Peštufus paviallrana.
8.	¥ Ljubljani, cine 26. januarja 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev,
um mmm ust
deželne vlade za Slo veni j o»
Vseblsa: 1’restolni govor ob otvoritvi ustavotvorne skupščine. — Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Pogodba med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in med Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Odločba o uvozu rastlin za presajanje in gojenje. — Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se uveljavlja za nekatere občine naredba o pravici občin do posega po stanovanjih. Naredbi gradbene direkcije za Slovenijo v spoiazumu s poverjeništvom ia javna dela, s katerima se dovoljuje zvišana mostnina na savskih mostovih pri Zagorju in pri Trbovljah. — Razglasi osrednje vlade : Razglas o novih poštnih znamkah. Pojasnilo, kako se pobiraj carina na čisto težo. Pojasnilo, kako je zacarinjati srajce. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembi v občinskem gerent-stvu v Konjišču. Izkaz daril. Dovolitev novih natiskov šolskih knjig. Odobritev šolske knjige. Sirarski tečaj. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 22. januarja 1921. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro : Razglas o falzifikatib dvajsetdinarskih bankovcev. Razglas, da se smejo obveznice predvojnih p sojil bivše Avstrije iu Ogrske žigosati še do vštetega dne 15. marca 1921. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
s katerim je v imenu
Njegovega Veličanstva
Petra I.,
kralja Sibov, Hrvatov in Slovencev, Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander
dne 14. tega meseca otvoril seje ustavotvorne skupščine.*
Gospodje narodni poslanci!
Z. božjo milostjo, nesmrtno hrabrostjo in nezmaj-no vdanostjo naroda in s pomočjo naših velikih zaveznikov je dovršeno osvobojenje in ujedinjenje našega celokupnega naroda, katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti in ki je danes tudi mednarodno priznano.
Po volitvah v ustavotvorno skupščino, izvršenih v primernem redu in svobodi, vas v našem zgodovinskem Beogradu ne pričakujemo v sijajnih palačah. Naši predniki in Mi nismo nikdar mislili na njih grajenje, ker je bila vsa pozornost pokolenj od nekdaj pa do danes osredotočena samo na naše osvobojenje in ujedinjenje. Tudi Moj vzvišeni roditelj, Njegovo Veličanstvo kralj Peter /., je živel vse svoje življenje v želji in nadi, da bi doživel ta srečni dan.
Ostarel in iznemogel, upognjen pod bremeni, ki jih je nosil z narodom za narod, vam po Meni pošilja svoj kraljevski pozdrav: Dobro nam došli, bratje, iz vseh krajev naše prostrane in mile domovine, z željo, da bi srečno izvršili svoj veliki zgodovinski posel. Orožje je storilo svoje delo za današnje stanje, naj ga modrost narodnih poslancev dopolni in okrona!
Gospodje poslanci!
Overjen sem, da boste pri izmenjavi misli o stvaritvi ustave imeli pred očmi samo splošno blaginjo našega naroda in da ne boste izgubili iz vida v nobenem trenutku, da je naš narod stoletja trpel muke pod sovražniki, ki so prihrumeti od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edinstvo, onemogočili ustvaritev močne države, zavirali njegov nacionalni razvoj, trošili njega moč in pridobitve ter prelivali njegovo kri, da se je jačila moč osvojiteljev, in samo globoka nada, da kdaj pride trenutek njegovega osvobojenja in nacionalnega ujedinjenja, ga je ohranila v življenju.
Oospodje poslanci!
Moje zaupanje v narod je neomejeno. On je s svojo politično zavestjo na višini naloge, ki je pred nami, in ta naloga se mora izvršiti tako, da postane naša ustava z vsemi svojimi napravami in perspektivami, ki jih otvori, veliki instrument našega iw-stranskega napredka.
Naši pradedi so se tu naselili in mi smo osvobodili ter prvih-at ujedinili svoje narodne pokrajine v eno državo. Ta država je naša prva inwvina, naša največja pridobitev. Ustava jo mora obdeti z vsemi
'modernimi pogoji trajnosti, stabilnosti in nadaljnjega razvoja. Preizkušajte in določajte, gospodje narodni poslanci, te pogoje. V tem so vaše pravice in vaša svoboda popolnoma zajamčene.
Jaz'obračam pozornost na enega teh pogojev. Mislim: najvažnejši, to je pravica. Pravica vsem delom našega naroda, pravica vsem veroizpoveda-njem, pravica velikim in malim, močnim in slabim, pravica vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši sodržavljani.
Razvoj družbe in države posebno obrača našo pozornost na gospodarsko pravico.
Splošno je prepričanje v svetu in splošna težnja, da bi bilo te pravice več in več. Edino tako se človeška civilizacija obvaruje dosedanjih periodičnih pretresov. Verske borbe med ljudmi in narodi izginjajo ali stopajo v ozadje. Tudi nacionalne borbe sc bodo ublažile, toda poostrile se bodo gospodarske, ako v vse svoje misli in v vsa svoja dela v gospodarskem in socialnem življenja in odnošajih ne zanesemo težnje po pravici.
Tako bo naša država, zasnovana na popolni ravnopravnosti in najširšem demokratizmu, omogočila harmoničen razvoj vseh narodnih sil in otvorila pot tudi najsiromašnejšim, da s svojim delom in umom pridejo do največjega ugleda v družbi in najvišjega stališa v dr lavi.
Oospodje poslanci!
Milijoni naših padlih junakov, ki jim bodi večna slava in hvala, so nam ostavili talisman, da z ustavo zavarujemo naše narodno in državno edinstvo. V' to ime naj bo srečno delo ustavotvorni skupščini; naj ga blagoslovi Bog in naj se završi na radost tako vsega našega naroda kakor tudi naših preizkušenih prijateljev ter naj povede naš celokupni narod v veliko in slavno dobo v svetovni zgodovini.
Naj živi naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Naj živi naša mila domovina!
Naj živi vsi državljani naše mlade domovine!
V Beogradu, dne 14. januarja 1921.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašič s. r.
Minister za pravosodje in priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
Marko N. Trifkovič s. r.
Minister za notranje zadeve, mimestnik ministra za gradbe, namestnik ministra za finance:
M. Drašković s. r.
Minister za promet:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Svetozar Pribičevič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode, namestnik ministra za verstvo: dr. Velizar S. Jankovič s. r.
Minister za gozde in rudnike:
dr. H. Križman s. r.
Minister za vojno in mornamico: general Branko Jovanovič s. r.
Minister za pošto in brzojav, namestnik ministra za narodno zdravje: dr. S. S. Miletič s.r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Vekoslav Kukovec s. r.
Minister za agrarno reformo:
Nikola Uznnovič s. r.
Minister za socialno politiko, namestnik ministra za prehrano in obnovo dežel:
dr. Milivoje Jovanovič s. r.
Ig „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Sisveaaca“.
Številka 10 z dne 15. januarja 1921.:
Objava ministrstva za promet: Izza dne 1. septembra 1920. velja definitivno izdelana tarifa za prevoz potnikov in prtljage s Simplon-orientnim ekspresnim vlakom. Deleži državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in deleži južne železnice v naši kraljevini se povišujejo v gorenji tarifi za 50 %. Ta povišba stopi v veljavo dne 1. februarja 1921.
Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da sta premeščena: Fran Bole, davčni oficial v Borovljah, za davčnega oficiala v Velike Lašče, po prošnji in ob svojih stroških, in Fran Saj o ve c, davčni praktikant v Velikih Laščah, za davčnega praktikanta k davčnemu uradu v Celju, po službeni potrebi.
Številka 11 z dne 17. januarja 1921.:
Objava ministrstva za notranje zadeve, da jc komunistični časopis „Neue Blätter“ (Dunaj) v naši državi prepovedan. Istotako so prepovedane brošure: „Kommunismus“ (Dunaj), „Proletarier“ (Dunaj), „Rosta“ (Dunaj), „Sovjeti“ (Berlin), „Die Textilarbeiter in Sovjetrußland“ (Berlin) kot škodljive za naše državne interese, ker se pošiljajo v našo kralj -vino s tendenco, da bi se v naši kraljevini ustvarili neredi.
Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da je davčni praktikant Marijan Obers n n v Gornjem gradu imenovan za praktikanta pri davčnem uradu v Kostanjevici, po službeni potrebi.
Zapisnik o 84. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 28. aprila 1920.
Številka 11 A z dne 17. januarja 1921.:
Objave ministrstva za pošto in brzojav, da so v področju ljubljanske poštnobrzojavne direkcije imenovani:	asistent Ivan Rus in praktikant Vinko
Slamič za računska oficiala X. plačilnega razreda, 1. stopnja; asistent (poslovno osebje) Karel Vran čič za pomožnega kontrolorja (poslovno osebje) X.plačilnega razreda, 3.stopnja; dnevničar Zmagoslav Porekar in dnevničarice Anica Uršič, Frančiška Černič in Marija Zor poštnega čekovnega urada v Ljubljani, za vežbenika, oziroma vežbenice poštne hranilnice; višji oficiali II. razreda Anton Wagner, Matevž Zupan in Josip Mo-
s/ o i i č za višja oficiala I. razreda, 1. stopnja, Vili. plačilnega razreda; računski oiicial Fran Jurman za računskega revidenia IX. plačilnega razreda
1.stopnja; komisar Miroslav Matjašič za višjega komisarja VIII.plačilnega razreda, 1.stopnja; višji oficial Evgen Križaj za računskega svetnika Vili. plačilnega razreda, 1.stopnja. — Višji kontrolor Ivan Vel epi č je imenovan za višjega upravitelja poštnobvzojavnega urada v Ptuju.
Številka 12 z dne 18. januarja 1921.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 26. novembra
1920.,	s katero se imenujejo za naše zastopnike v stalnem mednarodnem razsodišču v Haagu: Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacijskega sodišča v p.: dr. Ivan Žolger, profesor univerze v Ljubljani; dr. Ladislav Polič, profesor univerze v Zagrebu.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 26. novembra
1920.,	s katero se dr. Janko Šuman, inspektor I. razreda uprave za zaščito industrijske svojine, imenuje za predsednika te uprave v činu ministrskega načelnika I. razreda.
Objava ministrstva za notranje zadeve, da je bolgarski list „Zarja“v naši državi prepovedan, icor prinaša tendenciozne stvari, naperjene zoper interese naše države.
Objava ministrstva za notranje zadeve, da jc razmnoževanje in razširjanje „Velike zidne karte kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca11 v izdaji umetniškega založnega zavoda Josipa ćaklovića v Zagrebu prepovedano.
Zapisnik o 85. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 3. maja 1920.
24.
Na podstavi pooblastila, prejetega od ministrskega sveta z odlokom I br. 24.006 z dne 24. novembra 1920., in pooblastila, ki ga je uprava Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prejela od glavnega zbora delničarjev z dne 15. novembra 1920., se sklepa
Pogodba med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in med Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev*
Vlado predstavlja podpisani minister za finance: na podstavi odločbe ministrskega sveta I br. 24.006 z dne 24. novembra 1920., katere veren prepis se prilaga tej pogodbi.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predlaga, Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa usvaja, da je odstavka 2. jn 3. člena X. prehodnih odredb Zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izpremeniti s temi določili:
1) Poleg izrednega kredita, določenega v prvem odstavku tega člena, otvarja Narodna banka gospodu ministru za finance nov izreden kredit
1.500,000.000—- dinarjev.
2.	) Na ta račun se prenaša vsa nepokrita zamena z dodatkom 425,921.526-65 dinarjev, kolikor je ministrstvo za finance potrošilo za depot kronsko-dinarskih bankovcev čez vsote, izdane zaradi tega, da so se kronski bankovci vzeli iz prometa.
3.	) Država se zavezuje, da dolg iz tega izrednega kredita vme Narodni banki v desetih letih.
4.	) Bankovci, izdani iz tega kredita, ne spadajo v redni bančni kontingent in zanje velja člen III. prehodnih odredb glede stroškov za izdelavo.
5.	) Država se zavezuje, da ves dolg iz tega kredita zavaruje z zastavo v svojih produktivnih do-menah.
6.	) Ti izredni krediti predstavljajo državni dolg brez obresti.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, da predloži prvemu rednemu narodnemu predstavništvu v uzakonitev sprejeto izpremembo odstavkov 2. in 3. člena X. prehodnih odredb zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer v eni izmed prvih njegovih sej.
Ta pogodba se je spisala v dveh enakoglasnih izvodih; eden je za vlado, drugi za Narodno banko.
V Beogradu, dne 9. decembra 1920.
Za vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
Za Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev A- Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev:
član uprave:	guverner:
M. Klidis s. r.	Djordje Vajferi s. r.
Naredbe osrednje vlade.
25.
Odločba
o avozu rastlin za presajanje In gojenje/
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je z odločbo C br. 65.183 z dne 7. oktobra 1920. dopustil uvoz brez plačila carine rastlin za presajanje in gojenje iz post. 36., točke 2., carinske tarife, ne glede na izvor države, iz katere prihajajo.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 20. novembra 1920.; C br. 61.997.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
26.
NaredfaagOTerjeiištvazasocialpo skrbstvo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17 januarja 1919., št. 295 Ur. 1., o pravici občim do posega po stanovanjih se uveljavlja za občine Zalog (okraj kamniški), Lahovče (okraj kamniški), Selce nad Škofjo Loko in Sv. Florijan pri Šoštanju.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik: Ribnikar s. r.
27.
Naredba gradbene direkcije za Slovenijo v sporazumu s poverjeništvom za javna dela,
s katero se dovoljuje zvišana aiostnina na savskem mostu pri Zagorja.
Lastnikoma savskega mostu pri Zagorju, Rihardu Mihelčiču in Pavlu Potioreku, se dovoljuje, da smeta pobirati na savskem mostu pri Zagorju zvišano mostnino po nastopnem cenovniku, ki velja za enkratno prekoračitev mostu:
za osebo . , .
„ enovprežen voz „ dvovprežen voz „ živino .	.	.
„ drobnico . .
„ kolesarja .	.
„ samotežnik .
0-10	din.	ali	0-40	K,
0-	50	„	„	2-00	„
1-	00	„	„	4-00	„
0-15	„	„	0-60	„
0-05	„	„	0-20	„
0-10	„	„	0-40	„
0-10	„	„	0-40	„
Glede oprostitev mostnine veljajo do sedaj za ta most veljavni predpisi, in sicer bivše deželne vlade št. 31.447 z dne 14. oktobra 1918. in bivšega deželnega odbora št. 9256 z dne 21. septembra 1918.
Mostnine so oproščeni tudi šolarji za pot v šolo in iz nje.
Pobiranje zvišane mostnine velja samo za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni in najdalje za tri leta s pogojem, da vzdržujeta lastnika most vedno v dobrem stanju, kar bo nadziralo pristojno okrajno glavarstvo po okrožni gradbeni sekciji.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1921.
Gradbeni direktor
in vodja poverjeništva za javna dela: inž. Klinar s. r.
28.
Naredba gradbene direkcije za Slovenijo v sporazumu s poverjeništvom za javna dela,
s katero ss dovoljuje zvišana mostnina na savskem mostu pri Trbovljah.
Lastniku savskega mostu pri Trbovljah, inž. Mo-ricu Kirchschläger ju, se dovolj uje, da sme pobirati na savskem mostu pri Trbovljah zvišano mostnino po nastopnem cenovniku, ki velja za enkratno prekoračitev mostu:
osebo .(....	. . 0-10 din.	alt 0-40	K,
enovprežen voz . .	. . 0-50	„	„ 2-00	yy
dvovprežen voz . .	. , 1-00 „	„ 4-00	r>
živino		. . 0-15	„	„ 0-60	
drobnico ....	. . 0-05	„	„ 0-20	
kolesarja ....	. . (MO „	„ 0-40	
samotežnilc . .	.	. . 0-10 „	„ 0-40	r>
Glede oprostitev mostnine veljajo določila bivše			
deželne vlade za Kranjsko ž dne 17. junija 1918., št. 22.034, v soglasju z bivšim deželnim odborom kranjskim (odlok z dne 10. oktobra 1917., št. 10.464), deželnim namestništvom in deželnim odborom štajerskim.
Mostnine so oproščeni tudi šolarji za pot v šolo in iz nje.
Pobiranje zvišane mostnine velja samo za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni in najdalje za tri leta s pogojem, da vzdržuje lastnik most vedno v dobrem stanju, kar bo nadziralo pristojno okrajno glavarstvo po okrožni gradbeni sekciji.
V Ljubljani, dne 12.januarja 1921.
Gradbeni direktor
in vodja poverjeništva za javna deia: inž. Klinar s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Hazgias o novih poštnih znamkah.*
Z odlokom gospoda ministra za pošto in brzojav z dne 15. decembra 1920., št. 42.849, se dajo z dnem 16. januarja 1921. v promet nove frankovne poštne znamke, ki so bile v Ameriki izdelane za našo državo. Sedanje znamke imajo frankovno vrednost do vštetega dne 15. aprila 1921.
Dimenzije gravure novih znamk sta: višina 25 mm, širina 21 mm. Znamke z vrednostjo v para!* imajo lik Njegove Visokosti prestolonaslednika Aleksandra, znamke z vrednostjo v dinarjih pa lik Njegovega Veličanstva kralja Petra.
Nove znamke so izdelane v nastopni vrednosti in band :
znamke	za	2 pari	v rjavi banu,
»	yy	5 par	„ zeleni barvi,
	yy	10 „	„ rdeči barvi,
yy	yy	15 „	„ zamolklovijoličasti barvi,
yy	yy	20 „	„ temnosivi barvi,
yy	yy	25 „	„ modri barvi,
yy	yy	50 „	„ oljikovi barvi, „ oranžni barvi.
yy	jy	60 „	
?>	y>	75 „	„ vijoličasti barvi,
yy	yy	1 din.	„ oranžni barvi,
yy	yy	2 „	„ oljikovi barvi,
yy	yy	4’ „	„ temnozeleni barvi,
yy	yy	5 „	„ rožni barvi,
yy	yy	10 „	„ rjavi barvi.
Iz ministrstva za pošto in brzojav v Beograd«, dne 16. decembra'1920.; št. 42.849.
Pojasnilo, kako se pobiraj carina na čista težo.**
Generalna direkcija carin je opazila, da carinarnice neenako uporabljajo člen 4. odločbe ministrskega sveta z dne 17. aprila 1920., IV. br. 4858, glede pobiranja carine na čisto težo. Zato daje na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam to-te poj asnilo:
* Priobčen v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 1 A, izdanih dne 2. januarja 1921.
** Priobčeno v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 5, izdanih dne 6. januarja 1921.
Po členu 4. spredaj omenjene odločbe se pobira pri izvoznem blagu carina na čisto težo po odbitku tare, določene v uvozni tarifi za dotične predmete. Potemtakem ne smejo carinarnice pri izvoznem bla-gu dovoljevati ugotavljanja čiste teže po času, razen če se blago izvaža v razsutem stanju — alla rinfusa.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu, dne 31. decembra 1920.; C br. 71.316.
Pojasnilo, kako Je sacarinjaii srajce.*
Dogaja se, da nekatere carinarnice pogrešno tolmačijo točko 12. splošnih opomb k V. delu tarife ter srajce zacarinjajo po materialu, iz katerega so izdelane prsi, tudi če ta material plača manjšo stopnjo carine, nego jo plača material, iz katerega je izdelana dotična srajca.
Zato se daje na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam nastopno pojasnilo:
Srajce se morajo zacarinjati po‘materialu, iz katerega so izdelane prsi, po točki 12. splošnih opomb k V. delu tarife pa samo tedaj, kadar material, iz katerega so izdelane te prsi, plača večjo stopnjo carine, nego jo plača material, iz katerega je izdelana dotična srajca. Če pa plača material, iz katerega so izdelane prsi, manjšo stopnjo carine, nego jo plača material, iz katerega je izdelana dotična srajca, se pobira carina po materialu, iz katerega je izdelana dotična srajca.
Iz pisarae generalne direkcije carin v Beogradu, dne 1. januarja 1921.; C br. 34.
Razglasi deželna vlade za Slovenije.
Št. 795.
Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpremembi v občinskem gerentstvu v Konjišču.
Ferdinand F1 e i s c h h a c k e r, posestnik v Konjišču št. 4, je imenovan za namesinika občinskega gerenta v Konjišču; za prisednika sta mu dodeljena Fra» T r ü 11 e r in Kare! T r e t n a k, oba posestnika istotam.
V	Ljubljani, dne 17. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva: Kremenšek s. r.
št. 2849/pr. ex 1920.
Izkaz daril.
Za pogorelce v Novi vasi, občina Sv. Marko niže Ptuja, so došla ravnateljstvu pomožnih uradov deželne vlade za Slovenijo nastopna darila:
od okrajnega glavarstva v Novem mestu zbirka 92 K, od župnega urada Marijinega Oznanjenja pp. frančiškanov -v Ljubljani zbirka 184 K 72 v in od župnega urada v Prečni pri Novem mestu znesek 96 K.
Vsem darovalcem se izreka v imenu pogorel cev iskrena zahvala.
V	Ljubljani, dne 18.januarja 1921. Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve.
Za vodjo poverjeništva: dr. Stare s. r.
Št. 191.
Dovolitev novih natiskov šolskih knjig.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 15. januarja 1921., št. 191, dovolilo 5. neiz-premenjeni natisk 4. izdaje šolske knjige: „Fizika in kemija za nižje razrede srednjih šol“, spisal Andrej Senekovič, gimnazijski ravnatelj v pokoju, odobrene z razpisom poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani z dne 22. julija 1919., št. 2991. in 6. ne-izpremenjeni natisk 5. izdaje šolske knjige: „Fizika in kemija za meščanske šole v 3 stopnjah“, spisal isti pisatelj, I. stopnja, odobrene z razpisom pover-
jeništva za uk in bogočastje v Ljubljani z dne 5. januarja 1920., št. 12.
V	Ljubljani, dne 15.januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Vodja poverjeništva: dr. Skaberne s. r.
Št. 266.
Odobritev šolske knjige.
Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je z razpisom z dne 18. januarja 1921., št. 266, odobrilo šolsko knjigo: „Trgovsko računstvo za dvoraz-redne trgovske šole (II. del). Sestavil Albert Sič, profesor na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Cena knjigi (I. in II. del) 14 din. — 56 K. V Ljubljani 1921. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.“
V	Ljubljani, dne 17.januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Vodja poverjeništva: dr. Skaberne s. r.
Št 361/20.
Sirarski tečaj.
Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani priredi v času od dne 14.februarja do dne 12.marca tl. štiritedenski sirarski tečaj v mlekarni v Vodicah na Gorenjskem.
Pouk: dopoldne praktično vježbanje v izdelovanju poltrdih in trdih sirov, popoldne teoretična predavanja iz sirarstva in splošnega mlekarstva. Tečaj je določen predvsem za osebe, ki delujejo ali so delovale po mlekarnah (mlekarji in mlekarice), izjemoma tudi za sinove (hčere) večjih posestnikov, ki se intenzivno bavi j o z mlekarstvom. Število učencev je omejeno na 12. Za hrano in stanovanje bo treba dnevno 20 do 25 kron. Za ubožnejše udeležence je na razpolago osem prispevkov po 300 kron.
Pravilno (z 28 K) kclkovane prošnje za sprejem je vložiti takoj, najpozneje pa do dne 1. februarja t. 1. pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 20. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Vodja poverjeništva: dr. Vrtačnik s.r.
Št. 217/vet.
Iskaz o stasju živalskih kašnih bolezni v Sloveniji s dne 22. januarja 1921.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z ležečimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število
zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje:
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Sevnica 2:4. Politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 1:5.
Vranični prisad.
Kočevje: Ribnica 1:1.
Garje konj.
Celje: Žalec 1:1. Kočevje: Mala gora 1:1, Struge 1:1. Litija: Kolovrat 1:1, Šmartno 1:1. Ljubljana okolica: Ježica 1:1. Maribor: Dogoše 1:1, Hošnica l: 2, Pekre 1:3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1. Ptuj: Bratonečiee 1:1, Šikola 1:1.
Garje ovac.
Celje, politična ekspozitura Mozirje: Ljubno 1:1, Luče 3:12. Solčava 2:8.
Pasja steklina.
Maribor: Gorica 1. Ptuj: Pobrežje 1, Ptujska gora i, Sv. Barbara 1, Sv. Lovrenc 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Hodoš.
Svinjska kuga
Brežice:	Rigonce 1:1, Št. Peter pri Sveti
gori 1:1, Videm 1:2, Zakot 1:1. Črnomelj: Bož-jakovo 1:1, Butoraj 1:1, Ceplje 1:1, Loka 1:2, Metlika 1:1, Podzemelj 1:1, Stari trg 1:2, Suhor 1:1. Konjice: Zreče 2:3. Krško: Cerklje 2:2. Litija: Krka 1:1. Ljubljana okolica: Vič 1:1. Ljutomer: Cven 1:2, Okoslavci 1:1, Veržej 1:1. Maribor: Ga-bemik 1:1, Jarenina 1:1, Jelovec-Makole 1:2, Kar-
čevina 1:2, Maina 1:5, Pekre 1:7, Pivola 1:1, Ranče 1:2, Senarska 1:2, Spodnji šentjakobski dol 1:4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1:1. Novo mesto: Prečna 2:3, Šmihel-Stopiče 2:2, Toplice 1:3, Žužemberk 2:2. Ptuj: Slatina okolica 1:1. Civilni komisariat Murska Sobota: Pe-tešovci 1:1, Zamostje 1:20.
Svinjska rdečica.
Celje: Sv. Peter v Savinski dolini 1:1. Kranj: Stara Loka 1:1. Litija:	Zagorje 1:1. Ptuj:
Hajdin 1:1, Lancova vas 1:1. Civilni’komisariat Murska Sobota: Murski Černci 1:5.
Perutninska kolera.
Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju 1:8, Središče 1:9.
Tuberkuloza govedi.
Civilni komisariat Murska Sobota: Beltinci 1:1, Moravci 1:1.
Prestale so:
Š u s t a v e c.
Ptuj: Breg 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Bizeljsko 1:2.
Svinjska rdečica.
Civilni komisariat Murska Sobota: Zgornji Černci 1:2, Krašči 1:1.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu: Zajc s. r.
---- -i ——-----------
Razglasi delegacija ministrstva tac za Slovenijo in Istre v Ljiljani.
Št. 272/Val. ex 1921.
Razglas o falzifikatih dvajsetdinarskih bankovce?.
V poslednjem času se je pojavilo čvetero falzifi-katov dvajsetdinarskih bankovcev. V znanje in ravnanje občinstva se tukaj priobčuje njih popis.
Popis falziiikata št. 1.
Velikost klišeja na licu bankovca je v širini in v višini ista kakor pri pravem. Na hrbtu je falzifikat za 2-5 mm v širini in za 0-5 mm v višini manjši od pravega bankovca.
Barve: Na licu pravega bankovca je splošna barva bolj rdečkasta nego na falzifikatu. Zeleni od-tisk je na pravem bankovcu olivast, na falzifikatu pa je zeleno-grahast. Na hrbtu je rdeče ozadje pri originalu mnogo bolj zamolklo nego pri falzifikatu. Modri odtisk je na falzifikatu jasno modre barve, na originalu pa grahasto moder.
Odtisk klišeja: Na licu originalnega bankovca so konture popolnoma jasne, a se spajajo z ozadjem, toda tako, da se vendarle ne izgubljajo med tankimi vzporednimi! črtami, ki tvorijo ozadje. Na falzifikatu se konture lomijo pod tankimi črtami ozadja ter se često izgubljajo pod njimi.
Na hrbtu ima modri narisek pri falzifikatu mnogo manj detailov na polju in v klasju nego na pravem bankovcu. Rdeče ozadje se na falzifikatu, dasi je dosti slabotnejše nego na originalu, odraža močneje.
Razlike v detailih: Razlike v detailih so mnogoštevilne na licu, večinoma pa so manjše važnosti; kdor je malo vajen pazno preizkušati bankovce, jih niti ne opazi. Najvažnejše za občinstvo so: Na klobuku zadnjega kmeta se na pravem bankovcu razločno opažajo okrajki; na falzifikatu ima ta kmet nekakšno kapico brez okrajkov. Srajca je na pravem bankovcu osenčena mnogo bolj nego na falzifikatu. Drevje v ozadju originalnega bankovca se izgublja v podnožju planin, pri falzifikatu pa se jasno odraža. Volova glava nima na falzifikatu prav nobene sence. Vobče so na falzifikatu konture jako ostre, na originalu pa se stapljajo.
Popis falziSkata št. 2.
Kliše ponarejenega bankovca je v širini za 1 mm manjši od originala. V višini je za 0-75 mm večji. Na hrbtu je istotako falzifikat v širini za 1 mm manjši od originala, v višini pa za 0-75 mm večji.
Barva na licu: Opisana barva falzifikata je jako podobna pravemu bankovcu, toda gravura, ki jo tvorijo valovite vzporedne črte, se odraža tako, da se glavni motiv skoro popolnoma izgublja pod njo. Nekateri bankovci te izdaje so natisnjeni s toliko količino barve, da je njih splošna polt jako zamolkla. Bankovec je videti, kakor bi bil zaradi tega zamazan.
Na hrbtu je modra barva bolj zamolkla na fal-zifikatu nego na pravem bankovcu. Rdeča barva je živejša.
Odtisk klišeja: Na licu je jako slab in zamazan, biko da detailov na okviru skoro ni mogoče razločevati. Valovite vzporedne črte skoro popolnoma zakrivajo glavni narisek. Napisi so slabi in nepravilno razporejeni.
Na hrbtu: Odtisk je istotako jako slab in zamazan; detaili nariska sc ne vidijo. Rdeči narisek v reliefu v ozadju se skoro ne vidi.
Razlike v detailih: Vsi detaili se vidno razlikujejo. Bele križaste črte na licu falzifikata so jako široke. Te linije se ne vidijo, ali pa jih ni v kvadratih, ki obrobljajo številke 20. Črke zgornjega napisa so premalo in slabo odtisnjene. Beseda „Finansija“ je napisana- z enim rimskim I. Hrbet je vobče jako lisast. Stebla klasja so preširoka. Vzporedne rdeče črte so slabo izdelane.
Popis falziSkata št. 3.
Kliše na licu ponarejenega bankovca je za 0-3 mm manjši od pravega, višina pa je ista.
Na hrbtu je falsifikat v širini za 2 mm, v višini pa za 1 mm manjši od originalnega bankovca.
Barve: Na licu bankovca te izdaje se barve razmeroma ujemajo z barvami pravega bankovca.
Na hrbtu je modri odtisk bolj zamolkel, rdeča podloga pa prevladuje na falzifikatu manj nego na pravem bankovcu.
Odtisk klišeja: Odtisk falzifikata se jako razlikuje od odtiska originalnega bankovca. Vendar pa je odtisk na tem bankovcu vobče boljši nego odtisk falzifikata druge izdaje.
Na licu je odtisk jako grob. Gravura, ki jo sestavljajo valovite vzporedne črte, tudi preveč obvladuje druge nariske, model glavnega motiva pa je izdelan jako slabo. Oblaki na nebu in planine nimajo sence; zato je videti nebo preveč prazno. Okvir in njegovi okraski so izdelani dosti dobro na onih bankovcih, kjer je natisk dobro izvršen.
Na hrbtu je modri odtisk grob, osenčen mnogo močneje nego na pravem bankovcu. Rdeče ozadje prevladuje mnogo manj nego na pravem bankovcu.
Razlike v detailih so jako mnogoštevilne. Na licu falzifikata skoro ni razlikovati drevja v ozadju, dočim se na pravem bankovcu dobro vidi.
Detailov na polju pri falzifikatu sploh ni.
Na hrbtu ima zemlja na falzifikatu istotako mnogo manj detailov nego na pravem bankovcu. Žito se težko razločuje, ker nima sence. Relief, ki predstavlja zoro, je slabo uspel.
Popis falziSkata št. 4.
Narisek tega imrarejenega bankovca se razlikuje od pravega, bodisi na licu ali na hrbtu, samo v nekaterih jako drobnih detailih, ki utegnejo biti izvedeni tudi s slabim tiskom (preveč ali premalo barve, slaba tiskalnica itd.).
Velikost nariska tega ponarejenega bankovca se popolnoma ujema z nariskom pravega bankovca, razen na hrbtu, kjer je primeroma za 0-6 mm višji od pravega bankovca.
Po svojem papirju se ponarejeni bankovec popolnoma razlikuje od pravega. Pri ponarejenem bankovcu je papir mnogo bolj bel, kar lahko zapaziš, če k robu ponarejenega bankovca položiš pravi bankovec ali če oba bankovca preizkusiš glede prozornosti. Papir ponarejenega bankovca je prozornejši. Papir ponarejenega bankovca je na površini mnogo svetlejši nego papir pravega bankovca; to začutiš, če ju otiplješ ali ce obrneš ta bankovca proti izviru svetlobe (oknu, svetiljki) ter gledaš skozi njiju. Zvočnost papirja pravega bankovca je ostra, zvočnost ponarejenega bankovca pa gluha. Papir pravega bankovca je 0-10 mm srednje debeline, papir ponarejenega bankovca pa 0-08 mm.
Zelena barva ponarejenega bankovca je mnogo bolj zamolkla nego na pravem bankovcu. Istotako je z modro barvo na hrbtu. Rdeča barva na hrbtu je na ponarejenem bankovcu mnogo bolj vijoličasta in bolj modra nego na pravem. Pogledan od strani, je tisk ponarejenega bankovca jako svetel, na pravem pa je popolnoma medel.
Naposled se ponarejeni bankovec odlikuje še z veliko ostrino svojega nariska. Pri pravem bankovcu
se konture mnogo bolj zlivajo druga v drugo nego pri ponarejenem.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 20. januarja 1921.
Delegat: dr. šavnik s. r.
Št. 244/Val. ex 1921.
Razglas,
Ker je v i'okah naših državljanov še veliko obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, ki iz kakršnegakoli vzroka niso bile ob roku predložene v popis in žigosanje, je o d r e d i 1 gospod finančni minister z odlokom D br. 243 z dne 10. januarja 1921., da se smejo te obveznice žigosati Še do vštetega dne 15. marca.1921. To je zadnji rok, ki se ne bo več podaljšal.
Popisovanje in žigosanje bodo vršile v tem roku samo delegacije ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu,Splitu in Novem Sadu in generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu.
V imenu delegacije ministrstva financ v Ljubljani bo vršil ta posel davčni urad za mesto Ljubljano.
Zato pozivljem vse naše državljane, ki svojih obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, navedenih v prilogi 2. in 3. tukajšnjega razglasa št. 6796/Val.—1920. z dne 4. septembra 1920. (Ur. 1. št. 104 z dne 11. septembra 1920.), doslej še niso predložili v popis in žigosanje, naj jih v zgoraj navedenem roku osebno ali pismeno predlože davčnemu uradu za mesto v Ljubljani, ki jim bo obveznice popisal in žigosane vrnil. Pismene vloge je kolkovati s kolkom za 2 dinarja.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 20. januarja 1921.
Delegat: dr. šavnik s. r.
Razglasi dragi!) uradov in oblastev,
Preds. 2271/13/20—26.	179
Razglas.
Dr. Andrej Kuhar, sedaj notar v Litiji, zapusti službo na tem mestu dne 29. januarja 1921. ter prične poslovati na novem službenem mestu v Ljubljani dne 1. februarja 1921.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 18. januarja 1921.
Kavčnik s. r.
Cg III 427/20—1, Cg I 11/21—1, Cg I 16/21—1, Cg III 20/21—1.	165
Oklic.
Mihael Murko, Josip Weiss, Franc Dular in Franc Rogina so vložili zoper Franca Punger-s c h e g g a, bivšega posestnika v Št. Janžu pri Slo-venjgradcu, tožbe zaradi 25.000 K, 18.685 K 59 v, 6165 K in izpolnitve pogodbe s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 9. februarja 192 1. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Franca Pungerschegga neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Avgust Schurbi, odvetnik v Celju, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 19. januarja 1921.
C 580/20—1.	14S
Oklic.
Ivan Adanič, pek v Murski Soboti, zastopan po drju. Ferdu Černetu, odvetniku v Murski Soboti, je vložil zoper Laszloja grofa Szaparyja, veleposestnika v Murski Soboti, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi plačila 1390 K s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 12. februarja 1921. ob pol dvanajstih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče Laszloja grofa Szaparyja neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Slavko Pečnik, graščinski oskrbnik v Murski Soboti, ki ga
bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 5. januarja 1921.
C 594/20—1.	149
Oklic.
Ana Pap, posestnica v Središču, zastopana po drju. Ferdu Černetu, odvetniku v Murski Soboti, vložila zoper zapuščino Franca Papa, bivšega posestnika v Središču, tožbo zaradi priznanja in vknjižbe lastninske pravice (4000 K).
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. februarja 1921. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker k toženi zapuščini dedni oglas še ni podan, se ji postavlja za skrbnika gospod Janez Vereš, gerent v Središču, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške, dokler se ne poda dedna prijava.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 5. januarja 1921.
C III 145/20—1.	132
Oklic.
Zoper Julijano Merčevo v Lubstavi, katere bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Ptuju Marija Satler, posestnica v Lubstavi, zastopana po drju. T. Gosaku, odvetniku v Ptuju, tožbo zaradi priznanja lastninske pravice in izročitve šivalnega stroja (Singer).
Na podstavi tožbe se je odredila ustna sporna razprava na dan
9. februarja 192 1. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 14.
V	obrambo pravic Julijane Merčeve se postavlja za skrbnika gospod Alojzij Mir, zasebnik v Ptuju. Ta skrbnik jo lw zastopal v oznamenovani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler se Julijana Merc ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek III., dne 9. januarja 1921.
C III 172/20—1.	153
Oklic.
Zoper dediče in pravne naslednike po umrli Mariji Bezjakovi iz Janžkega vrha, katerih bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Ptuju Franc Čeh, posestnik v Janžkem vrhu, tožbo zaradi priznanja, da je ugasnila terjatev v znesku 129 goldinarjev konv. velj.
Na podstavi tožbe se je odredila ustna razprava na dan ig, februarja 1921. pri podpisanem sodišču v sobi št. 12.
V	obrambo pravic dedičev neznanega bivališča se postavlja za skrbnika gospod Alojzij Mir, zasebnik v Ptuju, Muršičeva ulica, ki jih bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek III.,
dne 13. januarja 1921.
C 4/21—1.	175
Oklic.
Zoper Maksimilijana in Petra Pratterja in Ano Pratterjevo, katerih bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Šoštanju Franc Kovač, posestnik v Gornjem šaleku št. 30, tožbo zaradi pripoznanja, da je terjatev 580 K 01 v s pripadki zastarana in da se dovoli izbris zastavne pravice, vknjižene na zemljišču vi. št. 47 davčne občine šaleške.
Na podstavi tožbe se je razpisala ustna sporna razprava pri podpisanem sodišču na dan 19. februarja 1921. ob pol enajstih v sobi št. 3.
V	obrambo pravic imenovanih tožencev se postavlja za skrbnika gospod Josip Drevenšek, sodni kanc-list v Šoštanju. Ta skrbnik jih bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L,
dne 15. januarja 1921.
A V 65/20.	170 3—1
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Gospod Ivan M i s 1 e t a, zasebnik v Mariboru, Reiserjeva ulica št. 18, je dne 7. februarja 1920. utnrf.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 22. februarja 1 92 1. ob devetih v sobi št. 7 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 7. januarja 1921.
A 317/20—3.	164
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Dr. Florijan Kukovec, odvetnik v Slovenski Bistrici, je dne 9. novembra 1920. umri.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 9. februarja 1 92 1. ob devetih v sobi št. 8 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L, dne 15. januarja 1921.
F 14/20—4.	163
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Kuharja, trgovca v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne priznanice, ki jo je prosilec baje izgubil: Priznanica serija 046 št. 03532 za 9000 K, glaseča se na ime: Franc Kuhar, izdana po Splošni prometni banki, podružnici v Ljubljani, prej I. C. Mayer.
Imetnik te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne
1.	februarja 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je priznanica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 14. januarja 1921.
Nc I 185/20—2.	177
Amortizacija.
Po prošnj i gospe Vere dr. Š 1 a j m e r j e v e, zdravnikove soproge v Ljubljani, Zaloška cesta št. 9, se uvaja postopanje za amortizacijo prodajne listine z dne 13. maja 1910., št. 40.201, ki j je prositeljica baje izgubila in ki se tiče konta št. 40.201 menjalnice „Brünner Wechselstube der böhmischen Industrialbank, Filiale in Brünn“, glede nastopnih srečk:
1 srbske državne srečke iz leta 1888., serija 357/31; 1 srbske 2%ne državne srečke iz leta 1881., serija 1438/13;
1 srečke Dobrega srca iz leta 1888., serija 1134/50; I promese 3% zemljiške srečke iz leta 1880., serija 938/63.
Imetnik te listine se torej pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da prodajna listina nima več
iiioču okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 14. januarja 1921.
P Vlil 356/20, P I 4/21, P VIII 4/21, in L VIII 197/20—5.	151
Razglasitve preklicev.
S sklepi podpisanega sodišča z dne 24. maja
1920.,	opr.št. L VIII 1/20—8, in z dne 1. oktobra
1920.,	L I 130/20—10, L VIII 109/20—12, so bili:
a)	Anton Mohar, preužitkar na Dvoru, zaradi slaboumnosti,
b)	Josip Drinovec, bivši asistent hidrografskega zavoda, prej stanujoč v Ljubljani, glavni kolodvor, zaradi umobolnosti popolnoma in
c)	Peter S k u b i, posestnik na Pšati št. 2, zaradi zapravljanja in pijančevanja omejeno preklicani.
Za skrbnike so bili imenovani: ad a) gospod Franc Pečnik, posestnik in delavec na Dvoru; ad b) gospa Berta Drinovec v Ljubljani; ad c) gospod Peter Kos, posestnik na Pšati št. 35.
Popolni preklic Franca Ahlina, posestnika v jercvi vasi št. 7, je pravnomočno razveljavljen.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 4. januarja 1921.
Razglas.	G
Vpisale so se danes:
I.	V trgovinski register firme:
Firm. 2067, Rg A III 141/1.
a)	Anton Hafner s sedežem v Škofji Loki,
obratni predmet: trgovina z usnjem, imetnik: Anton Hafner, posestnik in mesar v Škofji Loki.
Firm. 2095, Rg A III 142/1.
b)	Josip Peteline
tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, zaloga koles in galanterije v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani,
imetnik firme: Josip Peteline, trgovec v Ljubljani.
Firma se podpisuje tako, da Josip Peteline pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno postavlja svoj podpis.
S prokuro je poverjena njegova soproga Anica Peteline, ki se podpisuje pod besedilo firme s pristavkom : p. p.
Firm 2139, Rg A III 143/1.
c)	Jakob Bogataj
s sedežem v Podgori pri Stari Oslici, obratni predmet: trgovina s prašiči, imetnik: Jakob Bogataj, trgovec v Podgori pri Stari Oslici.
Firm. 2140, Rg A III 144/1. č)	Janez Drašler,
trgovec z lesom in prevoznik v Borovnici št. 41, s sedežem v Borovnici št.41,
imetnik: Janez Drašler, prevoznik in trgovec v Borovnici št.41.
Firm. 2238, Rg A 111 145/1.
d)	ivan Valant s sedežem v R i b n e m,
obratni predmet: lesna trgovina, imetnik: Ivan Valant, lesni trgovec v Ribnem.
Firm.2269, Rg A III 146/1.
e)	Josipina Cerar s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: prodaja sadja,
imetnica: Josipina Cerar, trgovka v Ljubljani.
Firm. 2270, Rg A III 147/1.
f)	Jakob Kunstelj
s sedežem v Zgornjih Gorjah št. 35,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnik: Jakob Kunstelj, posestnik v Zgornjih Gorjah št. 35.
Firm. 2180, Rg A III 148/1.
g)	Anton Omersa
s sedežem v Velikem Mengšu,
obratni predmet: trgovina z usnjem, čevlji in sirovimi kožami in sejmarstvo,
imetnik: Anton Omersa v Velikem Mengšu št. 42.
Firm. 2271, Rg A III 149/1.
h)	Mije Crvenkovića nasljednici
D’ Ella i Holujevič,
podružnica glavnega podjetja, protokoliranega pod isto firmo v Zagrebu, s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: veletrgovina z alkoholom in žganjem in tvornica likerjev in sadnih destilatov, agentura in komisionalna eksportna in importna trgovina s kolonialnim blagom,
družbena oblika: javna trgovska družba, družbenika: Franjo Holujevič in Helena Holujevič, trgovca v Zagrebu.
Prokura je podeljena Viktorju Poljanicu v Zagrebu.
Firma se podpisuje tako, da se pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo podpisuje vsak družbenik zase.
Firm. 2272, Rg C I 105/1. i)	„Orient“,
tovarna oljnatih barv, lakov in firneža, družba z o. z.,
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: proizvajanje in prodajanje barvili lakov, firnežev in vseh predmetov, spadajočih v to stroko, na debelo in na drobno.
Družbena pogodba z dne 20. septembra 1920., št. 11.690.
Višina osnovne glavnice znaša 400.000 K, ki je popolnoma vplačana in poslovodjema na razpolago
Poslovodji sta Albin Brunčič, trgovec v Ljubljani, Židovska steza, in Ivan Jančar, trgovec v Ljubljani, Poljanski nasSp št. 48.
Za firmo podpisujeta pod njeno besedilo obadva kolektivno svoji imeni.
II. V zadružni register zadruga:
Firm. 2147, zadr.VII 55/2.
Zadružno skladišče za nabavo in vnovčevanje,
r. z. z o. z.,
s sedežem v Žir eh.
Obratni predmet: Zadruga pospešuje gospodarstvo svojih članov s skupnim poslovanjem. Zato
1.	) nabavlja članom skupno gospodarske in živ-Ijenske potrebščine naravnost ali pa po predelavi v zadružnem obratu;
2.	) vnovčuje članom njih pridelke in izdelke naravnost ali pa jih predeluje in nato prodaja;
3.	) nabavlja orodje, sirovine in pomožne potrebščine za lastni obrat ali za člane;
4.	) ustanavlja in vzdržuje za ta namen potrebna skladišča, nakupne in prodajne prostore, obrtne naprave sploh.
Zadružna pogodba z dne 12. maja 1920. in z dne 18. julija 1920.
Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom svojih deležev.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem nabitku v zadružni uradovalnici in prodajalni. Dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora je prav tako vselej razglasiti 14 dni prej.
Načelništvo sestoji iz načelnika, njega namestnika in treh odbornikov. Člani načelništva so: Valentin Poljanšek, posestnik v Dobračevem št. 15; Vinko Demšar, posestnik v Stari vasi št. 11; Ivan Strlič, posestnik v Dobračevem št. 7; Anton Bačnar, posestnik v Novi vasi št.41; Franc Kavčič, posestnik v Stari vasi št. 20.
Firma se podpisuje skupno tako, da se podpisujeta dva člana pod njeno besedilo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. decembra 1920.
Razglas.	7
V trgovinski register so se danes vpisale firme: Firm. 2277, Rg A III 150/1.
a)	Vinko Jan mlajši
s sedežem v Zgornjih Gorjah, obratni predmet: lesna trgovina, imetnik: Vinko Jan ml. v Zgornjih Gorjah št. 31.
Firm. 2293, Rg A III 151/1.
b)	Marjana Malovrh s sedežem v Š m a r j u - S a p u,
obratni predmet: branjarstvo in trgovina s sadjem na drobno,
imetnica: Marjana Malovrh, trgovka v Šmarju-Sapu.
Firm. 2294, Rg A III 152/1.
c)	Andrej Trškan s sedežem v Vodmatu,
obratni predmet: vinotoč čez ulico, pivotoč, prodaja sadja,
imetnik: Andrej Trškan, trgovec v Vodmatu.
Firm. 2318, Rg. A III 153/1. č)	Franc Ložar
s sedežem v Ihanu,
obratni predmet: trgovina z vinom, imetnik: Franc Ložar, posestnik in trgovec v Ihanu.
Firm. 2464, Rg. A III 154/1.
d)	Fr. Weilgoni
s sedežem v Spodnji šiški,
obratni predmet: trgovina z modnim blagom, imetnik: Franc Weilgoni v Spodnji šiški.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. decembra 1920.
Razglas.	8
V trgovinski register so se danes vpisale firme: Firm. 2179, Rg. A III 155/1.
a)	Marija Matjašič s sedežem v Mengšu št.42,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnica: Marija Matjašič.
S prokuro je poverjen Anton Omersa, trgovec v Mengšu št. 42.
Firm. 2278, Rg. A III 156/1.
b)	Gašper Marinšek
s sedežem v Srednjih Jaršah št. 34, obratni predmet: trgovina z moko, imetnik: Gašper Marinšek, posestnik in trgovec v Srednjih Jaršah št. 34.
Firm. 2474, Rg. A III 157/1.
c)	Antona Stroja naslednica Zofija Stroj s sedežem v Zapužah na Gorenjskem,
obratni predmet: izdelovanje sukna, imetnica: Zofija Stroj, tvomičarka v Zapužah na Gorenjskem.
Firm. 2476, Rg. A IH 158/1. č)	Ivan Auguštin
s sedežan v Ratečah (okraj škofjeloški),
obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, imetnik: Ivan Auguštin, trgovec v Ratečah št. 15 (okraj škofjeloški).
Firm. 2478, Rg. A III 159/1.
d)	Gabrijel Wutti s sedežem na Jesenicah,
cbratni predmet: trgovina z mlekom, imetnik: Gabriel Wutti, trgovec na Jesenicah št. 138.
Firm. 2501, Rg. A III 160/1.
e)	Marija Weithauser
s sedežan v Zeleni jami,
obratni predmet: kramarstvo in branjarstvo, imetnica: Marija Weithauser, branjevka v Zeleni jami.
Finn. 2703, Rg. A III 161/1.
f)	Mihael Osolin
s sedežem v Gornjih Domžalah, obratni predmet: trgovina s konji, imetnik: Mihael Osolin, posestnik, sedlarski mojster in trgovec s konji.
Firm.2710, Rg. A III 162/1.
g)	Filip Jakomin
s sedežan v Vnanjih goricah, obratni predmet: trgovina z mlekom, imetnik: Filip Jakomin, trgovec v Vnanjih goricah.
Firm. 2740, Rg. A III 163/1.
h)	Jurij Kmetič s sedežem v Trzinu,
obratni predmet: trgovina z živino, imetnik: Juri Kmetič, posestnik v Trzinu.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IH.,
dne 27. decembra 1920.
Razglas.
Vpisali sta se danes:
I.	V trgovinski register firma:
Firm. 2725, Rg C I 108/1. Umetno mizarstvo Nikolajevič & Blaževič, družba z o. z.,
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: izvrševanje umetnega mizarstva, nakupovanje dotičnih sirovin in prodajanje mizarskih izdelkov na drobno in na debelo.
Družbena pogodba z dne 1. oktobra in z dne 14. decembra 1920.
Osnovna glavnica znaša 62.000 K, ki je popolnoma vplačana in poslovodjema družbe na prosto razpolago.
Poslovodji: Pavel Nikolajevič, mizar in hišni posestnik v Spodnji šiški, in Aleksander Blaževič, mizar v Spodnji šiški.
Podpisovati firmo je upravičen vsak poslovodja samostojno; firma se podpisuje tako, da pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo eden izmed njiju postavlja svoje ime.
Družba je sklenjena za dobo petih let. Prvo upravno leto se prične, ko se družba vpiše v trgovinski register. Če nobeden izmed družbenikov ni naznanil izstopa iz družbe najmanj šest mesecev pred pretekom prvih petih upravnih let, se smatra ta družbena pogodba podaljšana za nadaljnjo dobo petih let.
II. V zadružni register zadruga:
Firm. 2729, zadr.VII 67/1.
Puškama v Kranju,
registrovana zadraga z omejeno zavezo, s sedežem v Kranju.
Obratni predmet: Zadruga
a)	izvršuje puškarsko obrt;
b)	ustanavlja, nakupuje in upravlja puškarska podjetja;
c)	nakupuje in prodaja puškarske predmete vsake vrste, streliva in vse lovske potrebščine;
č) preskrbuje članom vse predmete, potrebne za puškarsko obrt, zlasti sirovine, orodje in stroje;
d)	razpečava puškarske izdelke svojih članov;
e)	izvršuje dela, naročena po njenih članih in drugih, ki jih ti ne morejo izdelovati sami, ker nimajo strojev in drugih priprav;
f)	napravlja in vzdržuje za svoje člane poslopja, potrebna za stanovanja in delavnice, in zadružna skladišča ter za to nakupuje potrebne nepremičnine;
g)	sploh pospešuje pušlcarsko-obrtno gospodarstvo svojih članov, zlasti s tem, da: 1.) daje v pušlcarsko-obrtno gospodarskih zadevah članom nasvete ter jim preskrbuje potreben kredit; 2.) da skrbi za strokovni pouk in prireja poučne shode in razstave ter izdaja primerne tiskovine in knjige.
Zadružna pogodba z dne 19. novembra 1920.
Oznanila se izvršujejo po objavah v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ v Ljubljani; isto-tako se v tem listu vselej razglasi tudi občni zbor, vsaj osem dni prej.
Načelništvo sestoji iz devetih odbornikov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let. Čiani načelni-štva so:
1.	) Fran Ksaver Sajovic, posestnik v Kranju;
2.	) Ciril Pirc, trgovec v Kranju;
3.	) Karel Mahkota, nadučitelj v Kranju;
4.	) Leopold Fürsager, trgovec v Radovljici;
5.	) Albert Rutar, puškar v Kranju;
6.	) Ivan Savnik, trgovec v Kranju;
7.	) dr. Beno Sabothy, odvetnik v Kranju;
8.	) Franc Sire, trgovec v Kranju;
9.	) Rajko Marenčič, trgovec v Kranju.
Podpisuje se firma tako, da se pod njeno besedilo podpisujeta dva člana načelništva.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1921.
so Izpremembe pri že vpisanih firmah.
Vpisala se je danes v register pri firmi:
Firm. 425/20, pos. II 25/4.
a)	Theofil Drexels Buch-, Kunst-, Musikalien- und
Schreibmaterialienhandlung Fritz Rasch
s sedežem v Celju nastopna izprememba:
S prokuro je poverjen Walter Rasch, trgovec v
Cel]U'	Firm. 418/20, Rg. A I 18/14.
b)	Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska
dražba v Celju
s sedežem v Celju nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
Kamnoseška industrijska družba v Celju. Izstopil je javni družbenik Franc Strupi.
Finn. 406/20, pos. II 152/6.
c)	Trappistenkonvent in Rajhenburg, Chccolade-
fabrik, Tee- und Liqueur-Handel,
francosko:
Chocolat Imperial, The Imperial, Liqueur des Trappistes de Rajhenburg,
s sedežem v Rajhenburgu nastopna .izprememba :
Tovarna čokolade in likerjev v Rajhenburgu *3» Savi, francosko:
Fabrique de chocolat et de liqueurs ä Rajhenburg sur Save.
Dosedanji prokurist P. M. Bernard Bemigand je dne 8. decembra 1918. umrl, zato se je njegova prokura izbrisala; s prokuro je poverjen P. Robert Kukovičič v Rajhenburgu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddeltk IL,
dne 22. decembra 1920.
Firm. 417/20, Rg. A II 68/1.	31
Vpis firme.
Vpisala se je danes v register posameznih trgovcev, oddelek A, firma:
Vinko Gregl
s sedežem v Brežicah št. 38,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagoat in deželnimi pridelki,
imetnik: Vinko Gregl, trgovec v Brežicah.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek H.,
dne 31. decembra 1920.
Firm. 1121/20, Rg. A II 22/1.	52
Vpis posamezne firme.
V register za posamezne firme se je danes vpisala firma:	Makso J. Vizjak
s sedežem v Mariboru,
cbratni predmet: trgovina z mešanim blago« na drobno in na debelo,
imetnik: Makso J. Vizjak, trgovec v Mariboru, Fraukopanska ulica št 1.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribora,
dne 6. decembra 1920.
Firm. 1076/20, Rg.C I 29/1.	51
Vpis dražbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala danes družba:
Jug & Marenzi,
prva jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete v Slov. Bistrici, družba z o. z..
Jug & Marenzi,
erste jugoslavische Knopf- und Metali \v a ven t a b n k in Slov. Bistrica, Gesellschaft m. b. H., s sedežem v Slovenski Bistrici.
Obratni predmet: a) Pridobitev, obrat i» nadaljnja izpopolnitev tvornice za izdelovanje gumbov in kovinskih predmetov v Slovenski Bistrici; b) razpečavanje izdelkov; c) opravljanje vseh poslov, služečih pospeševanju družbenih strok; č) pridobivanje podobnih podjetij in udeleževanje pri njih. Dražbena pogodba z dne 30. oktobra 1920. Višina osnovne glavnice 500.000 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane.
Poslovodji: Avgust Jug in Artur baron Marenzi v Slovenski Bistrici.
Pravico nameščanja imata oba poslovodji kolex-tivno.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno oba poslovodji tako, da njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu pristavljata svoje ime in svoj priimek.
Razglasitve se izvršujejo po priporočenih pismih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribora, odd. L,
dne 6. decembra 1920.
¥pisa družb z omejeno zavezo.
V register sta se danes vpisali dražbi:
Firm. 1078/2G, Rg I 31/1.
a)	Akumulator,
družba z omejeno zavezo, s sedežem v Mariboru.
Obratni predmet: Družba izdeluje akumulatorje in stojala za razsvetljavo, vse armature, vse vrste elektrotehničnih potrebščin in naprav, nakupuje, najema ali zakupuje nepremičnine, potrebni »wn-tar in sirovine v obratne svrhe.
Družbena pogodba z dne 10. oktobra 1920. Pogodba je sklenjena na nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 150.000 K, ki je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Rupert Pivec, pomorski generalni intendant v Srkovcu; Fran Domicelj, veletržec v Maribora; Davorin Štucin, trgovec v Mariboru; Ma-vrilij Mayr, posestnik in tvomičar v Kranju; Feliks Podgoraik, posestnik v Čepovanu.
Pravico nameščanja imata po dva poslovodji.
Firma se podpisuje tako, da poslovodja Rupert Pivec in še eden izmed ostalih poslovodij, oziroma en prokurist, le-ta z označbo prokure „p. p.“, pod njeno odtisnjeno ali napisano besedilo postavljata svojeročni podpis.
Objave, osobito sklici občnih zborov, se izvršujejo s priporočenimi dopisi; med oddajo teh dopisov na pošto in med dnem občnega zbora mora poteči štirinajstdneven rok.
St. 1081/20, Rg C 1 50.
b)	Melistroja,
mariborska električna instalacijska in strojna družba z o. z., s sedežem v Maribor u.
Obratni predmet:
a)	naprave za električno luč in silo v zvezi z električno napravo v Fali in drugimi enakimi vele-centralami;
b)	naprave za električno luč in silo z lastnimi vodnimi silami, osobito z ukoriščanjem deležnih vodnih sil;
c)	naprave za plin, vodo, kurjavo in sanitarne naprave ;
č) izdelovanje vseh predmetov, spadajočih v elektrotehnično stroko, njih popravljanje v lastnih obratih;
d)	trgovanje na drobno z vsemi takimi predmeti, osobito za obrate in hiše;
e)	trgovanje na debelo, eksport in import, z vsemi tehničnimi predmeti in potrebščinami;
f)	vzdrževanje strojnotehničnega in elektrotehničnega urada, izdelovanje projektov, nadziranje stavbnih naprav in obratov.
Družbena pogodba z dne 2. aprila 1920.
Višina osnovne glavnice: 200.000 K, ki je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Ferdinand Fincetič, trgovec v Mariboru, Kamniška cesta št. 7; Karel Worsche, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica št. 10; dr. Franc Irgolič, odvetnik v Mariboru, Cvetlična ulica št. 13; Ciril M. Toman, bančni ravnatelj v Mariboru, Gosposka ulica št. 56.
Pravico nameščanja imata po dva poslovodji skupno.
Firmo podpisujeta skupno po dva poslovodji, oziroma en poslovodja in en prokurist tako, da njenemu po komerkoli napisanemu ali odtisnjenemu besedilu pristavljata svoji imeni, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
Razglasitev se izvrši vselej s priporočenimi pismi vsaj 14 dni pred občnim zborom. Na vabilih se mora označiti dnevni red zborovanja.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribora, odd. I.
dne 15. decembra 1920.	56
Razglaa,	67
Vpisali sta se dne 5. januarja 1921. nastopni izpremembi:
a)	Pri firmi:	Firm. 1/21, Rg. A 124/3.
J. Mozetič v Kandiji
Izprememba glede obratnega predmeta, ki je odslej zgolj trgovina z vinom in žganjem na debelo.
b)	Pri firmi:	Firm.245/20, zadr. I 55/46.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, so se izbrisali izstopivši člani načelništva Josip Zurc, Anton Šmidovnik, Andrej Češenj in Frančišek Žitnik, vpisali pa so se novi člani načelništva Josip Matko, posestnik v Gotni vasi št. 30; Franc Kastelic ml., posestnik in gostilničar v Novem mestu št. 250; Janez Jenič, posestnik na Grmu št. 18.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 12. januarja 1921.
Razglas.	12
I. Vpisala se je danes v zadružnem registru pri zadrugah:	Firm.2071, zadr.VI 154/90.
a) Krojaško nakupovalno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
nastopna izprememba:
Izstopila sta člana načelništva Ferdinand Gestrin in Franja Kraigher, vstopila pa sta v načel-ništvo Marija Šarc, šivilja v Ljubljani, in Anton Michaliček, krojaški mojster v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 18. aprila 1920. je bila sklenjena izprememba § 56. zadružnih pravil.
Firm. 2450, zadr. 1 108/75.
b)	Gospodarska zadruga na Češnjici
pri Železnikih,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopil je član načelništva Janez Šolar.
II. V trgovinskem registru pri firmi:
Firm. 2359, posam. II 158/12.
Anton Kobi
s sedežem na Bregu pri Borovnici nastopna izprememba:
Obratni predmet odslej tudi: opekarna s strojnim obratom.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. decembra 1920.
Razglas.	13
V zadružni register sta se vpisali danes za-drug':	Finn. 2453, zadr. VII 58/1.
a)	Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, registrirana zadruga z omejeno zavezo,
s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Zadruga pospešuje gospodarske koristi svojih članov; zato:
1.	) nabavlja za člane sirovine in druge predmete, potrebne pri izvrševanju čipkarske obrti, oziroma posreduje za svoje člane pri nabavi takih potrebščin ;
2.	) vnovčuje čipkarske izdelke svojih članov ali pa posreduje pri prodaji teh izdelkov za svoje člane;
3.	) oskrbuje članom nabavo strojev in orodja, ki se rabijo pri izdelovanju čipk;
4.	) skrbi za povzdigo strokovnega znanja svojih članov.
Zaradi boljšega in lažjega stika s člani osnavlja zadruga v posameznih krajih svojega delovanja posebne poslovalnice.
Zadružna pogodba z dne 28. novembra 1920.
Oznanila se izvršujejo po objavah v ljubljanskem „Domoljubu“. Istotako je razglasiti vselej 14 dni prej dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in treh odbornikov, ki jih izvoli občni zbor za tri leta.
Člani načelništva so: Anton Komlanec, glavni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani; Franc Erce, knjigovodja Zadružne zveze v Ljubljani; dr.Tomaž Klinar, župnik v Škofji Loki; Anton Marinček, revizor Prvega delavskega konsumnega društva v Ljubljani; Franc Sterle, poslovodja Prvega delavskega konsumnega društva v Ljubljani.
Podpis firme: Zadružno firmo podpisujeta dva člana načelništva.
Firm. 2473, zadr. VII 61/1.
b)	Gospodarska zadruga ljubljanskih mizarskih
mojstrov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Ljubljani.
Obratni predmet: Zadruga
1.	) za člane skupno nabavlja sirovine, v prvi vrsti les, mizarsko orodje in vse druge mizarske potrebščine;
2.	) postavlja stroje in druge obrtne naprave v skupni delavnici ter jih daje v porabo samo članom;
3.	) napravi skupno prodajalno;
4.	) napravi skladišče in ustanavlja podružnice;
5.	) prevzema in izvršuje naročila izdelkov ter jih razdeljuje med člane;
6.	) v dosego teh namenov si oskrbuje potrebne stavbe in tehnične naprave ter si pridobiva koncesije, ki bi bile morebiti potrebne.
Zadružniki jamčijo razen z vplačanimi deleži še s trikratnim zneskom svojih deležev.
Oznanila se izvršujejo po objavi v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ v Ljubljani.
Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in štirih odbornikov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let.
Člani načelništva so:
1.	) Ferdo Primožič, mizarski mojster v Ljubljani;
2.	)	Franc Škafar,	mizarski	mojster	v	Ljubljani;
3.	)	Ignacij Vehar,	mizarski	mojster	v	Ljubljani;
4.	)	Luka Ahačič,	mizarski	mojster	v	Ljubljani;
5.	)	Alojzij Trink,	mizarski	mojster	v	Ljubljani;
6.	)	Matija Perko,	mizarski	mojster	v	šiški.
Firma se podpisuje tako, da se pod njeno besedilo podpisujeta dva člana načelništva.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se objavi vselej 8 dni prej v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. decembra 1920.
Finn. 422/20, zadr. III 52/1.	29
Vpis zadruge.
V zadružni register se je vpisala danes zadruga: Trgovska zadruga „Sloga“ v Celju,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, s sedežem v Celju.
Obratni predmet: Zadruga namerja pospeševati organizacijske, stanovske, strokovne in gospodarske koristi svojih zadružnikov. Zato sklepa trgovske kupčije na lastni račun v večjih množinah in s tem usposablja trgovca-člana, dg nudi konsumentom vsake vrste blaga ceneje; nadalje prevzema trgovska zastopstva in ustanovi svoj informacijski zavod.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 3. julija 1920.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega-enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavi v krajevnih časopisih, oziroma v drugih časopisih, ki jih določa načelništvo.
Načelništvo sestoji iz 16 zadružnikov; člani načelništva so:
Karel Loibner, trgovec v Celju (predsednik);
Franc Dežman, trgovec v Trbovljah (podpredsednik) ;
Josip Pauer, trgovec v Braslovčah;
Dušan Zangger, trgovec v Celju;
Rudolf Dergan, trgovec v Laškem;
Julko Kovačič, trgovec v Vojniku;
Maks Cukala, trgovec v Št. Juriju ob Taboru;
Josip Savelli, trgovec v Št. Juriju ob južni železnici ;
Juri Pevec, trgovec v Mozirju;
Rihard Wagner, trgovec v Šmarju pri jelšah;
Franjo Oset, trgovec na Vranskem;
Vinko Šerak, trgovec v Konjicah;
Anton Valenčak, trgovec v Velenju;
Ivan Dečko, trgovec v Celju;
Franc Vrečko, trgovec v Šoštanju;
Viktor Pilih, trgovec v Žalcu.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje skupno predsednik ali, če je ta odstopil, oziroma če je zadržan, podpredsednik z enim Članom načelništva, oziroma z za to pooblaščenim uradnikom.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju,
dne 22. decembra 1920.
Firm. 423/20, zadr. I 37/66.	32
Likvidacija zadruge.
V zadružnem registru se je vpisalo danes pri zadrugi:	Posojilnica v Pišecah,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo, to-le: Na podstavi sklepa občnega zbora z dne 14. novembra 1920. se je zadruga razdražila ter stopila v likvidacijo.
Likvidatorji: Juri Veršec, posestnik v Pišecah; Josip Lesinšek, posestnik v Piršenbregu; Miha Ko-stevc, posestnik v Pavlovi vasi; Ivan Križan, uradnik v Celju.
Likvidacijska firma:
Posojilnica v Pišecah, registrirana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek IL,
dne 22. decembra 1920.
Proglasitve z& mrtve.	271
Pristojni sodni dvor, deželno sodišče v Ljubljani, je uvedel postopanje, da se proglas« spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoei sodišču ali skrbniku.
Ime in rojstni dan, stan in nadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. eklica	Oklicni rok poteče dne
j Janez Hribar, 37 let star, oženjen posestnik na Snoviku.	Odrinil leta 1815. k 7. lovskemu bataljonu, 2. stotniji, na italijansko fronto. Meseca junija 1918. je udariia granata v kuhinjo v globeli «Francela-scblucht», ter ga baje ubila; od takrat vsaj pogrešan.	Žena Marijana Hribar.	P* cf f* sl s •0.2=* " g.= S-5'3 1	1		2. 1. 1921.; T 118/20-8.	30. avgusta 1921.
Ciril Krmelj, rojen dne IG. oktobra 1893., samski delavec na Bukovem vrhu, občina Poljane.	Služil pri topniškem polku št. 7, potom pri 17. pehotnem polku ter meseca decembra 1916. baje umrl na fronti v Sedmih občinah (Sette comuni).	Mati Marija Krmelj.		■2. 1. 1921.; T 190,20-7.	1. maja 1921. 		^ 1. maja 1921.
Frano Kenk, rojen dno 10. decembra 1890., oženjen posestnik v Notranjih goricah.	Odrinil s 27. domobranskim pehotnim polkom v vojno, prišel leta 1918. v rusko tab. rišče Omsk ter ondi baje leta 1918. umri za kolero.	Žena Frančiška Kenk	—	2. 1. 1921.; 1217/20-12	
Jožef Trobeo, rojen leta 1876., vdovec, posestnik v Smolniku, občina Oselica.	Odšel leta 1915. k 17emu pehotnemu polku, bil leta 1918. ujet ter oddan v bolnico v Veroni; na potu tja baje umrl.	Anton Ambrožič.	—	2. L 1921.; T 229/20-5.	1. maja 1921.
1 Alojzij Kokalj, j rojen dne 25. decembra \ 1879., oženjen posestnik na Javorju. j	Služil pri 8. lovskem bataljonu, 2. stotniji, na koroški fronti; meseca junija 1916, zbolel, baje umrl ter bil pokopan v Mauthnu.	Žena Marijana Kokalj.	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	2. 1. 192 L; T 232/20-6.	1. maja 1921.
i Janez Burgar, ' rojen dna 21. julija 1882 , j oženjen posestnik v Zavrhu. j	Služil leta 3914. pri 17. pehotnem polku na ruski fronti, bil m?seča oktobra 1914. v bolnici v Nowem miastu bolan za kolero; od takrat pogrešan.	Žena Marija Burgar.	■ ' .. ;	2 1. 1921.; T 241/20-7.	30 avgusta 1921. j
i	 j Janez Ažman, rojeu dna 4. maja 1884., oženjen posestnik v Krnici.	Služil od začetka vojne pri 27. pehotnem polku, 3. stotniji, v Galiciji ter se meseca novembra ali decembra 1914. udeležil boja v okolici Skolyszyna; od takrat pogrešan.	Žena Marija Ažman.	—	2. !. 1921.; T 251/20—4	j " ' j j30. avgusta j 1921. 	 _ j
Jožef Žmltek, rojen dno 12. marca 1872., i samski posestnikov sin v 1 Srednji vasi y Bohinju. Janez Ažman, rojen dno 10. maja 1895., samski posestničin sin v Kamni gorici.	Služil pri celovškem črno-vojniškem bataljonu, 16. stotniji, v Ljubljani ter prišel due 22. novembra 1914. v rusko ujetništvo. Zadnjič pisal dne 5. januarja 1916.; od takrat pogrešan. Služil pri 17. pehotnem polku, so udeležil bojev na tirolski fronti ;er po zasebnih poroeiHh padel dne 22. julija 1917. na M. Campigolettu.	Sestra Marija Škantar. Mati Marija Ažman.	Ivan Stiene, davčni pristav v p v Ljubljani.	2. 1. 1921.; T 263/20-4. 2. 1. 1921.; T 287/20 - 9.	! 30. avgusta 1921. __ 1. maja 1921.
Budolf Legat, rojeu leta 1896., samski krojačev sin v Begunjah.	Odrinil leta 1916. k 7. domobranskemu pehotnemu polku, bil premeščen b gorski stotniji št. 9 ter baje dne 27. oktobra 1917. padel ua koroški fronti.	Oče Ivan Legat,	—	2. 1. 1921,; T 391/19- 5	30, avgusta 3921. f
Luka Jevšnik, rojen dne 7. oktobra 1880., oženjen delavec v Kutre-dežu.	Odšel leta 1914. k 26. pehotnemu polku, 5. stotniji, v Galicijo; izza dno 8. januarja 1915. pogrešan.	Žena Ana Jevšnik.		2. 1. 1921.; T 292/20-5.	j 30. avgusta S 1921. i 	
Juri Ravnikar, rojen dne 8. aprila 1895 , samski posestničin sin na Križni gori.	Odšel meseca marca 1915. k 17. pehotnemu polku na italijansko bojišče ter zadn ič pisal meseca novembra 1915. Po dopisu Rdečega križa padel v času od dne 21. do 29ega novembra 1915.	Mati Marija Ravnikar.	—	2 1. 192!.; T 293/20 - 4.	j 30. avgusta 1921.
Karel Kosmač, rojen dne 4. novembra 1887., oženjen posestnik v Spodnjih Gameljnih.	Odšel dne 27. julija 1914. s 27, pehotnim polkom na bojišče v Galicijo ter se udeleži! hudih bojev; izza dne 15. decembra 1914. pogrešan.	Žena Marija Kosmsč.	—	2.1. 1921.; T 300/20-5.	30. avgusta 1921.
Anton Hočevar, rojen dne 12. julija 1893., samski posestničin sin v Šmarju-Sapu.	Služil za pešca pri 17. pehotnem polku ter se leta 1914. in 1915. udeležil bojev na gališki fronti; od takrat pogrešan.	Mati Urša Hočevar.	—	2. 1.1921.; T 302/20-6.	30. avgusta 1921.
Frauo Otrin, ! rojen due 19. februarja 1879., oženjen pekovski pomočnik v Ljubljani.	Služil od dne 15. februarja 1915. pri 17. pehotnem polku, 1. stotniji, na gališki fronti ter zadnjič pisal dne 31. maja 1915. iz Przemjšla; od takrat pogrešan.	Žena Ana Otrin.	; —	2. 1. 1921.; T 303/20—5.	30. avgusta 1921.
Št. 14/1921.
Hazpis služb.
Za mariborsko podružnico dopisnega urada deželne vlade za Slovenijo se razpisujeta dve mesti pogodbenih uradnikov s prejemki X., oziroma XI. či-novnega razreda državnih uradnikov. Pogoji za namestitev so: vsaj srednješolska izobrazba ali tej ustrezajoča splošna izobrazba, popolno znanje slovenskega in nemškega jezika in slovenske in nemške stenografije (najmanj 50 do 60 besed na minuto). Kandidatom, ki poznajo še druge jezike in strojepisje ter imajo splošno politično orientacijo, gre prednost.
Ustne ali pismene prijave je nasloviti do dne
5.	februarja 1921.
ali na dopisni urad v Ljubljani (vladna palača, pritličje) ali pa na mariborsko podružnico dopisnega urada (poštno poslopje, Maribor).
Dopisni urad deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani,
dne 20. januarja 1921.
Vodja: Prunk s. r.
Št. 2505/š.	159
Razpis
Stalno učno mesto za učiteljico ženskih ročnih del na štirirazredni državni meščanski šoli v M u t -skl Soboti z obveznostjo, da poučuje tudi na državni petrazredni osnovni šoli istotam. Učni jezik slovenski, na teden 18 učnih ur.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri civilnem komisarju za Prekmurje v Murski Soboti do dne 15. februarja 1921.
Civilni komisar za Prekmurje v Murski Soboti, dne 11. januarja 1921.
K br. 16.758.	ISO
Bazglas.
Na podstavi členov 128. in 130. carinskega zakona se bodo dne 3 1. januarja 1921. ob devetih v glavni; ljubljanski carinarnici prodaj; 9-100 kg deli avtomobila (avtomagnet), cenjeni na 300 dinarjev.
To se daje interesentom na znanje.
Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice.
dne 20. januai-ja 1921.
Št. 11.	172
Ra?-pis,
Okrajni cestni odbor v Kočevju razpisuje službi štirih cestarjev za deželne cestne proge Željne, Koprivnik in Črnomelj s prvotno plačo 50 K na mesec in do preklica z draginjsko doklado, ki jo določi deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za javna dela, v Ljubljani.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z domovnico, z zdravniškim in nravstvenim izpričevalom, naj se vlože do dne
6.	februarja 1921. pri podpisanem okrajnem cestnem odboru.
Izmed sicer enakih prosilcev imajo prednosL vojni invalidi, če so sposobni za cestarsko službo.
Cestni okrajr.i odbor v Kočevju,
dne 17. januarja 1921.
Hazns sbjam
Št. 6510—L	181 2—1
Razpis službe.
Pri podpisani bratovski skladnici je takoj nastopiti mesto pisarniške pomožne moči. V poštev prihaja samo prvovrstna moč.
Plača po dogovoru.
Prošnje s priloženimi izpričevali naj se vpošljejo takoj.
Združena spodnještajerska bratovska skladnica v Velenju,
dne 30. decembra 1920.
Razid društva.
Ker so izstopili skoro vsi člani, se je „Klub strojevodij na Kranjskem“ razšel.
Fran Čarman s. r., bivši predsednik
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.