. junija t. I. je bil finančni stražnik, tedaj so ga pa odslovili, ker je večkrat kazal duševno abnormalnost. In za to je verojetco, da ee mu je zopet /mešalo in da si je v hipni blaznosti pretrgal nit življenja. Smeinioa. — Sodnik : Vi ste tožitelja baje s tem razžalil, da ste rekel, da ga enkrat pokopljejo na pokopališču za živali. Kaj imate na to odgovorita ? — Obtoženec : Prosim gospod sodnik, rekel sem pa, da bo tam pokopan v častnem grobu. Koledar in vrome — Danes : Ignacij Lojola. — Jutri: Vezi sv. Petra. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne : -f- 33° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Mka an vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica lfincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. jggf m Društvene vesti. Vse pevce in pevke „Kola'4 vabi podpisani, da pridejo v nedeljo dne 2. avgusta. ob G. uri popoldan v prostore „Konsuinnega društva" v Hojan. Naprošeni ste. da se vde-ležite polnoštevilno tega sestanka. Odbor pevskega društva „Kolo v Trstu. Odbor podr. družbe sv. Cir. in Met. na Greti naznanja, da mora radi nepred^idjenih 7aprek preložiti svojo veselico, naznarreno za dan 2. avgusta t. 1. Dan, ko se bo vršila veoltica, se pravočasno naznani. Čitalnica pri Sv. Jakobu naznanja, da uprizori dne 15. avgusta t. 1. igro „Legijo-narji" in dan pozneie dne 16. avgusta igro „Rukovnjači". — Toliko na znanje bratskim društvom. ^^sr Te!ovadno društvo Tržaški „Sokoli M2 m? Napovedani izlet v Ajdovščino-Vi-pavo dne 2. avgusta t. 1. smo preložili na prošnjo bratskega društva »>v Gorici na nedeljo dne 8. f/septembra t. 1. Isti dan se bo ' vršila v Ajdovščini vel'ka slavnost, pri kateri bodo nastopila razaa sokolska društva. Na zdar! V Trsta, dne 30. julija 1908. Odbor. Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in Meto-dija na Greti nabralo se je pri sestanku v medsebojno pomirjenje društev „Zarje" in Čitalnice v Rojanu (in ta poravnava se je tudi dosegla) skromna 6votica K 5'10 ; mladi Mirko Renčel je nabral v isti namen še 50 Bt. Mar. delav. organizacija. N. D. 0. Udeležbo na slavnost dne 9. j avgusta 1908 so nadalje priglasili: 14, Pev-j sko društvo „Kolo" Trst korporativno z zastavo. 15, Pevsko društvo „Prešeren4* Bolju-' nec po deputaciji z zastavo. 16. Kolesarsko društvo „Balkan" Trst korporativno na ko-j lesih. i Konsumna zadruga „N. D. O." Priho-j dnjo nedeljo, dne 2. avgusta 1908 ob 10. uri predp. bo v prostorih „N. D. O." shod vseh članov, ki nameravajo pristopiti h kon-tumni zadrugi. Naprošeni so vsi, naj nemudoma prideio. — Pripravljalni odbor. s m m k, ___ " \__ - • - - ■ ? ; .'.-V-; v; --f.Viri.-^- IIIII I« Kdor hoče potovati hitro in lepo t v AMERIKO, naj se vozi s parniki ^ največje svetovne družbe -" ~ Seuerno-nemSlii Lloytf u Bremenu. I Informacije glede cen, črt itd. itd. , - se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York traja samo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki po- & tujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društve- ;; nih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike 9 potovati ceno in lepo. CENE ZMERNE. Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stiimpe, Piazza Giuseppina I Velika zaloga sira s specijaliteta lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigiano ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ===== Absolutno konkurenčne cene. Dona & Perissinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. ■■■■■■■■■■nH Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatoiij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Hprojem* od 18. do 1. In od 6. Jn pol do 6. la pol pop Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih m ^^ Kuhinjskih predmetov po naj zmernejših cenah. lfincenz Pibrouz, junior ulica delie Poste štev. 3. Direktni dovoz štajerskih kokoši i« jajc. Specijaliteta: Graške poularđs* Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. aliiai1 - '■■na Častim se naznaniti cenjenim klijentom, da odprem - - - - jutri soDoto 1. arosta, brivmco M I Nuovo Solone II Učni zavod za deklice, šolske sestre v crstu ; via P. Besenghi štev. 6 - Izvrstna lega, krasen razg'ed na morje in okolico, čieti zrak, vrt, eavo moderno opremljeno --poslopje, električna razsvetljava, kopališče telovadnica. - V š. I. <903 09 se otvori poleg ljudske šefe iii trgovskega tečaja I. in II. razr. dekliškega Jlcaja z aemškim učnim jezikom in slovenskim In italijanskim tečajom in r,ospodinj9ka šota. }(rana m stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo cez dan v zavodu Zi K. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, licaj 16 K, gospodinjska šola 20 X. Mr 1 v Trstu, uf. Vienna št. 15 = (HIŠA CE8ABE) = Udani €h MODERIAN« nimisin mmmmmm«TWM H. ■ohištvol solidno in elegantno po zmernih cenah Ostrednl banka českycti spofitelen PODRUŽNICA v TRSTU , — sprejme — Rafaele italia Trst — Via Maloanton 7 Zahteva se: Starost 14—16 let, dovršena meščanska šola. ali 4 razredi ene srednje šole ter znanje italijanskega, enega slovanskega in po mogočnosti — — tudi nemškega jezika. — — Ponudbe direktno na banko. ■ - V p^ avto rizo vani šoli za skušnjo = enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 z italijanskim in nemikim učnim jesikom odprt je letni tečaj tekom poletja. Na stotine uspoaobljencev iz te šole dobili so izvrstne službe. Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Michs, Priliko! Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko TecDnzif specijalist ZA OTROŠKE BOLEZNI v uliel Stadion 6.1. Telefon 18, IV (gledal. Feaioe) ter ordinira od 3. do 3. ure popoludne. £ £ V pralnici Movljenili o M in krojačinci SMMK ✓//////✓. » 11. FARCHI, Trst e ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej ▼ uL delle Legma) prodaja oblek, površnikov, palefof in blač Najfineje blago. \ _ „ (k.hM.Ak.iMM I pozor no 1 :: naslon Stran IV EDINOSTc Stv. 210. V Trata, dne 31. julija 1908 Vesti iz Štajerske. Vesti iz Goriške. Deželno zborski „slovenski klub" se je. Zmaga bojkota piva? Grafiki listi poro-včeraj v Gorici definitivno konstituiral. Kakor' čajo, da pivovarna v Gossu s 1. avgustom smo že svojeČasno poročali, so lemu klubu ustanovi obrat, ako občinstvo ne preneha z pristopili slovenski deželnGzborski poslanci: bojkotom. dr. Franko, Gabršček, dr. Gregoria, Kovsč, Mej narod na bicikliška tekma Gradec— Križnic, Obljubek, Savnik, Alojz in Josip Zagreb. Zagrebški bicikliški klub „Orel* Strekelj. Predsednikoma kluba sta bi'a izve- priredi dne 16. avgu-ta mednarodno tekmo Ijena Andrej Gabi šček in dr. Franko, ki se bo- iz Gradca preko Maribora, Celja, Krškega v sta v predsedovanju menjala. , Zagreb. Daljava ceste iznaša 240 km. Na-x Ureditev Soče pri Volčah. Leta 1905 < grade sestoje iz častnih nagrad in kolajn ter obrnila se je volčanska občina z več prošnjami! imajo vrednost do 1000 K. Tekmovalci vozijo na vlado, da bi ta postavila potrebne brani j po pravilih D. K. B. oziroma štajerske bici proti razjedajočemu delovanju Soče, ki kljub ---- — kamenitemu ostrogu, ki ga je postavila občina 1. 1903 na svoje stroške, razjeda in odnaša zemljišča ob bregu, ki je raztrgan že na štirih mestih nad tolminskim mostom. Po načrtu izdelanem po hidrotehnični ekspozituri v Gradiški, iznašali bi troski za najnujnejša dela ob desnem bregu Soče K 14.40U, dočim po mnenju namestništva na levem bregu ne kaže ničesar graditi, dokler se temeljito ne uredi hudournik Kamnica, ki izza Kolovrata vali v Sočo mnogo debelega grušča ter odtipka ^odo na nasprotno stran. V pokritje navedenega troška je dovolilo poljedelsko ministerstvo znesek K 7200 iz melioracijskega zaloga s pogojem, da se pokrije ostala potrebščina in da se po izvršitvi) zagotovi vzdrževanje napravljenih del. Mini- i sterstvo notranjih stvari je dovolilo v isti namen znesek K 4000 iz redne cestne dotacije za leti 1905 in 1906, eventuvalno tudi za 1. 1907. Občina volčanska je pa izjavila, da je pripravljena prispevati k skupnemu trošku znesek K 1000—1200 s tem, da preskrbi tike naseljenih Madjarov v Hrvatski. Po tej Vfl7fliltU statistiki je v Hrvatski 90.800naseljenih Ma- ,U4M,Ra djarov. O tej priliki piše „Pesti Hirlap", da je za teh 90.000 Madjarov premalo 45 ma-djarskih šol. Po statistiki hrvatske vlade je pa v Hrvatski samo 80.000 ogrskih podanikov, ki se jih prišteva Madjarom. Ali od teh pripada veči del naseljenim madjarskim Nemcem, a pravih Madjarov je v Hrvatski komaj 30.000 — in to so večinoma železniški uslužbenci. Torej na račun naseljenih ogrskih Nemcev zahtevajo Med; ari madjarske šole. Deset let je minulo včeraj, odkar jo umrl bivši nemški kancelar knez Bismarek. d\a težaka in en hlerar slovenske narodnosti, ki govore tudi nekoliko nemški, dobijo stalno službo pri važni in dobroznani tržaSki tvrdki. Naslov pri InFerainem oddelku Edinosti pod *t. 4S8. 498 D rnrlo Qp krasna gostilna, ki prinaša dober I I UU& Ot5 dobiček, z mebliraniui stanovanjem <"b morju. Vse v najlepšem redu. Potrebno je znanje slovenskega in italijanskega jezika. Cena po dogovoru. Kavarna ,,Moncenisio1: Babini. 1114 4. SEMULIČ klistiške zveze. Vloga za pojedinega vozača iznaša 8 K in se prijave brez vloge ne vsprejemajo. Start je v Gradcu točno ob 6. uri zjutraj na Tržaški cesti pri IV. km. in dospejo prvi vozači prilično med 3. in 4. uro popoludne v Zagreb. Cilj je pri domobranski vojašnici, a razdeljen je nagrad se bo vršilo v zagrebški delniški pivovarni, kjer bo ob enem tudi ljudska slavnost. Vozi se pri vsakem vremenu. Prijave vsprejema do 10. ure zvečer g. M. Merčep, Preradovičev trg štev. 7. Gasilno društvo s slovenskim pcveljstve-nim jezikom ustanove pri Novi Cerkvi blizu Celja. Razne vesti. Šola vpodobljajočih umetnikov na Morav-skem. Morat ški češki umetniki so imeli pod predsedstvom slikarja Uprke shod, na katerem so v sprejeli resolucijo, ki zahteva ustanovitev posebne češke šole vpodobljajočih Tvrtika IvEH SlRlitZ falLoTufGiosue umetnikov na Moravskem. bboda se je ude- j Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenali obleke in blago za moške obleke povsem nove. Speciiateta drobnih preJmetov za krojače. 1349 Mladeniči Proda se v Hicmanjih priredijo ua trgu dne avgusta javni ples, ker je bil preložen radi neugodnega vremena. K obilni ude-ežbi uljudno vabijo Mladeniči._1130 zaloga oglja v dobrem kraju. Naslov pri Ins. odd- Ed._1125 Prnffloin ca obleke za moške in dečke Pla-rrUUctjU čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I. 862 7o|nnO urna istiskega T. vrste po 2« K £.aiuye Vlllct hkt od 56 litrov naprej. — J Kraški teran po dogovoru. — Jože Če b u l e c' v Sežani. 1038 Izvrstno istrsko vino ]£££ S tani pri Vrsaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje usorce. 1022 V Rojanu se oddasta v najem dve stanovanji. Hiša nova. — JB o 1 e, štev. 34H. PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanić, Trst ulica della Ouarciia štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vrste; vino v buteljkah in likerji. vsake Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERCh. potrebno vejevje in bičje za to delo. Pokritih ležilo več uglednih politikov in poslancev, je bilo torej K 12.400. Na mariborski gimnaziji je bilo v mi- Deželni zbor je v svoji seji dne 24. no- nojen šolskem letu 290 slovenskih in ltf5 Tpnnw;n« io twIn sporne takoj po§te- vembra 1905 z ozirom na veliko nujnost, da nemških dijakov. ■ llJUVlIId. JG&IVIII nega učenca. Prednost se izvrše predlagana dela, in na prežalostno Mati Grete Breyer zblaznela. Iz Frei-i Xna stanje volčanske občine dovolil za ureditvena; berga (v §aški) javl]ai0f da je zblaznela mati Pod »rnmorec glavna po.ta. dela na desnem bregu Soča pn Volcab znesek | Gret0 Breyerj ki je bila te dne obglavljena. K 2000 s pogojem, da se delo izvrši pod. Mati Breyerjeve je bila radi krive prisege vodstvom državnega organa m da se občina; obsojeaa v dveletno ječo. dov1emh3del° **** ™ ^ Dvorni župnik škof dr. Mayer na Dunaju ' ^Meseca6avgusta 1906 naznanilo je na.| je praznoval v soboto osemdesetletnico svojega mestništvo deželoemu odboru, da je naročilo j roJ8tva* okrajnemu glavarttvu tolminskemu, naj ukrene Koliko Madjarov je v Hrvatski t „Pesti T^e potrebno., da se začnejo graditi brambena j Hirlsp" je te dni priobčil izvadek iz statis-' dela ob Soči pri Volčah čim prej možno. i ^gm^i^HHHHi^HH Poljedelsko ministerstvo je pa naročilo! gozdno-tehničnemu oddelku "v Beljaku, naj izdela načrte za obzidavo hudournika Kam-j niča, čegar uravnava je v tesni zvezi v ure-1 ditvijo Soče. Oddelek je pa predložil poročilo, da ni nujno potrebno, da se uredi hudourniki Samnice, ki ne prinaša v Sočo niti od daleč toliko gruSča kakor drugi hudourniki, ki se stekajo višje od Kamnice v Sočo, oziroma v Koritnieo. Z ozirom na to je deželni odbor povabil I namestništvo, naj pojasni, kako stališče zavzema glede ureditve Soče pri Volčah, ki soj za njo že dovoljena potrebna denarna sred-; stva, ki so pritoki Soče. Mej tem je pa vol-čansko županstvo naznanilo deželnemu odboru da je desni breg Soče pri Volčah v jako veliki nevarnosti in da bi prva veča povoden j odnesla mnogo občinskega sveta in bi zasula veliko obdelanega zemljišča, radi česar je uravnave Soče zelo nujna. Ker sta volčanska in tolminska občina glede ureditve Soče pri Volčah različnega mnenja, predložila se je vsa stvar 1. 1907 poljedelskemu ministerstvu v oiločbo od katere je odvisno vse nadaljne postopanje v tem vprašanju. Pred dobrim mesecem je pa nr.mesini-stvo obvestilo deželni odbor, da bi zamogla imeti uravnava desnega brega S ;če slabe posledice za levi breg, vsled česar je neobhodno da se uredi tudi ta. Trošek se je prevdaril na K 41.716, k kateremu je obljubilo prispevati poljedelsko ministerstvo s polovico, to je s K 20.858. Dežela bi morala prispevati k troškom vaaj 20 odst ; ostalo potrebščino bi morali nositi prizadeti činitelji, namreč tolminska in volčanska občina. Deželni zbor se bo moral v prvem svojem zasedanju baviti s tem perečim vprašanjem. Bogata izbera pohištva in tapecirar delalnica. Trst, trg Belvedore Stev. 3 Vsaka ekonomična družina nakuoi VMB.lt IT JT g£» v velikem skladišču v ulici San Nico'6 18 Uuteljke „Reklam" od 1 lirra 55 krajcar' .-. Nepremenjeni tip. Znamka neprenosljiva ££€>0-0 O : : Mehanična delalnica : : avtorizovana za napeljavo vode in pli- ^ GUIDO SAMBO g Zastopate odUio»aae toTaits iiamolonov TetiuOr i ^ GRAMOFONI od 50 K naprej z debrim giaecn y in specijelno plošče na izbero. 0 Skladišče sTii-ciofocov, ST-jotllli, aparatov z<\ IAneij«vo luč. uarciio in cevi. Popravljanje kalp*, gramofonov, i^oioroT n.» r!in ^ bt -a 7.'m, eltktričnili zvoncev iu ..-ko L:ehat.: 1 j Jfi\ | Irst. Jiazza San ?ranccsco jlssisi S. BfiaOOOOEl*I5£SK ?aoooo enoooo£iBis I . i ; V o 0 C 1 I C 9 o m i' Črevljernica Za kupo-prodajo S»<( 1 <1 ilieIII XM se je do BABINI, kavania Montenisio. 1115 v „ €[cganca, irpeznost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za neprenoočljive po^lok prnvljanja po zmernih ceuab. Prodaja najboljših veščil za čevlje Trst, ulica Croscida štev. 5. Trst (Vogal ulice Punta del F orno'.. Veliki obrtnijski zayod Ofovaiinl Cosovel TRST, utiea Ghiozza št. 32 izvršuje vsakovrstna »Le in bi?rir!je. k i I iti pasi, elastični pasi lu no^ovlre. pIettroterai>«*vti«'ije srlprare, aparati /.t p Inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin za kirurglčna zdravljenja. Potrebščine lz g-umljn- In noprodtrnj^a ; : blaga. :::::::: ne zamudite obiskati dobl*OZIta«tO slaščičarno Hatteo Stoppaiv Trst ulica S. Oiacomo št. 7 (Corso) kjer najdete bogato in veliko •ladičic po zmernih cenah, botilkah. izbero Konfetov bomboniere in - Vina in likerji prav dobri v Telefon 1464 po uporabi novega izdelka DESTRUCT0R" Stenic ni več! , odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu ,.DESTBUCTOR" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in ce dopusti, da se zopet zabotijo. Očisti glavo vsake nesnage. - „DBSTBUCTOR" je za vsako družino neobhodno potreben. Ne pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijenicen. — Na tisoče pisen dokazuje njegovo izbornost — DE8T£UCTOB zalaga Giuseppe Nusi & Co. ===== Steklenice po K 4 20, 2 30 in 150. Gospodarsko društvo pri ev. Slar ^ Magdaleni zgoreji št. 53 naznanja si ^gi občinstvu, da v gostilni - gj Pri Tirolcu (Al Tiroiese) gjj toči vino domače in istrsko, belo vipav-sko in pivo Puntigam I. vrste. - Gostilna i ima dobro preskrbljeno kuhinjo. Nadalje si-priporoča si. druStvam in javlja, da ima na razpolago veliko dvorano in velik senčnati vrt v lastnih prostorih. Za obilni obisk se priporoča ODBOR. --- KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke ggrT" od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 6* tiSna čreva od K 5' in pnevma - naprej. po najniijin .*. ceniih Preprodajalcem popust. ■ 1 ti* prodaj po vseh mlrodllnicah. gT Iščejo 'se povsod zastopniki. "£91 in Vsakovrstne potreb- Ulit O NEVI šCine in šiv&lni stroji UIU A IILII Riccardo 3anzin Trst, ulica delle Poste 6, Trst novi zadrugi. Kmetovalec.