UNITED^ •STATES/^ Ljubljana, 16. maja 1940 Napad, ki smo ga pričakovali od Janškega oktobra, se je davi začel. Nemčija se je spustila z nami v boj na življenje in smrt. Za Francijo in vse njene zaveznice velja geslo: pogum, odločnost, zaupanje. Dnevno povelje generala Camclina, vrhovnega poveljnika zaveznikov, 10. maja 1940. Danes: Velik zemljevid Belgije. Nizozemske in severne Francije (Gl. str. 9) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni pietlal St. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poStne hranilnice f I.jubljani St. 15.393. — Kokoptsov ne vraeanto, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA iU leta Z0 din, ‘/a leta 40 din. vse leto 80 'lin. V Italiji na leto 40 iir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki 2'/s dolarja. Pruprnd sorazmerno — Naročnino le plačati vnaprej. CENE OCLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mir. in Širina 65 mm) 7 din: v oglasnem delu 4'50 din. V dvobarvnem tisku cene pu dogovoru. Notice: b< seda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust. bi ga bil polomil na Norveškem; prepustil je samo svoje mesto tistemu, ki so ga zahtevale spremenjene razmere. V uri nevarnosti mora dobiti krmilo države v roke koncentracijska vlada, vlada, v kateri so zastopane vse stranke. Laburistično-liberalna opozicija je odklonila vstop v vlado pod vodstvom moža, ki nosi po njeni sodbi odgovornost za vse britanske neuspehe zadnjih let. Tako se je Chamberlain moral ukloniti; da se ohrani osnovno načelo britanske politike, t. j. politična kontinuiteta, je pa Churchill sam želel, naj Chamberlain in nekateri njegovi sodelavci vstopijo v. njegov kabinet — seveda na takšnih mestih, da mu ne bodo mogli metati polen pod noge. To načelo kontinuitete britanske politike je pomirljiv element v da> našnjih razburkanih dneh. Toda ob njem ne smemo prezreti, da je Velika V Ljubljani, 15. maja Začelo se je! Pretekli petek, natanko mesec dni Po vpadu na Dansko in na Norveško, ta dva dni pred binkoštnima praznikoma, je Nemčija brez vojne napovedi napadla Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško. Hitler je izdal proglas na vojaštvo zahodne fronte: »Začel se je boj za bodočnost nemškega rajha v prihodnjih 1000 letih.« Tudi če ne bi bili brali teh značilnih besed, bi morali vedeti: v petek 10. maja je druga svetovna vojna stopila v odločilni stadij. Vsi dosedanji vojni dogodki so bili samo Uvertura; prava vojna se je šele zdaj začela. Kakšen je bil cilj Nemcev pri napadu na tri nevtralne države? Dvojen: 1. prodreti do nizozemskih in belgijskih obal, da bodo imele njihove podmornice in letala krajšo pot Boi za usodo človeštva Odločilni spopad med fotalifarstvom in demokratskimi državami se je začel Pred seboj imamo Chronologie de la Guerre M ondiale izpod peresa F. Debyserja, knjižničarja pariške knjižnice vojnih dokumentov. Iz kronologije povzemamo tele podatke (prim. zemljevid na str. 9.): 19. avgusta so Nemci prodrli do črte Dinant-Neufchateau in zavzeli Louvain (flamski Leuven, nemški Ldwen). Bruselj so Nemci zasedli 20. avgusta. Namur so Nemci začeli obstreljevati 21. avgusta, t. j. 18. dan vojne. 22. avgusta so Belgijci izpraznili trdnjavo, 23. so jo pa. Nemci zasedli. 24. avgusta so Nemci vkorakali v Dinant in v Tournai. Anvers so Nemci zavzeli 9. oktobra po 12dnevnem obleoanju. Isti dan so Nemci vkorakali v Gand. 12. oktobra so se ostanki belgijske armade (50.000 mož) ustavili na črti Nieuport—Dixmude—Ypres. Približno na tej črti so zavezniki ostali vse do nemške katastrofe poleti 1918. (Med nemškim pohodom v zahodno Belgijo se je v centrumu francoske fronte začela, razvila in končala odločilna bitka svetovne vojne: bitka na Marni. Trajala je šest dni, od 5. do 10. septembra. Zmaga na Marni je dokončno ustavila nemški pohod na Pariz, ni pa mogla preprečiti nemških zmag na belgijskih tleh.) rila njena soseda Francija z zgraditvijo Maginotovega utrdbenega pasu. Sedanji kralj Leopold III. je takoj po smrti svojega očeta, velikega kralja Alberta I. (1934.), zrahljal belgijsko-francosko zvezo (resnici na ljubo je treba priznati, da imajo pri tem tudi Francozi, posebno messieurs Laval, Flandin el consortes dobršen del zaslug) in se zatekel v absolutno nevtralnost, upajoč, da bo tako obvaroval svojo domovino najhujšega kadar pride čas neizogibnega obračuna med Nemčijo in zavezniki. Zato mislimo, da se ne motimo, če zapišemo: Tudi Belgija je, kakor Nizozemska, na tihem računala, da vendarle ne bo prišlo do skrajnjega. Oči so se ji začele odpirati šele lani; ne zdi se nam verjetno, da bi bila odtlej utegnila vse zamujeno popraviti. In drugi cili? Francozi sn bili svojo znamenito Maginotovo obrambno črto proti Nemčiji dogradili že pred več leti. Svoj trdnjavski sistem proti Belgiji in Švici so vse do Monakovega zanemarjali; šele pred dvema letoma so začeli z veliko naglico podaljševati Magino-tov utrdbeni pas proti severu do Calaisa; obenem so po istem receDtu utrdili tudi mejo proti Švici in Italiji vse do morja. Francoski časopisi so še pred lafiskim septembrom pisali, da je Francija popolnoma zavarovana tudi pred napadi iz Belgije, iz Švice in iz Italije; če je to res, t. j. če podaljšek Maginotove črte na severu prav tako lahko kljubuje sovražnim naskokom kakor postojanke ob Renu, bi moral drugi cilj Nemcev veljati kot nedosegljiv. V tem primeru bi tudi dosega prvega cilja nemških armad ne imela pravega pomena, toliko manj bi torej — vsaj teoretsko — mogli v takšnih okoliščinah pričakovati končni triumf Nemcev nad Angleži. Fronta bi zamrznila kakor leta 1915. in vojno bi — kakor pred 22 leti — odločila blokada. Toda vse to modrovanje sloni na premisi, ki je za nas relativna neznanka: na premisi Maginotovega utrdbenega pasu ob belgijski — in ob švicarski! — meji. Kajti za hrbet Ma-ginotovi črti se da teoretsko priti tudi skozi švicarske Alpe. In iz tega sledi nujni sklep: v nevarnosti utegne biti tudi Švica, t. j. poslednja nevtralna država med Francijo in Nemčijo. j. Spričo velikih dogodkov v Belgiji , ’ . in na Nizozemskem je danes malone Nizozemska kraljica Vtljemma že pozabljen drugi veliki dogodek, ki smo ga doživeli v teh usodnih dneh: Hj ' n?Sami. Toda stari gospod še zmerom impeiija ^sposobnejšim^rokam. Hotelo zemsko "^ni n^siel ^Angležev docela ne^ taktični uspeh na Norveškem lahko Belgijski kralj Leopold izpremenil v težko popravljiv poraz zaveznikov na Francoskem. Nemčija je Belgiji napovedala voj* Če gledamo s tega stališča, ne mo-no 4. avgusta 1914. Četrti dan nato rem.o v Chamberlainovem umiku pred (7. avgusta) so nemške čete že vko- Churchillom videti parlamentarnega rakale v Liege, a poslednja utrdba poraza odstopivše britanske vlade, mesta se je vdala 17. avgusta. Chamberlain se ni umaknil zato, ker GENEBAL KEITUL vodi nemški napad na Belgijo GENERAL GAMELIN, Vrhovni poveljaik vseh zavezniških armad na Francoskem in v Belgiji do britanskega otočja, in 2. priti Maginotovemu utrdbenemu pasu za hrbet in Francoze prisiliti, da brez pravega boja zapuste te utrdbe. Oba cilja pa služita enemu samemu, glavnemu: približati se Angliji tako zelo, da bodo mogle nemške podmornice in letala blokirati Veliko Britanijo — v njej vidi tretji rajh svojo glavno sovražnico — in jo prisiliti na kolena, Ni izključeno, da računa nemško yrhovno poveljstvo tudi s smelim načrtom izkrcanja vojaštva na britanskem otočju. Prvi cilj bodo Nemci hitro dosegli, Vsaj kar se Nizozemske tiče. Nizozemska je bila več ko sto let ■niroljubna in nevtralna država. To lfna svoje dobre, v kritičnih časih pa tudi zelo senčne strani Pokazalo se Je _— ne dosti manj kakor pri Norveški — da narod, ki se je odvadil v°jskovanja, v hudi uri ne ve, da je namen orožja njegova raba; in da Pomeni raba orožja opustitev vseh ‘'stih pomislekov, ki jih je sovražnik Vrgel čez krov. Nizozemci so se zanašali na svoje ninetne povodnji, meneč, da se bo nemški totalitarizem ustavil pred ^°do. Zraven so pa na tihem upali, da _ do skrajnjega vendarle ne bo Prišlo. V tem upanju so bili pozabili, a° skrajnosti pripraviti svoj narod na omenjeno skrajnost; pozabili pred-pSem, pripraviti ga duševno, moralno, ^ozabili so mu bili dopovedati, da je boju na življenje in smrt temeljno acelo: klin s klinom. Ali bi se bilo .1'Ugače moglo zgoditi, da so se . ®nici spustili s padali na njihovo . tališče v soseščini polmilijonskega, .orei garnizijskega mesta Rotterdama ({' se pred njihovimi očmi tako utr-. lfl> da jih še do danes niso mogli lztrebiti?! V takšnih okoliščinah nas ne pre-j^neča, da gre nemško prodiranje na 'bernsko — prodiranje, ki je za-8 ?! ravnih tal dežele že samo po g '* dosti lažje kakor v goratejši fiiji — tako hitro izpod rok. In Belgija? , odimo, da je treba tudi tod ra-v nati z umikom zavezniških armad tem °ha,e. samo v počasnejšem *abMU' ®e*fiija ie bila le prehitro pose '. nauk iz svetovne vojne; sicer vji vojaško precej dobro pripra- a. ni pa usmerila vsega svojega ]jl?avriega stremljenja v tako teme- 0 zavarovanje meja, kakor je sto- Britanija zelo pozno izprevidela nujnost izDremembe svojega vodstva. Na ramah novega predsednika britanske vlade leži breme neznanske odgovor--nosti, odgovornosti za bodočnost imperija v dneh, ki jih usodnejših ni videl svet morda vseh zadn jih 2000 let. Churchill je danes edini Anglež, ki utegne biti kos tako težki nalogi. In nedvomno ni golo naključje, da je novi ministrski predsednik rabil v svojem nastopnem govoru skoraj iste zgodovinske besede, s katerimi se je novembra 1917. predstavil parlamentu njegov francoski tovariš v prav tako usodnih trenutkih prejšnje vojne. Je lais la guerre, je rekel takrat Clemenceau; War and Victory je današnji Churchillov program. Vojna do konca — vojna do zmage! Nemško prodiranje v Belgijo nas nehote sili k primerjavi z vojnimi dogodki pred 2G leti. Za medvedovo kožo > Sovjetska Rusija je slutila, če ne celo vedela, kaj se je prejšnji teden pripravljalo na francoskih severnih mejah. Le tako si moremo razlagati, zakaj je Staljin tako na lepem poslal civilista Vorošilova v pokoj in vrgel politične komisarje iz 'armade in mornarice, Staljin očitno računa s tem, da bi se • tudi Rusija utegnila zaplesti v vojno; v tem primeru je nujno potrebno, da nimajo generali in admirali pri vodstvu vojnih operacij politično vezanih rok. Odločati morajo samo vojaški vidiki. Vzrokov za Staljinov ukrep ne manjka. Rusija si je s finsko vojno hotela zagotoviti oblast v Baltiku. Pa je prišla nemška zasedba Danske in južne Norveške — in vse ruske pridobitve v Baltiku so na lepem izgubile sleherni pomen. Kaj namreč Rusiji pomaga vse gospostvo v Vzhodnem morju, če so pa vrata v to morje — preliv med Dansko in južno Švedsko — v tujih, t. j. nemških rokah? Rusija se boji tudi zapletljajev v Sredozemlju in na Balkanu. Najnovejša politika Italije Moskvo vznemirja. To je tudi eden izmed vidikov, s katerega je treba gledati politiko zbliževanja * -r Observer. SOVJET UNION CANADA ■MONOOUA fjAPAN *ToUyo CMiNA Midwqu is. Kure ■^y.qno!ulu "maWaii- FtalmijPa PANAMA CANAL-' Mowland-. Sgxar* SUMA' Jarvis ŽflTOfl AMERICA Naš članek je bil ie napisan in postavljen, ko smo izvedeli o kapitulaciji nizozemske severne vojske. Za bralce gornjih vrstic ta novica ne more biti veliko presenečenje. O. Naša domovina Na svetu so dobrine, ki se ne morejo kupiti in ki se ne morejo jrro-dati. Dobrine, ki so bistveni del človeškega značaja. Dobrine, ki v nas rastejo iz zibelke in se v nas razvijajo, prav tako kakor ne v ruta od najnežnejših let oblikuje in kreše značaj. Ne da bi vedeli, se od najnežnejše mladosti razvija v nas ljubezen do domovine. t>Kaj je domovina?«, bo morda kdo vprašal. Domovina je tisti kraj, kjer smo zagledali luč sveta, tisti Icraj, kjer smo prvič slišali materine besede in tisti kraj, kjer so se rodili naši dedje bi pradedje. Domovina je kakor mati. Dokler jo imamo, ne mislimo nanjo in se ne zavedamo, kaj nam daje, prav tako kakor se otrok ne zaveda tistih dobrot, ki mu jih dobra mati daje na poti skozi življenje. Toda ko izgubimo domovino ali mater, se šele prav začnemo zavedati, kaj smo s tem izgubili. In vendar so trenutki v človeškem iivljenju, lco se človek zave, kaj je domovina bi kaj mora storiti zanjo. Prav te dni smo brali, kako je sin ■neke belgijske matere, neki belgijski častnik prostovoljno in kot heroj žrtvoval svoje življenje za domovino. Ko so te dni nemški napadalni oddelki z vso hitrico prodirali v Belgijo, bi moral neki častnik pognali v zrak most, držeč čez prekop kralja Alberta. Preden je pa mogel izvršiti svojo dolžnost, ga je ubila bomba. Neki drug častnik se ni obotavljat Prikradel se je k mostu in ga pognal v zrak, dobro vedoč, da ga bo to dejanje stalo življenje. In res je z mostom vred tudi njega razneslo. Ta mladi častnik je vsaj za kratek las onemogočil prodiranje sovražnika in tako rešil tisoče življenj. Ljubezen do domovine je najbolj vzvišena oblika ljubezni. To je ljubezen do naše zemlje, do ljudi, ki govore naš jezik, ljubezen do naših staršev, do naših žena in do naših otrok. To je ljubezen, ki je izmed vseh mijbolj vredna, da se žrtvujemo zanjo! Kronist. Polidični tednik Gospodarsko pogodbo 7. Rosijo je pretekli teden podpisala jugoslovanska delegacija, ki je pred kratkim odpotovala v Moskvo na pogajanja. Zastopniki obeh držav so podpisali pogodbe o trgovini in plovbi, o plačilnem prometu in o trgovinskih predstavništvih. Pogodbo je za Rusijo podpisal komisar za zunanjo trgovino Mi-kojan, za Jugoslavijo pa bivši finančni minister Djordjevič. Pogodba določa medsebojni promet za 176 milijonov dinarjev, po potrebi pa še več. Rusija bo pri nas kupovala baker, svinec, kositer in mast, izvažala bo pa k nam pred vsem poljedelske stroje in bombaž. Sovjetska vlada bo imela pri nas svojega trgovinskega zastopnika, mi pa v Sovjetski Rusiji svojega. Ker doslej nismo izvažali v Rusijo skoraj ničesar in tudi malenkostno uvažali, je ta trgovinska pogodba za na&o državo posebno velike važnosti. Zlasti pa zato, ker nam bo Rusija lahko dobavljala surovine, ki nam jih primanjkuje, posebno pa bombaž. DOBRA ZAMISEL Zagrebške ločenke se se zbrale v „0rasivo za socialno zaščito ločenih4* Kaj mislijo o društvu poročene žene! Ločenkam, članicam društva je dovoljeno, da se spet poroče Zagreb, maja. Zagreb ima že nešteto kulturnih, viteških, socialnih in umetniških društev. Te dni se jim je pa pridružilo čisto novo, doslej neznano in nepriznano društvo, in sicer »Društvo ločenih žena«. Ustanovitev tega društva je dvignila v Zagrebu dokaj prahu. Razumljivo je, da je predsednica sama ločenka, agilna in podjetna gospa Sarvašova. Gospa se je že prej zanimala za socialni položaj ločenk in je spoznala, da ni preveč rožnat. Domislila se je, da bi bilo dobro, če bi se ločene žene združile in zahtevale svoje pravice. Rečeno, storjeno. Poslala je v časopis oglas s pozivom, naj se vse zagrebške ločenke zglase pri njej... Prišlo jih je precej. To je bil začetek, potlej je pa vse tako šlo kakor po maslu. Seveda so se zagrebški časnikarji takoj pričeli zanimati za to svojevrstno društvo, članice so se morale kar braniti pred raznimi preradovednimi vprašanji zvedavih časnikarjev; takole je dejala ena izmed njih: »Današnji morali lahko pravimo tudi nemorala. Ne vemo, kdo je tega kriv, toda zaradi takšnih razmer trpe predvsem ženske. Včasih je pomenilo, da je bila ženska preskrbljena za vse življenje, če se je poročila. Zdaj je to drugače. Poročena ženska se v zakonu počuti kakor uslužbenec v slabo urejenem podjetju. Sleherni trenutek mora biti pripravljena, da jo mož po-i-2i.e na cesto. V primerih, če mož ločeni ženi noče plačevati, je poedinka slabotna; toda če se nasloni na društvo, dobi takoj nekaj zaščite.« »Ali se članice ne bodo več možile?« je hudomušno vprašal neki časnikar. »Narobe. Vse članice bomo vesele, če se bo ena izmed nas poročila. Nikakor se ne družimo v kakršno koli društvo, naperjeno proti moškim, pač pa v društvo, ki hoče svetu pokazati, da dela ločenim ženam krivico. Ločena žena velja pred svetom še zmerom za nekaj manjvrednega in nihče se noče potegniti zanjo, čisto naravno je, da se bo ločenka spet omožila in dobila zaščito v varstvu svojega novega moža.« Ne smemo pa misliti, da imajo ločenke lahko delo. Predsednica novega društva je dobila že toliko brezimnih grozilnih pisem, kakor da bi bila predsednica gangstrk ali pa milijonark. Menda so se najbolj razburile tiste ženske, ki so poročene z ločenci. Ena izmed njih je pisala gospe Sarvašovi: »Ali ustanavljate društvo za prirejanje veselih zabav? Motite se, če mislite, da vas bomo poročene ženske podpirale. Ne in ne! Pregovorile bomo svoje može, da vas bodo osmešili...« Neka druga, še bolj bojevita je pa pisala: »Ubila vas bom, če boste res ustanovile to društvo...« Uboge ločenke so z zadrževanim dihom poslušale na seji te grožnje. Predsednica jih je pa pomirila in spodbudila k novemu delu. Marsikateri ločenki bo prav prišlo, če bo v hudih stiskah dobila od društva moralno in gmotno podporo. In ker bedo te dni najbrže tudi zagrebški ločenci ustanovili svoje društvo, je upati, da bosta morda ti dve društvi le našli kakšno podlago za sodelovanje... Najvažnejši dogodek preteklega tedna je bil nemški vpad na Nizozemsko, Belgijo in Luksemburško. Nemci so z vso silo navalili na njihove meje in izdali proglas na narode napadenih držav, naj se vdajo. Napadli so te tri države z izgovorom, da so zahodne velesile ogrožale njihovo nevtralnost, oni eo jih hoteli pa prehiteti. Kajpak sta se belgijska in nizozemska vojska vpadu pošteno uprli. Nemci so takoj aačeli z letali srdito napadati vsa večja mesta, posebno pa letališča. Nekatera se jim je tudi posrečilo zasesti, vendar so si poročila o tem precej needina. Največje ogorčenje je zbudilo tudi dejstvo, da so Nemci začeli pošiljati svoje vojake s padali v obe napadeni državi. Nemška letala v zaledju spuščajo nemške vojake, preoblečene v belgijske in nizozemske uniforme, ki skušajo zasesti letališča in napraviti zmedo. Nizoeemci so takoj umetno preplavili svoje obmejno ozemlje. Na pomoč sta obema napadenima državama prihiteli kajpak tudi Francija in Anglija, ki sta zdaj z njima vred deležni nemških letalskih napadov. Zdaj se bijejo najhujše letalske bitke v zgodovini človeštva. — Chamberlai-nova vlada je morala pretekli teden odstopiti. V spodnji zbornici se je oglasilo več opozicionalcev, ki so zahtevali odhod vlade, ki je dobila pri glasovanju le pičlo večino. Ministrski predsednik je postal Churchill, vojni minister Eden, v vlado sta pa stopila tudi opozicionalca Attlee in Sinclair. Churchillova vlada je pri glasovanju v spodnji zbornici dobila absolutno večino. Churchill je imel ob tej priložnosti govor, v katerem je dejal, da jc edini cilj njegove vlade zmaga. Narod se bo moral še dolgo in trdo boriti, naposled pa mora zmagati. Churchillova vlada uživa veliko zaupanje. — Roosevelt je govoril na osmem ameriškem kongresu pacifistov. Dejal je, da pomenijo nemški napadi na evropske nevtralne države nevarnost tudi za Ameriko in da morajo Američani zato natanko proučiti ta problem, potlej pa nastopiti z združenimi silami. Roosevelt je belgijskemu kralju Leopoldu in nizozemski kraljici Vilhelmini poslal brzojavki in jima izrazil svojo simpatijo ter obžaloval usodo njunih držav. — Švica je proglasila splošno mobilizacijo. Vse meje je hermetično zaprla. Noben tuj državljan ne sme čez mejo; razen tega so švicarske oblasti poostrile nadzorstvo nad tujci. V armado se javlja tudi na tisoče pogumnih Švicark, ki bodo pomagale pri obrambi domovine. Predsednik švicarske države je izdal proglas na narod; ljudje naj ostanejo mirni, ker je položaj zelo resen. — Italija je uvedla posebne nkrepe za francosko mejo. Italijanska uradna agencija Stefani je izdala uradni komunike, v katerem pravi, da Italija ne bo mogla več dolgo prenašati zavezniške pomorske kontrole, ker preveč škoduje italijanskim gospodarskim interesom. J? Proizvaja UNION, Zagreb Boji na zahodnem bojišču so vse bolj srditi. Na Nizozemskem se je Nemcem posrečilo prodreti do Rotterdama ob Meusi in s tem odrezati severno Nizozemsko od južne. Nizozemsko vojno poročilo priznava, da je severni del v sovražnikovih rokah. Nizozemci se obupno branijo. Fronta teče od reke Meu.se čez Liege in Namur do Sedana. Nizozemska vlada se je iz Haaga s kraljico vred preselila v London in bo od tam vodila državne posle. Nemci so napadli tudi prvo francosko obrambno črto za Sedanom in Longvillom in so ti dve mesti zasedli. Na Belgijskem se je začel strahoten spopad, ki bo po mnenju strokovnjakov odločil nadaljni potek vojne na zahodu. Boji se vrše na vsej belgijski obrambni črti, ki jo Nemci stra- hovito napadajo. Doslej se je pa Belgijcem posrečilo odbiti vse napade. — Italija se po mnenju tujih opazovalcev pripravlja na odločitev. Izdala je različne ukrepe, ki kažejo na to, da namerava v kratkem poseči v vojno. Posebno važne ukrepe je izdala za francosko mejo. Zahtevala je od Španije, da ji izroči oporišča za primer vojne v Sredozemlju. Po mnenju nekega madžarskega dnevnika, je treba odločitev italijanske vlade pričakovati v najkrajšem času. Od kod izraz »pete kolona«? Zadnji čas pogosto slišimo izraz »peta kolona«. S tem označujemo nacistično strategijo, ko Nemci naseljujejo svoje ljudi v notranjost dežel, ki jim nameravajo zagospodovati. Izraz »peta kolona« so v časopisih prvič uporabili za časa španske državljanske vojne. Ko je bil Madrid 1.1936. obkoljen, ga je oblegala armada, razdeljena v štiri kolone. Napasti bi morale na različnih točkah. Takrat se je pa general Miaja, poveljnik mesta, odločil za ukrepe proti frankovcem, ki so v notranjosti mesta ustanovili tako imenovano »peto kolono«. Ta naj bi delala v zvezi z ostalimi štirimi kolonami in povzročila upor v notranjosti Madrida, medtem ko bi ostali del armade ostal v bližini. Prvo do muf o tovarno za radijske aparate je odprl v Zagrebu Franjo Holujevič. Delo se je že pričelo in novi aparati se bodo imenovali ;Pan*. Tvrdka bo začela sčasoma izdelovati tudi aparature za zvočne filme in aparate za gledanje v daljino. Koncert v Beogradu jc priredilo madžarsko društvo »Budai »alarda« iz Budimpešte. Gostje so vrnili obisk beograjskemu pevskemu društvu 'Stankoviču*. Koncertu v Narodnem gledališču je prisostvoval N j. Vis. knez namestnik Pavle, dvorni maršal Colak-Antič, ministrski predsednik in mnogi ministri. Gostje so obiskali tudi Ople-nac, kjer so položili venec na grob kralja Aleksandra, nato pa so sq odpeljali na Avalo, kjer so položili jtfenee na grob Neznanega junaka. j Pomagal Vam bo znani pisec in raziskovalec okultnih ved F T Karmah Vam brezplačno pove Vašo bodočnost. Kazen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse Vaše odnose do ljudi, zakona, loterij«. trgovine in vseh važnejših d o g o d k o v sedanjosti. Njegov nasv# t Vara bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema z vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo n sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. Knjiga stane samo din 30*—. denar pa se pošilja na ček račun številka 17.455, na točni in stalni naslov: F. T. KARMAH - ŽALEC Skozi okno je vrgel bombo neznan zločinec v stanovanje dr. Grosa v Daruvaru. Bomba je v stanovanju eksplodirala in napravila veliko škodo. Na srečo dr. Otona Grosa in njegove žene ni bilo v stanovanju in bomba ni terjala človeških žrtev. Psico, ki doji svoje mladiče in prašičke, ima Somborčan A udri ja Džinič. V- dar je dobil od nekega soseda troje mladih prašičkov, ki jim je dajal mleka. Kmalu mu je pa en prašiček poginil. Nekega dne pa sta mu prašička ušla na dvorišče k psici, ki je dojila svoje mladiče. Ko je gospodar prišel k pasji hišici, je videl, da psička doji svoje mladiče in poleg tega še oba prašička. Psica že zdaj šest tednov skrbi za svoje psičke in za obe prašičji siroti, ki. jima je dobra krušna mati. Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENT1N krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana. Policijski uradnik Josip Čepelak, ki je ponarejal potne liste, se mora zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Slavonski Požegi. Čepelak je ponarejal potne liste za razne osebe in ponarejal podpis okrajnega načelnika. Za vsak posamezni potni list je dobil Čepelak po 3(X) do V>00 din. Poleg Če-pelaka bo sedelo na zatožni klopi še 20 drugih oseb, ki so sodelovali kot posredovalci ali pa so sami prejeli ponarejeni potnr list. Huda nesreča z možnarjeni se je pripetila v vasi Družmirju pri Šoštanju. 18letni kmečki sin Ivan Šumečnik je z nekim hlapcem nabijal možu ar. Naboj je pa po nesreči zadel Ivana v trebuh. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. (•radili bodo cesto Banjaluka—Jajce, ki jo zaradi romantičnega ozemlja tujci zelo radi uporabljajo. Asfaltiranje ceste bo stalo 5)1 milijonov dinarjev; ministrstvo je ta znesek že odobrilo. OKVIRJI za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. KLEIN LJUBLJANA, Woltova 4 Listek ..Družinskega tednika** Kaj vse že vemo? N a /i I s a I dr. Theodor Heinrich May«r Danes, v stoletju letal in radia, bi utegnili misliti, da smo preiskali že vso zemeljsko površino, toda vendar so na svetu še pokrajine, velike kakor Avstrija, na katere še ni stopila človeška noga ali vsaj ne noga belca. Ob poletu Zeppelina okrog sveta so opazili v severovzhodni Sibiriji gorske vence, visoke kakor Pireneji, ki pa niso zabeleženi še na nobenem zemljevidu. Prav tako so še neznane velike gore v centralni Aziji. In tudi v centralnem delu Afrike in tropske Ameriko je še mnogo neraziskanih predelov. Prav tako tudi nekih prostranih predelov severno od Beringovega preliva človek še ni preletel. Domneva jo, da se tam razprostira morje, utegnejo pa biti tudi velike skupine otokov. Še več, prastare kulturne dežele moramo zdaj odkrivati z velikim trudom. Od rimskih časov se je Sredozemsko morje dvignilo za približno pet metrov, poplavilo velika pristanišča in zgradbe na starih obalah. In še globlje, 500 do 1000 metrov pod morsko površino, so odkrili pri Lo-tungu ostanke prastare kulture, ki izvirajo najbrže še iz '.i-te dobe, ko je bilo Sredozemsko morje zaprto in ko sta Gibraltar in Malta kakor široka mostova vezala Evropo in Afriko. Prav te kulture danes proučujejo. Se pred nekaj leti smo se mogli spustiti samo slo metrov v morsko globino, danes so pa zgradili potapljaške zvonove, bolje krogle, ki pre-neso neverjeten pritisk v globini 1000 metrov. Morje nam bo moralo izdali vsaj nekaj svojih skrivnosti. Kajpak samo malo, kajti kaj je 1000 metrov proti desetkrat večjim globinam? Toda la delček, ki pomeni v razmerju s celo zemeljsko kroglo samo majhno luskino, pomeni za človeka že obširno področje za proučevanje, da ga morda ne bomo nikoli čisto proučili. Zato ni čisto pravilno, da nihče ne verjame v razna fantastična morska bitja, ki so jih mnogi zanesljivi ljudje že večkrat opazili, ki jih pa doslej žal še nihče ni mogel uloviti. Leta 1915 je podmornica U 28 potopila neki parnik Ko se je parnik razletel, je zletela v zrak iz morja tudi neka čudna morska zver, dolga okrog dvajset metrov in prav nič podobna kakšni drugi morski živali. Na žalost se je zopet potopila, preden je mogla podmornica pripluti do nje. Sto in sto podobnih primerov opisujejo zanesljivi pomorščaki in s tem potrjujejo, da. naj-brže res žive še nedognane morske zveri, ki so neve.jetno velike. Kakor koli že, nekaj se nam je pa le posrečilo: izmeriti morje do dna. Kaj je pa z zemeljsko skorjo? Najgloblja razpoka na evropski zemljini pri Čuhovi v Gornji Slezi ji je globo,ra 2240 metrov. Se dve globlji razpoki sta na svetu, in sicer v Ameriki: prva v Mehiki pri Alamu (Vera Cruz), globoka 3326 metrov, druga pa v Kaliforniji, globoka 3450 metrov. In vendar, kaj nam morejo pokazati takšne razpoke treh in pol kilometrov, ko je pa zemeljska skorja debela v premeru 12.753 kilometrov? Niti staro pravilo, da se toplota zemlje zveča za stopinjo vsakih 40 metrov, ne drži točno, sicer bi morala v bližini zemeljskega središča znašali toplota več tisoč stopinj Celzija, medtem ko mode ..a lizika priznava samo 8000 do 10.000 stopinj. O kakovosti zemlje v globini 100 kilometrov ne moremo povedati nič določenega, čeprav znamo določiti fizikalne lastnosti zvezd, oddaljenih od nas milijone in milijone svetlobnih let. Lahko se opravičimo, da smo pri proučevanju globinskih razmer prišli samo do globine treh kilometrov in pol. Naše znanje in naše priprave nam ne dovoljujejo, da bi se spustili niže. Kako naj pa opravičimo okoliščino, da ne vemo nič določenega o atmosferskih razmerah v višini več ko 20 km, čeprav se to področje odpira nad nami in čeprav bi se mogli s stratoslerskimi baloni povzpeti v višino 40 kilometrov? Razumljivo je, da doslej ne vemo nič določenega o polarnem in zodija-kovem siju in o drugih pojavih v najvišjih plasteh atmosfere. Toda tudi plast tistih 15 kilometrov, ki jo lahko dosežemo s svojimi letali in baloni, še skrbno skriva svoje skrivnosti Tam se .skuhajo' nevihte, dež, sneg, toča, in vendar ne moremo točno povedati, pod kakšnim vplivom se vse to godi, ne moremo znanstveno ločno opisati nastanka nevihte. Kako naj na primer pojasnimo, da lo meteorologi VVegenerjeve odprave na Gronland ugotovili prav specifične nepravilnosti v toploti zraka? Toplota je znašala tik zemlje —40° C, 100 metrov nad zemljo —20° C, in v višini 1000 metrov samo 0° C, in vse to ponoči, ko sonce ne more ogrevati višjih zračnih plasti! Kakor malo vemo o svoji zemlji, tako malo vemo tudi o svojem življenju. Ali res izvira vse življenje na zemlji iz vode? Kajpak nas Tes bode v oči, da imajo morska voda, krvni sertim in fiziološka raztopina soli, ki jo pogosto uporabljamo kot zameno za krvni serum, isto sestavo in isti ozmotični pritisk. Prav tako nas zbodejo v oči biološki pojavi, ki nastanejo, če premenjamo količino soli v vodi. Ce izpostavimo neoplojena jajčka morskega ježa za določen čas dvojnemu ozmotičnemu pritisku in jih potem spet položimo v navadno morsko vodo, se iz jajčk razvijejo ličinke. Če povečamo količino natrija, se v jajčkih razvijejo dvojčki, če pa odstranimo natrij, dobimo grudaste kupčke celic. Ali je torej voda eden glavnih pogojev organskega življenja? Ni! Čudno sicer, toda vendar vidimo, da ni. Sto in sto mikroorganizmov otrpne v suhem stanju, če jim pa dodamo kapljico vode, spet ožive. Ličinke petrolejske muhe žive v petroleju, ki ubija vse druge vrste mrčesa, tudi odrasle muhe. Amilo-bakter pa na primer spet ne prenese zraka in takoj pogine v njem. Voda, vroča več ko 50° C, ubija vse življenje, mnoge rdeče alge žive pa v izvirih, ki imajo 85° C. Ali je sploh na svetu kaj .mrtvega’ v navadnem pomenu te besede? Iz asfalta in oglja, v katerih ni nikak-šnih bakterij, z navadno destilacijo izolirajo materijo, podobno spolnim hormonom, neizogibno potrebnim ne samo za razvoj in rast spolnih organov. temveč tudi za njih pravilno lunkcijo. Te materije so milijone let vzdržale neizmerno visok pritisk, najstrašnejšo vročino in najmočnejše kemijske reakcije, ali ne velja isto o življenju? Ali ne ostane v vseh takšnih proizvodih življenja vsaj iskrica življenja samega? Mnogo vprašanj, mnogo nerešenih, neraziskanih skrivnosti! 2e mnogo smo dosegli v znanosti, toda vendar še stoiimo komaj ob začetku. V sto ali tisoč letih bo človeško znanje ogromno. In vendar ne vemo, kje bo poslednja meja tega znanja... (Die Riider, Berlin) Ir- Savrz Sokola kraljevine Jugoslavije fe na binkoštno nedeljo po vsej državi Priredil mogočen zbor. Blizu 2400 sokolskih edinic se je odzvalo pozivu. Več ko 200.000 Sokolov je pri svojih društvih prisostvovalo pozdravu državni zastavi in se je s prisego zaobljubilo, da bodo do zadnjega diha branili vsako ped naše zemlje in našo svobodo. Po vseh krajih, kjer so So-|roli manifestirali svojo pripravljenost ih čuječnost, so najprej staroste razložili pomen dneva sokolske pripravljenosti. Sledile so patriotične manifestacije, ki so pokazale, da se Sokolstvo v polni meri zaveda svoje poslanice. Huda železniška nesrefa se je pripetila med postajama Nemilo in Bego-vim Hanom na progi Bosanski Brod— ^arajevo. Lokomotiva tovornega vlaka ie padla z železniškega nasipa v reko Bosno, ki je bila močno narasla in izpodkopala železniški nasip. Lokomotiva je potegnila za seboj še deset tovornih vagonov. Kurjač Sima Vučič, hve štirih nepreskrbljenih otrok, je M Najnoveiše /ozičke, igrače, lauaiera kolesa samo dobre znamke S. REBOLJ m vogalu Miklošičeve m favčarjeve Nad 411 lirvatskili kmetov in knietir je obiskalo Beograd. Vsi so člani Se-Ijačke sloge iz vasi čučerja iz Hrvat-skega Zagorja, llrvatski gostje, ki so vsi oblečeni v pestre narodne noše, so bili zelo prisrčno sprejeti. Beograjčanom so pokazali svoje stare svatbene običaje. Vpisali so se v dvorne knjige in obiskali več hrvatskih ministrov. Novo mestno četrt bo v Zagrebu zgradil Pokojninski zavod. Od Prve hrvatske štedionice bo kupil stavbišče, na katerem bo sezidal okrog 200 stanovanjskih hiš. Zemljišče so kupili za 14,800.000 d to, v zidavo hiš pa bodo v teku nekaj let vložili nad 200 milijonov din. šle pred leti fant. je danes postal nevesta, in sicer je to lepa Viktorija Desmanvjeva. Pred štirimi leti je bila še Julij in je hodil s svojimi tovariši po kavarnah in z dekleti. Kar nenadoma se je pa naveličal ženske družbe. Starši so opazili to spremembo in so Julija peljali k zdravniku v Subotico. Ta je Julija operiral in postal je dekle. Iz Julija je postala Viktorija, postala je nevesta in se bo kmalu poročila s svojim bivšim prijateljem. Morskega psa je ujel ribič Stjepau Rogič iz Senja nedaleč od Lukovega otoka. Morskega psa, ki je dolg sedem metrov, bodo preparirali, da ga bodo potem kazali po večjih mestih države. Novo železniško postajališče bodo odprli med postajama Novim mestom in Stražo-Toplicami; imenovalo se bo Prečna. Postajališče bo za vso okolico velikega pomena, ker so morali doslej ljudje iz nekaterih vasi hoditi po več kilometrov daleč na postajo. Na postajališču Prečni ne bo postajnega poslopja, postavili bodo samo lopo, v kateri bodo ljudje lahko kupili vozne listke. so bili prav zadovoljni. Zanimanje Karlovčanov za novo gledališče je bilo tem večje, ker Dramatsko društvo v Karlovcu že več let ni prirejalo predstav s karlovškimi igralskimi prostovoljci. Cepljenje proti kozam se bo pričelo v Ljubljani /ž 20. majem in je obvezno za vse lani rojene otroke, ki še niso bili cepljeni? Prav tako morajo bili cepljeni tudi letos rojeni otroci, ki imajo vsaj tri mesece, in tisti otroci, ki se jim koze niso prijele. Brezplačno javno cepljenje se bo vršilo na raznih krajih mesta, ki so navedeni na plakatih. O opravljenem cepljenju dobe starši pismeno potrdilo, ki ga morajo dobro shraniti. Starši, ki svojih otrok zaradi bolezni ne morejo prinesti k cepljenju, morajo to javiti na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Posebne razrede za jecljajoče šolske otroke bodo uvedli v banovini Hrvat-ski. Oddelek za socialno politiko banske oblasti je že zaprosil vsa zagrebška dobrodelna društva za primerne prostore. V Zagrebu bodo pa uvedli za jecljajoče otroke celo posebna zabavišča. Vlak je povozil na progi Jesenice— Dobrava—Vintgar 481etno Polajnarjevo Frančiško, mater dveh odraslih sinov. Vlak ji je odrezal desno roko in sprednji del glave. Bila je takoj mrtva. ZAVITKA Kneippove SLAONE KAVE TVORI DRAGOCENI PRAŽENI S L A 0 N I SLADKOR Velika izbira svile za pomlad in polette • Vzorci moderni • Cene nizke* MODNI MAGAZIN Ljubljana, Prešernova *) klonil v valovih Bosne. Strojevodja je ' zadnjem trenutku skočil z lokomo-'Ve, a se je močno poškodoval. Več “elezuičarjev se je pa laže poškodo-v«lo. Delavci so takoj pričeli čistiti Pr°go in postavili poseben tir, po ka-^fem vozijo zdaj samo osebni vlaki. Breča v nesreči je pa bila. da je imel ®*eBni vlak, ki bi moral odpeljati iz j^rajeva pred tovornim vlakom, za-'"•do. Osebni vlak je bil poln potni-°v, torej bi bila nesreča še večja. . Rušilec »Ljubljano« so pričeli pred Beri dvigati iz morja. Na kraju, kjer {? rušilec potopljeu, so se zbrali vla-■-V®* naše vojne mornarice in dva Kaplanska vlačilca. Rušilec bodo najprej Pravili v navpično lego, šele potem ial *>0^° Pri^l* dvigati. Delo bo tra-J. okrog osem dni. Rušilec sLjuli-J*.11®5 Bodo prepeljali v splitsko ladje-Tm °’ klor Ha Bodo v nekaj mesecih g Pravili, tako da bo že ob koncu leta uvrščen v naše bojno brodovje. I.9 Prehrani. Najlaže prebav- *la'ib aBulkor je dekstroza ali grozdni q„i..,0r- Skoraj direktno preide v kri. jg hBovi hidrati otroške mlečne moke razpadajo v glukozo, zato je čilo'!la m°Ba »Braco« najboljše okrep-' xa majhne in velike. Pufu V80 *eue 'n dekleta! Zakaj ku-dnb-i drage kuharske knjige, ko pa dih Za IB — zbirko preizkuše-kuh re.ceP*ov- ki jih je spisala poklicna i,ja,a,r'ea po lastnih dolgoletnih izkuš-ne 1 • Razne juhe, navadne in pikant- od navadne pečenke do Vi(jlnej^e inesne specialitete, od na-razn P ni0(na,<’ jedi do najfinejše torte, kei-i° .Bec‘vo za vse prilike, razne li-Ju in barske pijače ter razne dru-8kuhU0,"afp tl'je specialitete lahko ii, .i3,!?0 ,ei knjigi okusno vsaka žena knji n . . *° vam Jemči pisateljica stavr^*e kuhala v prvovrstnih redila Bi hotelih in ki je prebro- ceptii .*>0* sveta. Kuhajte po teh re-ho j.',"1 v.aša družina bo z vašo ku-ra?nndov°ijna Nakažite din 10‘— na P» Do*i2?tne hranilnice št. 14.259 ali slov i e, V znamkah na spodnji na-Prosif*11 P,oSlj'‘m vam knjižico poštnine Št. g ' ®*iderij Miserit, Zidani most Več tisoč oralov zemlje je poplavila Kolpa, ki je pri Petrinji dosegla že 602 cm nad normalo. Sava sicer do Siska ni napravila še nobene škode, od sotočja Save in Kolpe je pa Sava kar sedem metrov nad normalo. Sploh so najbolj prizadeti tisti kraji, ki leže ob izlivu kakšne reke. Poleg tega so začele zaradi povodnji razsajati tudi bolezni. V Osijeku se je pojavil pegasti legar; zalo pijejo Osiječani samo prevreto vodo. 12 vagonov tovornega vlaka se je iztirilo med postajama Vrhovim in Kamenom na progi proti Zenici. Šest. vagonov je popolnoma uničenih, dru J gib šest je pa močno poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo, samo strojevodja se je laže ranil. Na kraj nesreče sta kmalu prišla dva pomožna vlaka, tako tovarne za železo. Sedel je v istem od-;; delku kakor mlada plavolaska. Ko je;; zagledal v drugem oddelku svoje prijatelje, je pustil kovčeg na mestu in odšel drugam. Vmil se je šele na postaji v mestu Cuneu. Seveda takrat njegovega kovčega, v katerem je nosil same železne vzorce, ni bilo nikjer več. Tako je bila vse nesreče kriva samo mladeničeva prevelika ustrež-;; ljivost. ,Ledena senzacija‘ na Danskem Kodanj, maja. Razburkano valov je Kattegata jej vrglo neko noč na severno dansko j obalo blizu vasi Kysinga na Jytlandu ♦ ogromno ledeno goro, visoko okrog 16 metrov. Čeprav je na Danskem te toplo, je toplota v bližini ledenega orjaka znatno padla in se zdi. kakor da bi vasico zajel pravi polami mraz. Ledena gora je postala prava senzacija; vsako nedeljo prihajajo radovedneži iz vseh koncev in krajev Danske z avtomobili ali vlaki ogledovat ledenega orjaka. Nekateri so se že v vnemi celo povzpeli na vrh nenavadne gore, drugi se pa dajo fotogia-firati s ,polarnim ozadjem'... Ledeni orjak zavzema približno jutro zemlje (okrog 5700 m-); morje ga je vrglo na posestvi dveh tamošnjih kmetov. Izračunali so, da je t ežak J, Ct t/ecjatnele- ati Da je Amerilca dežela vseh mogočih in nemogočih rekordov, je že znana stvar. Rekorderji vseh mogočih >discipline najdejo v Ameriki hvaležne zagovornike. Najbrže pa še ne veste, da ima nova celina med svojimi rekorderji tudi GGletnega Mac Naila, pristaniškega čuvaja v Newyor-ku, ki ima izreden rekord v reševanju utopljencev. V svojem življenju je rešil že nič manj ko S8S utopljencev in upa, da jih bo rešil okroglih tri sto, preden pojde v pokoj. Pred kratkim je rešil neko sedemdesetletno starko, ki si je hotela vzeti življenje. # Nedavno so v Curihu objavili statistiko davkoplačevalcev. Po tej statistiki ima mesto Curih S58 milijonarjev, več ko 500 ljudi pa plačuje davek od premoženja, večjega od pol milijona švicarskih frankov. Vsi ti bogataši imajo namreč milijonsko premoženje v frankih (švicarski frank je v našem denarju okrog 10 dinarjev!)- Eden izmed curiških davkoplačevalcev je preteklo leto sam plačal 690.000 švicarskih frankov davka. Po tej statistiki pride na tisoč curiških prebivalcev po en milijonar. Tudi rekord! * Kmet Dragutin Markovič iz Malega Izvora v boljevskem okraju v Srbiji je izredno dobrotljiv in napreden možak. V širši okolici je znan po tem, ker brezplačno cepi sadna drevesa vsakemu kmetu, ki ga prosi za to. Seveda ljudje v velikem številu izkoriščajo njegovo prijaznost, saj se Markovič iz srca rad odzove vsakemu. Napredni kmet je samouk in pri cepljenju kaj rad poslcuša križati različne vrste plemenitega in divjega sadnega drevja. Posrečili so se mu že izredno zanimivi poskusi. Markovič je bogat kmet in pri njem lahko vsak kmet za svoje žito zamenja naj plemenitejše žitno pa na pokopališču duhovnik spregovoril pokojnici zadnje besede in jo hotel blagosloviti, se je pokrov na krsti nenadno dvignil in iz krste je stopila starka živa in zdrava. Ljudje so sprva zavpili in se razbežali na vse strani, pozneje so se pa le prepričali, da ženska ni duh, temveč je bila samo navidezno mrtva in se je še pravočasno zbudila iz omotice. Seveda so pa praznoverni ljudje starkino nesrečo hoteli takoj izrabiti v svoj dobiček. Vsi so navalili v trgovino, ki je v bližini prodajala srečke, in izbirali neke številke, ki jih praznoverje v tem primeru narekuje. Ljudje namreč trde, da v trenutku, ko se kdo zbudi od mrtvih, srečka z nekimi izbranimi številkami zanesljivo zadene. Pozneje so se praznoverneži seveda sami lahko prepričali, da jih je praznoverje potegnilo za nos. šele čez nekaj mesecev je pa oblast izvedela, da je bila starka najeta od prirediteljev tombole, ki je na račun ljudske praznovernosti zaslužila veliko denarja. Ali bo islandska vlada izpustila edinega ujetnika? London, maja. Na Islandskem ugibajo, ali se bodo v tej vojni postavili na stran zaveznikov ali bedo ostali nevtralni. Nekaj je neizpodbitno: Islandska je odpovedala personalno zvezo z Dansko. ;; Čeprav Islandska ni v vojni, ima vendar enega vojnega ujetnika, in sicer angleškega letalca Burneja. Ta pilot je lani v septembru v megli zašel ;; in moral zasilno pristati v islandskih ;; vodah. Takoj so ga zaslišali; dal je ;; častno besedo, da ne bo pobegnil, in ;; je dobil dovoljenje, da svobodno živi ;; na Islandskem, in sicer v kateri koli pokrajini želi. Angleški pilot je pa izkoristil to svobodo za beg in takoj drugi dan pobegnil v Anglijo. Islandski, hkrati danski poslanik, je ;; tedaj zato kar najodločneje protestiral pri angleški vladi; angleški letalec se je , moral po nalogu svoje vlade vrniti na 2 Islandsko, da odkupi svojo častno be-Isedo. Z Novi položaj Islandske pa najbrže f dovoljuje, da bo islandska vlada osvo-• bodila tega edinega vojnega ujetnika, | da se bo naposled le vrnil v domo-t vino. \ Posledice zatemnitve mest London, maja. Angleški profesor in zdravnik dr. ► Laugh je pred kratkim predaval o [učinkih današnje vojne na človeštvo lin je med drugim povedal, kako se [bodo zaradi nezdravih razmer spre [menili naši vnuki. Imeli bodo krajše [roke in noge, večjo glavo, večje oči in [ušesa. Torej nam bodo prav malo po | dobni. Isti učenjak je objavil v nekem an-[gleškem listu članek, kako na prebi-[ valce velemest deluje zatemnitev hi [sploh vojno stanje. Profesor trdi, da [bo stalna zatemnitev mest imela za [človeštvo svoje slabe, pa tudi svoje [dobre posledice. Razumljivo je, da za-[ temni te v dobro deluje na človeške oči. [človek zaradi tega ne bo postal bolj ► kratkoviden, pa tudi ne bolj daljno- ► viden, temveč bo imel »mačje oči«, to [se pravi, da bo v temi veliko bolje [videl, kakor je doslej. Takšne »mačje ► oči« imajo dandanes samo še nekateri ► pripadniki divjih plemen, ki ponoči ► hodijo na lov in so se njih oči že po- ► polnoma privadile temi. Nekateri zdravniki so mnenja, da je pomagata 1 — 2 ASPIRIN tab leti Ni drugega zdravila po imemf .Aspirin", temveč edino l® „Bayer'**jev. Aspirin« Og*- >*g. po d S br. 11MJ od 22. Kil. I9J9. gledanje v mraku v tesni zvezi z vitaminom »Ac. Zato imajo nočne ptico veliko množino tega vitamina. Dr. Laugh je pa tudi mnenja, da zatemnitev vpliva na duševni, pa tudi na kulturni razvoj človeka. Modra luč, s katero danes razsvetljujejo mesta v vojujočih se državah, utruja in ubija duševne zmožnosti, dr. Laugh trdi, da bi na duševnost mnogo bolje delovala oranžna svetloba. Zdaj so v Franciji napravili že nekaj poskusov s to svetlobo. Zatemnitev ima svojo dobro stran tudi v tem, da ljudje bolj ostajajo doma in so tako nekako prisiljeni, da žive svoje notranje življenje. Ljudje bodo spet začeli gojiti glasbo, čitall bodo, izdelovali umetnine in pisali pisma, samo da bodo prebili svoj prosti čas. Takšne in podobne sprememb« so v velikih mestih vojujočih se držav že zapazili. Žalostno je pri tem samo to, da je šele vojna privedla ljudi do duševne poglobitve. Najstarejši top so dvignili iz morja Pari*, maja. Pred nedavnim so francoski ribiči v bližini mesta Calaisa potegnili ii morja najstarejši top, ki so ga uporabljali naši davni predniki. Top je dolg približno en meter. Sel« ko so ga očistili rje, so na veliko začudenje vseh ugotovili, da je še nabit, V topovski cevi so našli smodnik in * konopljo ovito svinčeno kroglo. Da s« je vsa notranjost tega najstarejšega topa tako dobro ohranila skozi stoletja do današnjega dna, se imamo zahvaliti samo hrastovemu zamašku, s katerim je bila cev zamašena. Z gotovostjo lahko trdimo, da so s tem zamaškom povečali moč izstrelka. Doslej so ta najstarejši top poznali samo iz opisov Froissarta, francoskega kronista, ki je živel v 14. stoletju. Novela „Družinskega tednika" Hotelski sin NAPISAL IVAR BJARNE Ali se tore ves hotel zaljubi t? , Zakaj ne? Posebno če se imenuje AMel »Pri dveh fakultetah« in če ne niti petdeset metrov stran od Sor-r°ftne; zakaj ne? In še posebno, kadar 8 v deželi poraja pomiad... Začelo se je s tem, da se je rodil n°lelski sin« — nekega poznoapril-. dne, ko je sonce že ob devetih Ibtraj pošiljalo svoje tople žarke na rit ?’ ^°koko dvorišče hotela »Pri '®h fakultetah«. Vsa smo slišali biti 8veto uro v zvoniku cerkve St. litienna Ju Mont, ko je babica pri drugem ka ?'n °knu tretjega nadstropja po-novorojenčka, celo minuto so gledali gor vsi: dev • kuharica, natakar, sobarica in a ef in dvajset študentov, stoječih na mt*1!1.; gledati so belo telesce, ki je 1'jjlo v sonce. >eki prvolefen medieincc je plašno Pfašal; jZakaj pa otrok joče? Ali je bolan?« rl hotelir je zamišljeno dejal: v, , hko bi ga krstili za Clauda,..< 'pa neki študent: »AV kiouis ne bi bilo napak.« Petaka *>a khrinin,« jo boječe menil pr»?eYe<*a* vsak moški iz hiše, pa če-ip„!». le že vlažen za ušesom, bi rad Cku vrinil svojo ime,« je godrnjala V riea' »NiČemurnoli!« kijo.f05°'V0r ie segla babica, ki je za-ts: »Obiski so dovoljenj šele od desete ure dalje.« S tem je odločno zaprla okno. Tedaj se je gruča na dvorišču razkropila. Visoko zgoraj pa, prav visoko zgoraj nad strehami in pod neko drugo, veliko sinjo streho, so se podile bele ovčice. In v pisarni je zvonil in zvonil telefon. Ko je hotel natakar steči tja, ga je gospodar zadržal: »Nel... Dane« nič!... Dane« ne maram nič slišati o poslih. Rajši mi prinesite moj brivski pribor.« In začel se je pri vodovodu militi. Sobarica mu je držala zrcalo. Študentje eo so pomenljivo spogledali. In nekaj sekund nato so se vsi brili pri odprtih oknih. Z menoj vred. Medtem ko sem se bril, mi je moje zrcalo izdalo, da imam nekam čudne oči. Preveč rdeče. In vijoličaste kolobarje pod njimi. Prav nič lepo na pogled. In moja roka, ki je držala britev, je drgetali. Predstavljati si morate, da je v tistem trenutku drgetalo devet in dvajset britev — da o hotelirjevi sploh ne govorim — v devet in dvajsetih hotelskih sobah s srci vred, kakor na primer moje. Posebno kadar mislim — očitno prav tako kakor drugi — na čudno usodo mladega dekleta. Bila je devetnajst let 6tara in rojena na francoskem otoku Martinique. In ko jo je njen brat, ki je študiral pravo, vzel s seboj, je hotela tudi ona študirati prava Njen oče je bil uradnik. »Kuhala si bova v sobi... In pohitela bova s študijem, kajti dosti denarja nimava.« Takšen je bi! njun sklep. Med potjo je pa bodočo odvetnico i zapeljal neki popotnik prvega razreda, j Kairo lepo sije sonce! In kako jasno na našem dvorišču opaziš, da je zunaj april! Sleherni trenutek so se ob odprtih oknih pokazali belo namiljeni obrazi. Nobeden ni hote! k »defileju« pritii prepozno Kajti vsi ali skoraj vei smo bili zaljubljeni v mlado mater. Tudi natakar. Sicer je bil pa on tisti, ki je dejnl: »Njeni lasje so čisto drugačni kakor lasje drugih deklet... Njeni lasje so črni ko svila... Naposled smo se vsi zbrali na dvorišču. Trije črnci, ki so študirali farmacijo, v smokingih. Kakšen drug dan bi bilo to smešno Tisto nedeljsko jutro se pa nobeden uiti nasmehnil ni, tako pobožni in ganjeni so bili njihovi črni obrazi v njih. Sobarica je tiho ihtela in neprestano ponavljala: »Prvi otrok, ki se je rodil v našem hotelu... To pomeni srečo... To pomeni srečo...« In zdaj nam je bilo dovoljeno iti po stopnicah navzgor in stopiti v sobo. Seveda le po parih. Eno minuto vsak par. Niti sekundo več., Hotelir ki je stal poleg zibelke, je držal uro v roki in ni dovolil nobene sleparije. Mlada mati je bila zelo bleda ia se je plaho smehljala. Mislim, da se je bala bodočnosti. Prekinjen študij — in zdaj naj bi s pičlim denarjem, ki ji ga je pošiljal oče in ki je še zanjo komaj zadostoval za življenje, preživljala še otroka... Toda njene oči 60 se kljub temu sve- tile in od časa do časa je obrnila glavo in pogledala proti zibelki. Ko smo bili spet spodaj, je žrtvoval hotelir vsakemu kozarec vina in ko nam je napil, nas je takole nagovoril: »Vsi veste, da naša mlada mati nima niti beliča. Jaz bom skrbel za njeno prehrano in stanovanje. Mislim pa, da bi tudi vi lahko nekaj prispevali. Če vam zvišam ceno stanovanja za deset odstotkov, bi ta prebitek kril stroške za otrokovo vzgojo. Kaj pravite?« Navdušeni smo vsi pritrdili. In hotel »Pri dveh fakultetah« je imel sina. Toda še tisti večer je Avgust Balla, eden izmed črnih farmacevtov, pobral šila in kopita, plačal svoj račun in zapustil hotel. Hotelir ga je strogo obsodil. In tudi vsi drugi. Zaradi tistih bore desetih odstotkov! Kaj takšnega! Ta Avgust Balla, ta velikan... Meril je namreč meter in pet in devetdeset! Najlepši in najtemnejši črnec, ki sem jih kdaj videl v Parizu! Niti trideset frankov torej ni hotel žrtvovati za mlado nezakonsko mater!.- Kaj takšnega!... Kdo bi si bil mislili... Krasna pomlad! Boulevard St. Michel je ozelenel. In Luxemburški vrt se je spremenil v salon. Naš hotelir j« sedel v parku in zdelo se je, da sanjari ob pogledu na veliki ribnik, ko sem ga prijateljsko potrepljal po rami. Pa ni sanjaril; računal je. In rekel mi je: »Da... Avgust Balla jo je odkuril... Toda mladi materi je zapustil spomin...« »Kako?« »Davi sem dobil od njega pismo iz Marseilla; v njein mi sporoča, da je sit civilizacije in da hoče nazaj v div- jino... Vendar mu ne verjamem nitt besede...« »Obl...« »V farmakološkem zavodu je bil najboljši od vseh, to so mi povedali njegovi tovariši. Ljubil je civilizacijo in kar groza ga ie bila pred divjino. Verjemite mi... Od vseh stanovalcev se je najpogosteje kopal...« »Ah...« »In zdaj!... Mislim, da je bil on tisti, ki je, ko ste preteklo nedeljo po vrsti obiskovali mlado mater, pustil pri otrokovi zibelki majhen zavojček. Vsi ste gledali samo mater... Veliki Avgust je pa mislil na dete... V majhnem zavojčku, ki ga je drugo jutro našla sobarica, so bili zaviti tisočaki.« In hotelir je vstal in izginil. Dolgo sem sedel kakor vkopan. In na klopci, ki jo je obsevalo sonce, sem skoraj jokal. Spominjal 6em se solza, ki so tekle ix> Avgustovem smokingu, ko smo po obisku pri mladi materi stopali po stopnicah navzdol. Ali veste, da so črnčeve solze bele? Šele nekaj ur pozneje sem to opazil. Sinji pisemski Avgustov papir — njegovo pismo iz Marseilla, od koder j« hotel nazaj v divjino — jo imel bela madeže. V začetku tega spiea sem povedal, da je moja roka pri britju drgetata. In še zdaj drgeče; moje pero piša čudne čačke. Majhno afriško mestece, ki ni imelo lekarnarja, ga zdaj ima Čarodej je in piše 6e Avgust Balla. Spreten čarodej, to mi lahko verjamete, čarodej, ki ne prodaja ne aspirina, ne kinina. Čarodej, ki zdravi tako, kakor so zdraviti nekoč stari, prav stari... Ljubil je dekle... In ljubil jo je bolj ko vsi drugi. In s tem je povedano vse. Takšnale je spomladanska nevesta v beli satinasti obleki, zapeti do vratu, z dolgimi rokavi, na ramenih nekoliko nagubanimi, Tenčica ji pokriva obraz in zadaj obilno pada čez ramena. lovec. UGANKE? KRIŽANKA Pomen besed: Vodoravno: 1. mednarodni znak za parnik; skmina. 2. veznik; električni vod. 3. isti; abesinski poglavar. 4. točaj. 5. arabski konj; reka na Kosovem; veznik. 6. ubožec. 7. kratica za ceno blaga s stroški, zavarovalnino in voznino; čevljarsko orodje. 8. krilati konj božic umetnosti; perzijski kralj. 9. vratar; predlog. Navpično: 1. gora v Julijskih Alpah; žig politične sumnje v Avstro-Ogrski. 2. starešinstvo; planina v drinski banovini. 3. vojna (srbohr-vatsko); vrsta apnenca. 4. oblika arabske vladavine. 5. učenje; veznik; predlog. 6. gora v zetski banovini; 7. pritok Morave; mikavnost. 8. obžalovanje; ptica. 9. veznik; zakrament. * POSETNICA T. E. Vodnik Kaj je ta oseba? ŠTEVILNIK a 1 — 2 — 3 — 4 — 5 b 6 — 1 — 6 — 7 — 8 c 9 — 4 — 3 — 2 —10 č 6 — 3 — 4 — 3 — 6 d 7 — 8 —10 — 4 — 5 e 8 — 9 — 6 — 1 — 8 Pomen besed: a) posoda, b) moško ime, c) glas, č) turški politik, d) domača žival, e) hunski kralj. V prvi vrsti navpično čitaš kraj v Zasavju, v drugi pa naziv za vladarico. ČAROBNI LIK Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. oblika pomožnega glagola biti, 2. belokožec, 8. prebivalec Slovenije, 4. redovnik, 5. bratovščina. ENAČBA (a+b) + (c—d) + (e—f) “X a = glasovit b = prislov e = mesto ob Marmorskem morju v starem veku d = vesela igra e = gora na slovenskem Krasu f =■= del glave x *= prekajeno salo ČAROBNI KVADRAT 1. * ... • 2. .... . 3. .... . 4. .... . 5. .... . Pomen besed, vodoravno in no: 1. gozdar, 2. jed, 3. ptica, cirkusa, 5. mesto v Maroku. Moji starši so prestrogi z menoj! Menda ga ni mladega človeka, ki se ne bi nikoli v življenju takole pritoževal pri svojih prijateljih in tovariših. In ker smo že pri tej zadevi, naj napišem nekaj bistrih misli, ki jih je te dni napisal neki francoski list o mnenju otrok o starših: Ko je otroku devet let, pravi: »Moji starši so izvrstni ljudje. Vse vedo in znajo.« Ko mu je šestnajst let: »Moji starši res ne vedo toliko, kolikor sem mislil, še dosti stvari je na svetu, ki o njih nimajo niti pojma!« Ko mu je devetnajst let: »Moji starši zmerom mislijo, da imajo oni prav. V resnici imam pa vselej jaz prav!« Ko mu je dva in dvajset let: '»Moji starši ne razumejo mladine. Nobene zveze nimajo z današnjo generacijo.« Ko mu je trideset let: >Mislim, da so moji starši včasih le prav imeli.« Ko mu je petdeset let: iMoji starši so znali in vedeli vse. Bili so izvrstni ljudje!« * Žalibog je navadno res tako, kakor beremo v gornjih vrsticah. Žalibog, pravim, kajti o resnični vrednosti dobrega nasveta svojih staršev se prepričamo navadno šele tedaj, ko smo že kaj narobe storili, ali pa ko staršem ne moremo več pokazati, da smo jih ubogali. Dokler smo pa mladi in neugnani, smo prepričani, da imajo starši vselej narobe, mi pa zmerom in povsod prav. Pravica mladosti je, da si lahko površen, lahkomiseln in razigran. Nihče ti tega ne bo štel v zlo, in če boš skočil na kakšno stranpot, bodo dobili tvoji bližnji vselej opravičilo zate: >Mlad je še...« ali pa »Saj je še tako mlada ...« Drugače je z zrelimi, starejšimi ljudmi. Z leti so zaigrali pravico do lahkomiselnosti in površnosti, življenjske izkušnje same so jih naučile, da ravnajo in žive tehtno in premišljeno. Prav zato so nasveti tvojih staršev tako drugačni od tvojih mladostnih načrtov. Tvoji starši so imeli najbrže priložnost, doživljati prav takšna veselja, prav takšne ali podobne stiske, ki jih zdaj ti doživljaš. Morda so jih njihovi starši prav tako svarili in poučevali, vendar niso ubogali, v dobri veri, da delajo prav. Šele življenje samo jih je prepričalo, da niso imeli vselej prav in da bi bilo bolje, 'če bi kdaj pa kdaj poslušali nasvet 'svojih staršev. In ker jim srce zdaj ■ne prenese zavesti, da bi tudi ti spoznavala življenjske resnice šele v ■ trpljenju, ker ti žele prihraniti marsikatero bridko izkušnjo, zato ti tolikokrat svetujejo nekaj, kar ti nikakor ni všeč in jasno. | Dokler je človek še otrok, v svoji ■ radovednosti vprašuje: »Zakaj?« To-liko časa, dokler ne dobi odgovora. • In pozneje, ko postane zrel človek, se ;spet pogosto pri tej ah oni odločitvi • vpraša: *Zakaj?« In po odgovoru, ki j si ga po premisleku sam zada, uravnava svoje življenje. ; Samo mladost, površna in naivna, •pozablja zdaj pa zdaj vprašati: >Za-|kaj?« ; In vendar je to pravica mladega >življenja, toda pravica, ki se včasih • bridko maščuje. • j Dobro bi bilo, če bi se mlado dekle • včasih skušalo poglobiti v * zoprne •pridige« svojih staršev. Dobro bi bilo, <če bi se včasih vprašalo: »Zakaj mi | tako govore? Kaj bodo imeli od tega, • če storim tako, kakor mi oni svetu- Rešitve ugank iz REilTEV KRIŽANKE Vodoravno, po vrati: 1 km, dakota Z. kobra. S oiop. ud. 4 marlhor, t. B. er, pa. S. n. a&Cettk 7. mn, crlo 8. mlaka, 9 rokada, ne. Rotitev čarobnega kvadiata: ] Solon S opeka, 8. Ittos, » okoli, 6. nasip. Rotitev stopnic: 1. H. 2 Im, S. ban t Ihan, B. nihaj, 8. nabila, 7. Hajdina. Rotitev enačbe; a = Kuhan, b = e c= kadar, d = aar «■ = vili'-'«, f = g = la > ~ kukavica. Reiltev premZakaj mi torej tako svetujejo?« Če se boš poglobila v vprašanje in odkrito iskala odgovora, boš spoznala, da je nasvet staršev pogosto samo prikrita skrb zate. Skrb, da ne bi trpela. Skrb, da bi ostalo tvoje življenje tako neskrbno, kakor je bilo neskrbno dotlej, do kakšne važne odločitve. Ti, ki se pritožuješ, da so tvoji starši s teboj prestrogi, ti, ki jih za njih hrbtom črniš pri svojih prijateljicah, pomisli kdaj pa kdaj, ali jim ne delaš krivice, ali nisi morda ti prestroga do njih? Niso prazne besede, kar ti govore izkušeni ljudje: »Nikoli te nihče več ne bo tako ljubil kakor tvoja mati!« In če izslediš na svojih starših kakšen nedostatek, če misliš, da so prestaromodni, premalo zvezani z današnjim časom, vse preveč naivni, tedaj pomisli, da so tudi oni samo ljudje. In zavedaj se, da boš tudi sama doživela njih starost. Ali boš tudi tista leta takšna, kakor si danes? Ali bodo imele stvari zate tudi tedaj isto vrednost kakor danes? Najbrže ne. Zato skušaj videti samo veliko in dobro v srcih svojih staršev! In zato, ker boš tudi sama nekoč mati, vsaj kdaj pa kdaj ubogaj svojo mater, če že ne iz prepričanja, pa vsaj iz Iju-beznil Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Vampi s krompirjem. Zvečer: Polenta, mleko. Petek; Fižolova juha, krompirjevi cmoki, marmeladna omaka. Zvečer: Fižolova solata, kava. Sobota: Goveja juha z vlivanci, govedina, pražen krompir, solata. Zvečer: Močnik. Nedelja: Golaževa juha, telečje cvrtje, dušen riž, solata. Zvečer: Safalada v solati, čaj. Ponedeljek: Prežganka z jajcem, polpeti, krompirjeva solata. Zvečer: Golaž. Torek: Goveja juha z zdrobom, govedina, čebulna omaka, krompirjev pire. Zvečer: Mlečna kaša. Sreda: Kislo zelje, sirovi štruklji. Z v eč e r : Krompir v oblicah z maslom. Jedilnik za premožnejše: Četrtek: Telečja obara, zdrobovi cmoki, kremove rezine, kompot. Zvečer: Makaronova potica, solata. Petek; Prežganka s prepečenimi kruhovimi kockami, špinača z zeleno', krompirjev pire, sirov zavitek. Zvečer: Pečenjak, solata. Sobota: Krompirjeva juha, bifteki, solata. Zvečer: Možgani z jajcem, solata. Nedelja: Goveja juha z vraničnimi cmoki, nadevane telečje prsi, pražen riž, mešana solata, črna kava. Zvečer: S sirom obloženi hruhki’, kompot. Ponedeljek: Zelenjavna juha, nadevana čebula3, zabeljeni makaroni, redkvice. Zvečer: Špinačni narastek*. Torek: Kruhova juha, telečji zrezki, pečen krompir, solata. Zvečer: Riž z grahom. Sreda: Ješprenjček s svinjsko glavo, krompirjeva solata. Zvečer: Rižev narastek s šodojem. Pojasnila: i špinača z zeleno: Pol kile špinače in tri velike zelenine liste skuhaj v slani vodi. Stisni jih in sesekljaj, a ne prav na drobno. Med tem časom pa kozi raztopi dve žlici presnega masla ali masti in na njej svetlorumeno zapeci narezano čebulo. Dodaj sesekljane špinače in zelene, nekoliko osoli in opopraj. Posipaj žlico moke, počasi premešaj in po okusu razredči z vodo, v kateri se je špinača kuhala. Naposled dodaj nekaj žlic smetane. 3 S sirom obloženi kruhki: Ljudje sir vse premalo cenijo. Nekaterim se zdi, da je premalo pikanten, drugim pretežak in tako dalje. Prinašamo recepte za pripravljanje okusnih kruhkov s sirom, ki se posebno podajo za večerjo. Prve rezine: Jajčni beljak trdo stepi in ga počasi in skrbno zmešaj z nastrganim mastnim sirom (dve žlici na en beljak!). To zmes na Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro izvrši Matek & Mikeš UUBLIANA. Frantiikanska ulica nasproti Uniona Vezenje perilu, predtisk ženskih ročnih dei Ljubka spomladanska oblekca za vašo hčerkico. Narejena je iz živahnega pikčastega organdija, krojena pa v obliki predpasnika. Cez ramena ima namreč z naborki bogato obšite »naramnice«, pas pa, ki sega do teh naborkov, je zadaj zavezan z veliko pentljo. debelo namaži na kruhove rezine in hitro opeci na masti. Najprej opeci nepomazano stran, potlej pa rezine skrbno obrni. Sir z beljakom lepo naraste in zarumeni. Previdno rezine s kuhinjsko lopatico vzemi iz masti in Jih zloži na krožnik, dokler jih ne daš na mizo. Druge rezine: Kruhove rezine hitro omoči v mrzlem mleku in jih pusti odteči. Potresi s sladko papriko in na vsako rezino položi precej debel kos sira. Rezine naloži na pomaščen porcelanast pladenj in ga postavi v pečico. Ko se sir nekoliko zmehča, vzemi pladenj iz pečice. S i -rove rezine brez kruha: Sir nareži na centimeter debele rezine in jih povaljaj v moki, potlej hitro pomoči v mrzlo mleko in spet v moko. Medtem segrej v kozi masti in ko je zelo vroča, sirove rezine položi vanjo za kakšnih deset sekund ter na obeh straneh opeci. Na mizo jih daj na vročih krožnikih. 3 Nadevana čebula: 6 velikih čebul naspol skuhaj. Ohladi. 20 dek drobno sesekljanih pečenih jeter, 2 žlici moke, 2 žlici masti, 2 žlici nasekljanega zelenega peteršilja, ščepec soli in popra zmešaj in napolni s tem izdolbene čebule. Napravi paradižnikovo omako in na vsako čebulo daj nekoliko te omake. Kakšnih 15 minut čebule peci v pečici na pomazani pekači. * špinačni narastek: Pol kile špinače skuhaj v slani vodi; odcedi in stisni. Na drobno sesekljaj. V kozi raz- pusti žlico masti in deni vanjo špinačo. Nekoliko osoli, opopraj in začini z muškatom. Počasi primešaj špinači dve žlici moke. Dodaj skodelico mleka in deciliter smetane. Ko zavre, kozo odstavi z ognja. Počasi primešaj tri rumenjake in 4 žlice nastrganega sira, naposled pa še sneg 3 beljakov. Narastkov model namaži z mastjo in potresi z moko, stresi špinačo vanj in povrh potresi z nastrganim sirom. Kakšnih 50 minut kuhaj v vreli vodi. Previdno zvrni na pladenj in daj na mizo z ocvrtimi jajci ali kakšno dobro omako. Jlolcc m tažeib! Ne, roke v resnici ne lažejo! One bodo prej izdale starost kakor pa obraz, čeprav so se na njem že pojavile prve gube, ki Jih s pomočjo različnih krem in raznih masaž lahko odstranimo. Ohraniti mladostno svežino rok je prava umetnost, za katero pokaže ma-lokatera ženska zadostno spretnost. Toda, zakaj prav za prav? Zenske mnogo govore o lepih in grdih rokah, govore o njih v zvezi z loščilom za nohte, govore o obliki nohtov, o načinu manikiranja; le redko se pa zgodi, da bi govorile o mladostnem izrazu rok. Prav tako kakor obraz, roke še jasneje izdajajo starost, ki se pa da * pravo nego odstraniti tako kakor na obrazu. Lepa bluza lz počez Črtastega tvoriva, ukrojena v obliki telovnika. Bluza pa ni samo lepa temveč je tudi izredno praktična, saj jo lahko nosite k različnim krilom, povrh temne popoldanske obleke in k dolgim hlačam za na peščino, seveda če je primerne barve. Malokatera ženska misli danes na telovadbo rok, a na masažo rok je skoraj vsaka popolnoma pozabila. Na žalost je pa mnogo žensk, ki menijo, da je nega rok dovršena, če namažejo predolge nohte s čim bolj kričečim loščilom. Vsakdo bo znal takšni ženski povedati, kakšna je razlika med res negovanimi rokami in takimi rokami, ki so negovane samo toliko, da dosežejo zunanji učinek. Na Kitajskem je dolžina nohtov znak odličnosti in pripadnosti nekemu določenemu višjemu razredu; Kitajci in Kitajke svoje roke sploh zelo negujejo. Pri nas je pa prav narobe. Posebno v tistih krogih, kjer morajo ženske delati, je prav neestetsko, če vidiš dolge, rdeče pološčene nohte na slabo negovanih rokah. Sredstva, ki jih potrebuje ženska za negovanje svojih rok, so prav cenena. Vsako jutro bi morala ženska telovaditi z rokami. Telovadba je pa takšna: roko nekajkrat stisnemo v pest, in kadar Jo odpremo, prste dobro iztegnemo. Za tem naredimo nekaj krožečih gibov v zapestju in roke večkrat stresemo. Vsa ta telovadba traja samo dve minuti, a je za mladostnost roke tako zelo važna, da Je ne bi smela opustiti prav nobena ženska. Kadar nohte loščimo, moramo najprej odstraniti staro loščilo in pustiti, da nohti počivajo vsaj dvanajst ur. Potem jih spet lahko namažemo z novim loščilom. Dolžina in oblika nohtov je stvar okusa vsake posamezne ženske. Mladostno svežino rok boste dosegle le z vsakdanjo telovadbo in masažo s pomočjo olj in krem, kar lahko vsaka posamezna ženska sama naredi. če ne sme obraz, prav tako ne smejo roke izdati starosti ženske! Chlorodont Nič več ne bomo nosile z naborki umetno podaljšanih ramen, ki se pod plašči in jopicami tako zmečkajo. Nosile bomo pa preproste pralne srajčne bluze, ki so praktične in lepe. K finim krilom pa bele bluze z drobnimi vezenimi lističi in čipkami. Rokava srajčne bluze sta nekoliko krajša, da se vidi izpod njih vaša lepa zapestnica. Nosile bomo čevlje pisanih barv z dvojnimi podplati in štirioglatimi petami. Ali pa čisto preproste temne čevlje z živobarvno peto in zavezane z istobarvno vrvico. V vseh gumbnicah veliko pisanih cvetlic. Nosile bomo še zmerom veliko nagubanih kril iz pisanih škotskih tvoriv. Naše pričeske ne bodo več zavite in komplicirane. Počesane bomo preprosto s čela in za ušesi. Na izletih si bomo pa lase zavezovale z mrežicami in na temenu naredile lepo pentljo ali pa v obliki turbana iz vseh mogočih pahovk. Problem st. 37 Sestavil Ottomar Nemo (1902) neguje zobe z zobno kremo Kal potrebujete za potovanie z vlakom Na popotovanju mora ženska zelo paziti na svojo zunanjost. Imeti mora lepo urejeno pričesko, čiste roke in seveda tudi čist obraz. In prav na popotovanju vaš obraz zelo trpi. Narobe je, če se ženska na popotovanju neprestano samo pudra, potem pa še misli, da je s tem svojemu obrazu ko- , ristila. Koža na obrazu se bo zaradi! neprestanega pudranja zamašila, znoj-nice se bodo zaprle in puder bo na vašem obrazu tvoril samo še neprodirno plast. Ker navadno na dolgem popotovanju ne morete umivati obraza z vodo, je najbolje, da vzamete s seboj kakšno posebno vodo ali mleko za čiščenje kože. Potem namočite v tej tekočini košček vate in očistite kožo. Potem se pa spet lahko po mili volji napudrate. Zelo pametno je, če na popotovanju nosite rokavice, če jih pa že iz katerega koli vzroka ne nosite, potem vzemite s seboj v gumirani posodi namočeno gobo. Umazane roke lahko potem zdaj pa zdaj obrišete s to gobo in spet se boste dobro počutili. Tako se vam ne bo treba umivati v umivalniku, ki v vlaku ni nikdar čist, največkrat pa sploh vode ni v njem. Tudi papirnatega prtiča nikar ne pozabite. Izmed jedi so za popotovanje najbolj praktični sendviči z gnatjo, salamo ali s sirom, ki jih shranite v kovi-nasti škatli. Tudi sadje lahko vzamete, samo trdo mora biti, da se ne bi, ko boste vanj ugriznili, pocedil iz njega sok. Topel čaj, ki ga imate s seboj v termovki, bo prav dobro del vašemu želodcu. Zelo nehigienično je, če se v vlaku z glavo naslanjate na stene, ki so polne saj. Prinesite rajši s seboj gumijasto blazino in jo, če je le mogoče, prevlecite s platnom. Za primer, da vas rad boli želodec, vzemite s seboj stekleničico konjaka ali kapljice za slabost. Tudi prašek za glavobol in obveza vam bosta dobro služila. Kako lahko si priprete med vrati ali med oknom prst in ga boste lahko obvezali. Vzemite tudi velik glavnik in ogledalo. Zelo grdo je, če si pričesko urejujete pred šipo v kupejskem oknu. Rajši vzemite dovolj veliko ogledalo. Ce se boste tako založili z vsem potrebnim, boste dobre volje in zadovoljni prispeli na cilj. Mat v 3 potezah (B 15) Problem st. 38 Sestavil Samuel Lloyd (1877) K svetlim poletnim oblekam iz čiste svile koruznorumene ali slamnatoru-mene barve, pa tudi k oblekam iz surove svile bomo nosile tanke svilene nogavice takšne barve kakor ožgane od sonca ah bronaste barve. Na svilenih kostumih bomo nosile umetne cvetlice, toda v pravilnih naravnih oblikah in barvah. Rokavice svetlih barv spadajo k temnim oblekam in kostumom, da jim dado več poudarka. Priljubljene so rokavice peščenorumene barve, kajti podajo se h kostumom skoraj vsake barve: črnim, mornarskomodrim, sivim, kostanjevim, zelenim in višnjevim. Ze- lo so moderne tudi bledordeče in ble-dovišnjeve rokavice. Rokavice pa nimajo več visokih zapestij, temveč so čisto kratke, segajo namreč samo do zapestja. K temnim oblekam in krilom bomo nosile precej dolge, dobro ukrojene jopice zelo živih barv: rdeče, rumene, sinje, višnjeve, zelene. Nič več pa ne kratkih, morebiti celo vezenih jopic. Lica si ne bomo več barvale z rdečilom, temveč bomo pustile takšna, kakršna so, čeprav so nekoliko bleda. Z rdečilom bomo pa poudarile svežino svojih usten. Čeprav bo letos velika moda sestava črne z vsemi mogočimi pastelnimi barvami, se Parižanke vendar ne mislijo izneveriti svoji priljubljeni črnobeli sestavi. Na sliki vidite ljubek spomladanski kostim iz črnega tafta, obrobljen z belimi vrvicami Zraven spadajo bele rokavice, črna torbica in čmo-bel klobuček. Napoleon je bil odličen htihist kotski gambit (igrano v pregnanstvu na sv. Heleni). Beli: črni: Napoleon general Bertrand 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. d4 SXd4 4. SXd4 eXd4 6. Lc4 Lc5 6. c3 De7 7. o—o De5 8. f4! dxc3 šah 9. Khl cXb2 10. LXf7 šah Kd8 11. fxe5 bxalD 12. LXg8 Le7 13. Db3 a5 14. Tf8 šah LXf8 15. Lg5 šah Le7 16. LXe7šah KXe7 17. Df7šah Kd8 18. DXf8 mat. čila za ustnice in morda kakšen zdravilen puder za obraz. Mozoljastega obraza nikakor ne smete dati masirati in ga tudi ne smete sami masirati. Po navadi imajo pa ženske z mozoljasto kožo mastno polt brez hudih gub, zato ne potrebujejo masaže. Ko naposled zdravnik očisti kožo mozoljev in zajedalcev, ostanejo še zmerom temnovijoličaste lise, sled, kjer so se prej bohotili hudi mozolji. Vzrok teh lis je gnojni proces v vnetem in razdraženem kožnem tkivu, če le morete, se dajte po čiščenju kože obsevati z ultravijoličastimi žarki in sicer 15krat do 20krat, kakršno je pač stanje vaše kože. Obsevanje z ultravijoličastimi žarki nenavadno dobro vpliva na kožo. potemni vso polt in s tem zabriše temne lise. Nžpak bi pa bilo, če bi se tako zelo obsevali, da bi se luščili. Kožno tkivo bi s tem preveč razdražili dobili bi morda celo srbečico in nastale bi globoke gube, kajti mlada, nežna polt je še zelo neodporna, se hitro stara in guba. Zadnji čas so tuji zdravstveni listi poročali o najnovejšem zdravljenju hudih mozoljev. Zdravijo jih z injekcijami gonadotropa, to je z injekcijami neke prvine, ki se nahaja v urinu nossčih žen. Te injekcije in zelo lahno obsevanje z rentgenskimi žarki hitro in za zmerom odpravijo še tako trdovratne in grde mozolje. Ali radi pretiravate? Prav zanesljivo pogosto ujamete be in druge, kako pretiravajo v ali onem pomenu. Pripovedujejo stv ki so nemogoče. Pomislite, kolikokr ,ste že rekli na primer: Več ko dvajsekrat sem vas pok cala... Samo besedico bi rada z vami sp govorila... Ze celo večnost vas nisem videla Pri tem in tem trgovcu imajo na tisoče ljubkih reči... Lačna sem ko volk... Te jedi bi pojedla celo tono... Imela je večerno obleko z več k metri dolgimi naborki... Ze tisočkrat sem vam povedala, me nikar ne vikajte! Ce imate trenutek časa, prebe tole... Za cel milijon ne bi šla danes v dališče... Za sto let se je postarala, odkar nisem videla... In tako dalje... Praktični nasi/eti Strela z jasnega neba Položaj iz partije Treybal-Henneberger (Haag 1928) Neka starejša izkušena gospodinja vam svetuje, da si pod predpasnik, v katerem kuhate, prišijete dva žepa in vanju vtaknete dve krpi. Z njima boste prijemali vroče posode, da sc ne opečete, razen tega boste imeli pa ’ krpi zmerom pri roki. Poralmi nasveti Ce hočete prihraniti nekaj denar dajte krznene ovratnike, jopice a plašče že zdaj popraviti. Ceneje in v jeseni boste imeli vse ureje če boste hoteli na lepem obleči neni plašč ali pa krzneni muf. 29. Tg6Xf6! 30. Tf6Xh61l šah. Cri ker sledi neizogiben mat. Na vse ste mislili pri pripravah za goste, samo na nekaj ste bržkone zabili. V stekleni vazi, kjer im cvetlice, ste pozabili premenjati vo( Voda je videti rumenkasto umaz Hitro odstranite Se ta nedostatek bodo priprave za sprejem popoln Rešitev problema St. 35 1. Kf5—f6 Kh5—h4 2. Sh6—f5 šah K kar koli 3. Tg8—g5 (g3) mat. 1. ... Sh2—g4 šah 2. Tg8Xg4 Kh5Xh6 3. Tg4—h4 mat. 1. ... 8h2—II (f3) 2. Sh6—<5 kar koli 3. Tg8—g5 mat. In če ste opazili, da vaš mož zelo pogosto trga nogavice na prstih, svetujte, naj si vendar že pos nohte na nogah.________________________ Občutljive noge, posebno če nagnjene k potenju, umijte vsak čer 'in vsako jutro v slani vodi bršno pest soli na škat vode). jih dobro izbrišite in natrite s ko sko vodo. V čevlje na nasuite n liko magnezijevega prahu. _____________ Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je tore] zapoved zdravja. Rešitev problema H. 36 1. Sd7—c5 b6Xc5 2. Dh5—f7 c6—c4 3. Df7—e7 šah Kd6—d5 4. De7—e5 mat. 1. ... Kd6—07 2. Dh5—f7 šah Itd. 1. ... b6—b5 2. Dh5—e5 mat. Majhne stekleničke, škatlice in podobno se v shrambi kaj rado zgubi. Ce se še tako trudimo, da bi jih imeli **nerom na istem mestu, se nam pogosto porazgube. Zato vam svetujemo, da gi napravite primerno »shrambo« *a te stekleničke. Pokrov kakšne več-le okrogle škatle pritrdite na polico °*nare z dvema vijakoma skozi luknji-v sredi, tako kakor vidite na gornji sliki. S. nadalje vanj• Vstal je in stopil nekaj korakov dalje, kjer je nizek, poraščen obronek skrival ozko gozdno kotanjo. V njej je spal spanje pravičnega star možak, čigar revščina bi vsakogar na prvi pogled zbodla v oči. Egon je spoznal, da ima pred seboj enega tistih mnogoštevilnih potepuhov, ki jih srečuješ na deželnih cestah. Zamaščena čepica mu je bila zdrknila z glave, izpod nje so silili že skoraj čisto sivi- lasje, od potu zlepljeni v debele, mastne čope. Izpod raztrganih hlač so silili še bolj raztrgani čevlji. Na obraz, razrit od mnogih gub in gubic, je bila beda vtisnila svoj neizbrisni pečat. Kljub lastnemu razburjenju se je Egon zgrozil ob pogledu na tolikšno zanemarjenost in revščino. »Ubogi izgubljenec,« je zašepetal sam pri sebi. Bog ve, kako dolgo že spi ta neznanec v gozdu? Morda je pa on videl kakšnega sumljivega človeka? Hkrati se je mladi mož zgrozil, videč, da tišči speči neznanec v levici debelo vrv. Samomorilec torej! življenje mu je postalo tako neznosno, da ga ne more več prenašati. Konec je blizu... Morda je zaspal od utrujenosti in lakote, ko se je pripravljal za poslednje delo na tem svetu? Vrv — neznanec jo je krčevito stiskal s palcem in kazalcem desne roke, kakor da bi se bal, da M mu jo kdo utegnil vzeti — ta vrv Je jasno pričala o njegovem namenu... Mar naj siromaka zbudi in povpraša, ali je srečal v gozdu kakšnega človeka? Morda bi pa tako le izsledil neznanega tatu? 2e se je hotel skloniti k neznancu, toda pogled na vrv in siromakovo razorano obličje ga je zadržal. Naj spi! Ne spodobi se, da bi motil človeka, ki ima samo še en namen na svetu... Razen tega mu ubogi siromak najbrže ne bi mogel kaj prida povedati, saj je zaspal daleč proč od mesta, kjer je bil izgubil denar. Na lepem je začutil mladi knjigovodja slabotno iskrico upanja, toda dovolj močno, da mu je hitreje pognala kri po žilah. Morda pa srečni najditelj denarja sploh ni ukradel? Morda je pismo odprl zato, ker ni bilo na ovoju nobenega naslova. Hotel se je najbrže prepričati, kaj je v tako debelem in tako skrbno zapečatenem ovoju. Denar je vzel ven, ga spravil v listnico in odnesel na policijo. Ovoj je pa morda v razburjenosti ali pa iz nebrižnosti pustil pod drevesom? Ta misel je Egona tako prevzela, da ni spečemu siromaku privoščil niti pogleda več, temveč je stekel, kolikor so ga nesle noge, proti mestu. Pritekel je na policijo ves zasopel in upehan. Srce mu je burno bilo. Zdaj, zdaj, in morda bo izvedel, da se je bal za prazen nič... Sprejel ga je neki nižji stražnik. Nekoliko nestrpno in nejeverno je poslušal mladega moža, ki je hitel ves upehan, in skoraj opravičujoč se, praviti nekakšno zgodbo o izgubljenem denarju. Stražnik je nekaj trenutkov molčal, nato pa strogo dejal: »Nič ne vem, da bi bil kdo prinesel dvajset tisoč mark na policijo, toda povprašal bom.« Kmalu nato so odpeljali Egona v sobo zelo energičnega komisarja. Spet je moral natanko povedati svojo zgodbo, toda to pot ga je komisar večkrat tako nerodno prekinil, da se je kar zjezil, kajti zdelo se mu je, da ta nepotrebna in nesmiselna vprašanja vso zadevo še bolj zapletajo. In naposled, sit neštetih vprašanj, je vzkliknil: »Zdaj bom odšel v pisarno in govoril s šefom!« Debeli komisar se je prizanesljivo, prebrisano zasmejal: »Takoj bomo obvestili gospoda Forsta, vi boste pa tako prijazni ln še nekaj časa ostali kar tu pri nas.« »Zakaj?« je vprašal Egon nestrpno. Strašna slutnja ga je na lepem prevzela. »Ker zveni ta vaša zgodba nekoliko neverjetno,« je hladno odgovoril komisar. »Le kdo vam bo verjel, da ste bili tako razburjeni, da ste, namesto da bi denar odnesli v banko, tekli v gozd in se tam dve uri izprehajali, ob url, ko pošteni meščani počivajo ali jedo? Najprej bi rad slišal gosppda Forsta, kaj on meni o vaši pripovedki! Raztrgani ovoj pač še ni dokaz, da ste nedolžni. Ali ne bi bilo mogoče, da bi ga bili sami raztrgali?« »Molčite, gospod!« je vzkliknil Egon Štern in kri mu je zalila mladi obraz, »nikar me ne žalite!« »Zavedajte se, prosim, kje ste,« je mrzlo odgovoril komisar, »nisem vas žalil, temveč sem samo naštel dejstva!« Egonu se je zdelo, da mora nekaj storiti, nekaj, kar bo razbilo strahotni obroč osumi j en j, obroč, ki se je neizprosno ožil okrog njega. Namesto tega je pa omahnil na stol kakor posekano drevo, in samo njegovo sunkovito, globoko dihanje je pričalo, kako trpi LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA ANNY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. i Vedenje mladega moža ni komisarja kaj prida ganilo. Mnogo takšnih primerov je že bdi doživel t svoji službi, videl je že mnogo si-mulantov. Takšni tički se znajo tako pretvarjati, da bi Jim človek nehote verjel, da so nedolžni, če ne bi bila njegova dolžnost, gledati vse dogodke skozi naočnike nezaupanja... III Sabina je le s težavo pojedla skromno kosilo, ki ji ga je bila pripravila mati s tolikšno pozornostjo. Poleg glavnate solate, ki jo Je mlado dekle tako rado jedlo, je bil danes na mizi brusnični kompot, Sabinina najljubša jed. Toda mlado dekle je še pred kompotom odložila žlico. Razočaranje nad Egonovim vedenjem jo je tako užalilo, da se je morala zelo zbrati, da mati ni nič opazila. Po kosilu sta navadno sedli gospa Tannova in njena hči na divan in Sabina je pripovedovala materi vse, kar je bila tisto do-polde novega videla ln doživela Tudi danes sta bili zvesti svoji stari navadi. Sabina Je izrabila to priložnost, da je razodela materi ponudbo berlinske šivilje in ji razložila prednosti, ki bi jih imela v takšni službi. Gospa Tannova je molčala ln zamišljeno strmela predse. Potem je tiho dejala: »Morda boš res imela kakšno ugodnost tam doli, toda tudi marsikaj neprijetnega bo vmes. Vsak dan bi se morala tako daleč voziti...« Sabina jo je živahno prekinila: »Bom pa vsak dan uro poprej vstala, zvečer pa uro pozneje legla in kos bom tem neprijetnostim! Pomisli vendar, mama, trikrat toliko denarja bom zaslužila kakor pri gospe Staufnovil In v Berlinu se bom tudi marsičesa novega naučila. Tam bom videla najelegant-nejše toalete, videla bom, kako ravnaš s strankami, da zadovoljiš še tako izbirčne kupce. In vse to mi bo morda koristilo pozneje, ko bom samostojna. Razen tega je gospa Weilertova prepričana, da me bodo izbrali za ,modno kraljico'. Ni mi do takšnih časti, toda ta čast bi mi naklonila kar tisoč mark nagrade! Pomisli, mamica, koliko denarja je to in kaj vse bi si lahko zanj kupili!« Gospa Tannova Je prikimala: »Potem bova pač nekoliko lepše uredili stanovanje, da bo oče ob vrnitvi še bolj vesel svojega doma.« Sabina je tiho vzdihnila, toda ni hotela ugovarjati. »Stori, kar misliš, da bo prav, Sabina,« je naposled dejala gospa Tannova. »Zdaj moraš pač še govoriti z Egonom, če mu bo tvoj načrt všeč, potlej pač ni ovire...« »In kaj, če mu ne bo všeč?« je napeto vprašala Sabina. Gospa Tannova jo je začudeno pogledala: »Kako čudno vprašuješ, otrok moj! če človeku, ki ga ljubiš, tvoj načrt ne bo všeč, je na dlani, da boš morala gospenjo ponudbo odkloniti. Kar je želel njega dni tvoj oče, to sem hotela tudi jaz. In česar on ni maral, tudi jaz nisem marala!« Sabina je molčala. Prav nobenega vzroka pa ni videla, zakaj naj bi zaljubljeno dekle ravnalo slepo tako, kakor želi njen zaročenec. Njena mati bo pač živela v tej veri do konca svojega življenja, kljub temu, da ji mož, ki mu je posvečala toliko ljubezni, ni bil prav nič hvaležen in jo je v odločilnem trenutku z otrokom vred pustil na cedilu... V 24 URAH barva, pliaira la kemično Cisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje . in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Na ovinku, kjer sta se navadno shajala z Egonom, so pa materine besede spet zaživele v njej. Zakaj vendar je bil Egon danes tako trd in neprijazen? Zakaj ni bil bolj vljuden in obziren? Prav s tem je podkrep.1 njeno odločitev in njeno trmo. Če bi jo zdaj pričakoval kakor toliko dni, ji privoščil prijazno besedo, bi mu najbrže odpustila in — popustila. Proseča beseda z njegovih ustnic bi zadoščala, da bi odklonila vabljivo ponudbo gospe Weilertove. Pridržala je korak, se obrnila in pogledala v smer, odkoder je navadno prihajal Egon. Nikjer ga ni bilo videti. Spet se je v njej zbudila trma. Spet so oživele vse laskave besede, ki jih je bila dopoldne govorila gospa Weilertova. Vzravnala se je in trmasto stresla z glavo, da so plavi kodri zaplesali v vetru. Egon je ravnal danes dopoldne z njo nepravično! Zazdelo se je, kakor da bi spet videla zvedavo muzanje tujega šoferja, ko jo je Egon pustil samo sredi ceste. Pospešila je korak, če Egon doslej ni spoznal, kako krivično je ravnal, potlej se je bila pač zmo- tila v njegovem značaju, če je človek nagle jeze, mu je še mogoče odpustiti; vse drugače je, če ravna premišljeno in trmasto trdi svoje. Oh, upala je, da jo bo Egon kakor po navadi čakal na voglu Vrtne ulice in se ji opravičil za krivico, ki jo ji je bil storil. V takšne misli zatopljena je stopila v salon gospe Staufnove. Neka vajenka ji je dejala, da jo gospe že pričakujeta in naj se takoj oglasi pri njiju. Sabina je tiho odšla v salon. Gospe sta sedeli za mizo in pili kavo. Prijazno sta jo povabili, naj prisede. Natočili sta jj zvrhano skodelico in ji ponudili pecivo. Sabina Je počasi srkala dišečo kavo, hoteč podaljšati čudoviti užitek, aa pije tako izvrstno pijačo iz čudovito tenke in krhke porcelanaste skodelice. Po kavi so servirali sladak, toda precej opojen liker. Sabino je na lepem spravil v dobro voljo. In ko ji je pričela gospa Wel-lertova razlagati, kako lepo bo živela pri njej, ni niti podvomila, ali bi odklonila njeno ponudbo ali pa odložila svoj pristanek. Živahno, skoraj nekoliko prebumo je prikimala in vzkliknila: »Pristanem!« Toda na lepem so ji solze zalile oči. Spomnila se je, da je Egon ni pričakoval in da se ji ni opravičil. Gospa Weilertova jo je začudeno pogledala. »Kaj je z vami, ljuba gospodična?« je sočutno vzkliknila, »še pravkar ste bili veseli, da bi ves svet objeli, zdaj pa le malo manjka, da ne zajokate!« Gospa Staufnova se je sklonila k prijateljici: »Morda je žalostna zaradi doma. Njena mati je nekoliko čudaška. Že deset let pričakuje, da se bo vrnil pobegli mož.« Govorila je šepetaje, tako da je Sabina ni mogla razumeti. Gospe sta ji pričeli prigovarjati, naj jima razodene vzrok takšne otožnosti. Tedaj je Sabina povedala vse, prav vse o Egonu Sternu. Lastnica velikega berlinskega salona jo je začudeno gledala, potlej pa zmajala z glavo, kakor da je ne bi prav razumela. »Ljubi otrok, zakaj se zaradi tega tako zelo razburjate?! Zaradi tako surovega človeka si vendar ne boste izjokali svojih lepih oči! Le pomislite, kakšen zakonski tiran bi bil ta človek! če bi vas res ljubil, vam ne bi hotel kratiti uspeha v življenju! Toda nočem vam prigovarjati, gospodična. Počakala bom vašo odločitev še do jutri zjutraj. Ostala bom tu do jutil opoldne, in če boste hoteli, boste lahko kar z menoj odpotovali v Berlin.« Sabina si je nekoliko oddahnila. Vsa zadovoljna je pomislila, da se g HUMOR ANEKDOTE | Nesporazum »Rada bi kupila kakšno knjigo.« »Kaj lažjega, draga gospodična?« »Ni potrebno, zunaj imam avto.« Rekord »Včeraj sem bil v cirkusu in videl nekega atleta, Id je z golimi rokami ustavil tri drveče avtomobile.« »To še ni niči Jaz sem pred kratkim z eno samo roko ustavil cel vlak.« »Nikar se ne šali!« »Bes, resi Potegnil sem za zasilno zavoro.« Nesrečna pozabljivost »Gospod, zakaj ste me na lepem poljubili? Ali ste pozabili ha dolžnosti gentlemana?« »Ne, pozabil sem naočnike.« Znamenje »Vse pogosteje opažam, da se staram.« »Res? Kako to?« »Poprej so me dame spraševale, »-kaj se ne oženim, zdaj me pa sprašujejo, zakaj se nisem oženil.« Brez milosti Sodnik: »AH vaa nisem že nekje videl?« Obtoženec: »Da, gospod sodnik, raAo gospodično hčerko sem učil petje.« Sodnik: »Pet let ječe...« Vzore« Nekoč je dobil slavni Irec Bernard Shaw cenik železnine, ki mu ga J* brezplačno poslala na ogled neka velika tovarna. Shaw se je zahvalil za cenik in pismo končal takole: »Najbolj me zanimajo tipi lokomotiv; zato vas prosim, da ml pošljete dve ali tri na ogled.« Mali diplomat Mati: »Janezek, danes povej gospodu učitelju, da te jutri ne bo v šolo, Ker smo dobili dvojčici.« Sinko: »Ne, rajši bom rekel, da smo dobili samo eno deklico.« Mati: »Zakaj bi lagal, Janezek?« Sinko: »Veš, mamica, eno sl bom rajši prihranil za drugi teden...» Obilen blagoslov Oče pričakuje radostnega dogodka, že nekaj ur se nestrpno sprehaja sem in tja, iz hiše na vrt in spet nazaj... Na lepem se vrata odpro... Bližajo se mu koraki... pojavi se zdravnik ln mu stisne roko. »Ali je končano?« vzklikne srečni očka. »Ali je deček?« »Da, srednji je deček.« Poštenje Blumenfield in Goldmann sta sklenila, da bosta skupaj ustanovila podjetje. Ko sta se razgovarjala o določbah medsebojne pogodbe, je Goldmann omenil, da je poštenje v trgovini ne-obhodno potrebno. »Kaj misliš s tem povedati?« ga je vprašal njegov družabnik. »Poslušaj! Da bolje razumeš, tl bom povedal primer. Vzemiva, da sem sam ▼ pisarni, ko neki odjemalec plača deset tisočakov. Dam mu pobotnico in vzamem sveženj bankovcev. Ko odide, vidim, da je namesto deset enajst bankovcev. En bankovec bi lahko obdržal zase, ne da bi o tem črhnil besedico, kajne? Toda pravim si: ,Blumenfield je moj družabnik, polovica je torej njegova*. — Vidiš, tukaj se začne poštenje!« Kaj je diplomat? Romunski zunanji minister Gafencu se je preteklo leto napotil na turnejo po evropskih prestolnicah. Preden je odpotoval, ga je eden izmed njegovih malih nečakov vprašal, kaj je prav za prav diplomat. Gafencu se je zamislil, čez nekaj časa je pa odgovoril: »Diplomat je mož, ki svoj čas porabi za to, da urejuje spore, ki jih pa nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo diplomatov.« Zmota »Nihče ni tako znamenit, kolikor si sam domišlja,« je nekoč pripovedoval slavni italijanski tenor Enrico Caruso (1873—1921) svojemu manažerju. »Bil sem že širom sveta znan pevec, ko sem se nekoč peljal z avtom na izlet na Long Island pri Newyorku. Med potjo se ml je pokvaril motor. Medtem ko je šofer popravljal avto, sem se zatekel v neko ribiško kočo, kajti pihal je mrzel sevemlk, Jaz sem se pa bal, da sl ne bi prehladil grla. »Ribiči so me prijazno sprejeli, pri ognjišču so me pogostili in se z menoj prijazno razgovarjali. Zanimalo me je, ali je glas moje slave prodrl tudi do teh preprostih ljudi; zato sem jim povedal svoje ime. Najstarejšemu ribiču je pri tem od presenečenja kar pipa padla iz ust. Čutil sem se neznansko polaskanega, da me celo tl ljudje poznajo. Tedaj je pa ribič dejal: .Crusoel Robinson Crusoe, znameniti pustolovec I Nikoli sl ne bi drznil misliti, da bo tako znamenit človek kdaj obiskal mojo kočo1...« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi «a bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik či m č e š če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P-ospekte in vsa potrebna navodila pošlje Bratit in z veseljem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI bo le še utegnila posvetovati z Egonom o svojem načrtu. In v miru bo lahko še bolje premislila to zadevo. Bila je prepričana, da jo bo drevi počakal. In vendar se je tudi to pot zmotila. Egona ni bilo. Oh, kako jo j« to peklo! Tisto noč je Sabina le malo spala. Zdelo se ji je, kakor da bi ji ljubljeni glas vso noč šepetal na uho: »Moja ljubljena Sabina,« toda kakorstrela z jasnega je prekinil te nežne besede oster glas: »Ko se boš spametovala, bova govorila dalje!« Tiko je ihtela, dokler je ni zajel trd, svinčen spanec. Tudi zjutraj je Egon ni pričakoval. Tedaj je zmagal njen ponos, če se ni hotel spraviti z njo, potem je pač bolje, da se njuna ljubezen konča... Odpotovala je opoldne z gospo Weilertovo v Berlin, v velemesto, kjer se je dotlej samo nekajkrat mudila in ki jo je vselej s svojo ogromnostjo spravilo v zadrego. Modni salon gospe Weilertove Je bil blizu živalskega vrta, v veliki, beli hiši s širokimi okni, bleščečim se stopniščem in razkošnim dvigalom. Gospa je takoj predstavila novo manekinko, toda le malo prijaznih oči jo je pozdravilo. Komaj je gospa Elza odhitela ▼ stanovanje, da bi se preoblekla, so se dekleta zgrnila okrog Sabine in jo prezirljivo zvedavo ogledovala. Nobene prijazne besede. Ena izmed njih, velika in precej močna, je polglasno vzkliknila: »Menda je ušla Iz voščenega gledališča, ta lutka!« Sabini se je zazdelo, kakor da M stala med samimi sovražnicami. Tedaj se je pa že vrnila gospa Weilertova, ki je med vrati prestregla poslednje besede. Njen prebrisani obraz je postal zapet: »Ema, če boste govorili nespodobno, boste zleteli!« je kratko dejala. »Gospodična Lili Tannova,« ob tem imenu se je Sabina zdrznila, »je vaša nova tovarišica in razen tega pod mojim osebnim varstvom, želim, da ravnate lepo z njo!« Potlej se je obrnila k voditeljici salona: »Prosim, seznanite gospodično Lili z našimi ljudmi in našim salonom. Poskrbite, da dobi delovno haljo!« Prijazno je pokimala Sabini in odšumela v sosednjo sobo. Takoj nato so ji prav tista dekleta,^ ki so jo prej gledala tako sovražno, skušala privoščiti kakšno dobro besedo. Sabina ni mogla uganiti, ali so se tako zbale gospodarice ali se jim je zasmilila. Videla je samo, da je zavel po veliki, svetli delavnici čisto nov, prijazen, njej naklonjen veter. Tudi bujna Ema se jesmehljala: »Če se .stara' tako napihne, že tiči nekaj za to zadevo,« je odkrito priznala, in prijazen smehljaj se je razlil po njenem dobrodušnem obrazu. »Veš, Lili, sicer nas ne uženo tako hitro, toda hudobne nismo! Se nas boš že še navadila!« Potrepljala jo je po rami in Sabina je opazila, da ima lep®> mehke in skrbno negovane roke. »Nikar ne bodi tako hladna, Lili,* je prigovarjala Ema, »saj nismo zato jezne nate, ker si lepša od nas! Jaz vsaj ne! Moram se varovati jeze: če si jezen, hujšaš, ja2 moram pa ostati .zalito vitka*. Da. da, to je strokovni Izraz za moderne debeluške! Sprejeli so me \ službo kot zastopnico .zalito vitkih in takšna moram tudi ostati, če nočem zleteti!« Zvito je pomežiknila. »Si že mislim, zakaj moram0 ravnati s teboj v rokavicah. Gospa so si vbili v glavo, da boš ,modna kraljica*. Takoj sem to spoznala P° njenem ošiljenem nosu, ki je da' nes še daljši in bolj koničast kakor sicer. No, priznati moram, da sl presneto čedna stvarca. Precej, sem te zagledala, sem si mislila^ ,Tale malomeščanska lutka nas bo vse v koš spravila ..* Zdaj sem s® pa že pomirila. Presuha si, da c mi mogla konkurirati. Tukaj in^a* mojo roko, da mislim pošteno * teboj. Ali hočeš, da bova prU*r teljici?« 'ierum eeuwarden. (FR/ lj SneekA.^ itavoren \ Emmen Dalen or Enkhuizen eppel= J Hardenben Raalte Rijssgn Mleventer ■,i;X/ APeld°°™ Airi^rsfoopt-^— UTRECHT D iNeAJS Ooesburg G^pgnlo Gouda erbon zgg/j| Nimegue lordrech /HeuSe ’R5^daf*r- /*% ** \ + la i Eindhoven (pT ^Sgl**< 3TerneBzerTi*\ fl /*# vi) / -MSeveren1^ *»*•* / -^5*=* Turnhoub Roermondi ieuport Lierre laiines' Jhielt /SRtard’^ Heerlen * o Aaastri ourtrai ^Audenan irammont/ ^BKUXELl\ES A B^fk / kongres . /tfbViše o ijjjt Moresnet' Li eMf-% Tournai o Ni veli es 'erviers Charleroi Stavelol aurnont Marche .Neufchateau Bouillon Ichtcrnad na Luksemburško, Belgijo « Nizozemsko 1914-1939 MED DVEMA VOJNAMA 40 ^ 60 K x ■ a - * 25 let svetovne zgodovine (Gl. začetek v prejšnji številki) Mesca novembra je na strani Nem-;; čije in Avstro-Ogrske stopila v vojno tudi Turčija. Leto 1915. se je začelo s celo vrsto zeppelinskih napadov na London. Pri Mazurskih jezerih v Vzhodni Prusiji je Hindenburg pognal Ruse v močvirje, da jih je na tisoče in tisoče utonilo. Z velikimi izgubami in brez ;;pravega uspeha so se na polotoku Galipoli ju pri vhodu v Dardanele iz- ............. krcale zavezniške čete, V maju se je od nemškega torpeda potopil angleški veleparnik Lusitania; utonilo je 1198 * ljudi, med njimi 124 Američanov. Ta ♦ dogodek je pomenil konec ameriške nevtralnosti. L!oyd George je postal minister za municijo. Nemci so obdolžili angleško bolničarko v Belgiji Edith Cavellovo vohunstva in jo ustre- Ali se misli Hitler«^ izkrcati v Angliji ■ be Hitler hoče ugonobiti Anglijo. Bom- iz letal, topovske granate in torpe- diranje sorazmerno maloštevilnih trgovskih ladij je vse premalo tehtno o ta njegov namen; ti napadi naj bi ‘li le uvertura v zasedbo britanske-otočja po nemških četah. 1 -i ; •: - . "-}■ i •; it . i - bil ^akši en poskus v zgodovini ne bi hov. Toda posrečil se je enkrat r tn*crat, vsi drugi poskusi so se kopito izjalovili. Ce pustimo Julija ozarja ob strani, je bil vojvoda Vibah* Hormanski edini, ki se je lahko V» ) • da ie P° izkrcanju 1. 1066. za-VSO Anglijo Razdelil je deželo svoje barone in tako je tedanja • Na gornjem zemljevidu so državne meje označene s črtami iz debelih križcev. Napadene j Anglija poslala normanska in takšna • države Luksemburška, Belgija in Nizozemska so belo, Francija Je navpično črtkana, • - nctala rnla štiri ctnlptia ! Nemčija pa poševno. (La Haye = Haag, Aia-la-Chapelle = Aaehen, Trčves —. Tricr, * A ! Cologne Kolu, Rhin — Ren, Mer du Nord = Severno morje; Ličge imenujejo Nemci Od tistih herojskih dni se je An- • Luttieli, Anvers pa Antwerpen.) »Illustration«, Pariz glija povečala. V teku stoletij je ime-la večkrat opravka s Francozi, do- kler ni trčila ob Nemčijo. In francoski vladarji so si vselej zaman prizadevali, da bi Anglijo uničili. Zakaj, če se hočeš polastiti kakšne otoške dežele, moraš najprej poslati vanjo velike armade in jih prehraniti, obenem je pa treba streti nasprotnikov odpor V ta namen je posebno važno eno; obvladovanje morja. Drugače je poskus vnaprej obsojen na klavrn konec. Tako n. pr. se je 1779. žalostno izjalovil poskus francoskega grofa Broglija. Toda ideja je ostala in voditelji velike francoske revolucije so se je oklenili; »Bomo videli, kaj bo Anglija rekla, če bomo na njenih obalah izkrcali 200 000 mož,« je rekel Car-not, in mladi general Hoche je dobil nalogo, da načrt uresniči. Toda Francozi so se Atvari lotili polovičarsko, k temu se je pridružilo še slabo vreme in tako je januarja 1. 1798. veliki načrt klavrno propadel. Potlej je Napoleon razmišljal o izkrcanju na Angleškem. Pregledal je pristanišča in inspiciral ladje, določene za prevoz vojaštva na britansko otočje. A tudi iz te moke ni bilo kruha. Napoleon je bil sam toliko moder, da je misel opustil, še preden bi bila utegnila dozoreti do dejanj. V prejšnji svetovni vojni si je Nemčija zaman prizadevala, da bi razbila blokadni oklep in izsilila svobodo morja. Peščica pohodov njenih vojnih ladij ji ni niti enkrat dala toliko priložnosti za napad na britansko otočje, kolikor so je>- imeli d'Or-villi, Hochi in Napoleoni. Tudi v sedanji vojni ima Nemčija malo upanja, da bi mogla ugonobiti Anglijo z izkrcanjem na njenih oba- lah, kakor je stari Katon ugonobil Kartagino. Dardanelska odprava je dokazala nemoč morja nasproti kopnini; razen tega so moderne vojne metode kljub vsemu bolj v korist na-padencu kakor napadalcu: sovražnikov prihod bi bil signaliziran že nekaj sekund nato in motorizirani oddelki bi obračunali z nasprotnikom še preden bi se utegnil dobro izkrcati. Pošiljanje čet z letali utegne roditi skromne uspehe v majhni in raz-merno slabo oboroženi državi, kakršna je Nizozemska; letalsko izkrcavanje na britanskih otokih je pa le pretvegano početje. Da, ko bi Nemci imeli britansko vojno mornarico! Zato mislimo, da se Hitler ne bo poskušal izkrcati na Angleškem. Njegovi morebitni padalci bodo imeli na britanskih otokih docela drugo nalogo — nalogo, da izpodn.aknejo tla vojni morali angleškega naroda. lili. Mackensen je vdrl v Srbijo; stori kralj Peter I. Osvoboditelj je moral volovski vpregi bežati čez Albanijo. Po kratkem obotavljanju se je Bolgarija pridružila Avstro-Ogrski in Nemčiji. Na Francoskem je general Joffre postal vrhovni poveljnik francoskih armad. Na zahodnem bojišču je Nemčija pod poveljstvom prestolonaslednika Viljema izvedla nekaj srditih napadov na Verdun. Aprila je upor v Dublinu (Irska) odvrnil za nekaj časa angleško pozornost od drugod, maja je pa sledila edina velika morska bitka svetovne vojne, bitka ob jut-landski obali; končala se je brez odločilne zmage Dalje prihodnjič uporabljajo metrov OROŽJE, Kl LJUDI ,KOSI' STROJNICA - seialka smrti Izumitelj tega najstrašnejšega orožja na svetu si je iz kesanja sam vzel življenje h. c. M««. S LAV O E K Nihče mu ni vedel povedati, kje živi slavček, kajti še nihče ga ni bil slišal. In dvorni upravnik je spet stekel k cesarju in mu dejal, da je zgodba o slavčku najbrže izmišljena. Izmislili so si jo tisti, ki’ pišejo knjige. »Vaše cesarsko veličanstvo niti ne sluti, kaj vse kvasijo ti ljudje, celo pesmi in stvari takšne baže, ki jim pravimo črna umetnost!« »Toda knjigo, ki sem v njej bral zgodbo o slavčku,« je rekel cesar, mi je vendar poslal vsemogočni japonski cesar, torej ne more biti zlagana! Hočem slišati slavčka, drevi mora biti tukaj! Pri meni je v največji milosti! če ga pa ne bo, naj dobe po večerji vsi na dvoru nekaj gorkih na občutljivi del telesa!« Na vseh straneh besni vojna. Zdi se nam, ko da bi se začela šele pred nekaj meseci, takrat, ko sta Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji, kajti šele takrat smo jo občutili v svoji bližini. V resnici pa vojna tra^a neprestano že leta in leta. Iz takšnih ali drugačnih vzrokov, na različnih koncih sveta stalno besne boji in strojnica neprestano poje svojo pogu-bonosno pesem: v Mehiki, na Kitajskem, potlej v Abesiniji, na Španskem in spet na Kitajskem, nazadnje je pa prišla na vrsto tudi Poljska. Zdaj strojnice ropočejo ob Renu, na Norveškem, a jutri — bogve kje? Poleg mnogih dovršenih strojev modernega vojskovanja si nobene vojne ne morete misliti brez strojnice. Vsak dan beremo poročila o uspehih strojnic, o poboju celih čet s strojnicami, o tem, kako je sovražnik zaplenil nasprotniku toliko in toliko strojnic. Pojav strojnice je tako tesno zvezan s pojmom vojne, da se ljudem zdi, da je strojnica že od nekdaj vojno orožje. Pojav strojnice pa ni starega datuma. Njena zgodovina je razmeroma kratka, stara je komaj štirideset let. Samo toliko časa je minulo od njenega izuma, a šele pretekla svetovna vojna je bila prvi spopad, v katerem se je pokazal pomen strojnice za ubijanje ljudi na debelo in v najkrajšem času. * Izumitelj strojnice je Američan Stevens Hiram Maxim, ki je bil še pred iznajdbo tega strašnega orožja znan kot odličen inženir in iznajditelj. Iznašel in izpopolnil je še mnoge druge aparate, koristne za vse človeštvo, ki jih pa ljudje žal zlorabljajo. Niz koristnih iznajdb je pa zaključil z izumom strojnice, ki je dobila nalogo, da ogromnemu številu ljudi vzame življenje. Po nekaterih večjih uspehih v Ameriki je Hiram Maxim skušal svoje koristne iznajdbe uveljaviti tudi v Evropi. Tu pa ni naletel na najpri-srčnejši sprejem in moral se je vrniti v novi svet. Pripovedujejo, da ga je pred vrnitvijo neki prijatelj tolažil s temile besedami: »Na stari zemljini človek lahko za- služi denar samo na en način, namreč da izumi kakšno učinkovito napravo, s katero se njeni prebivalci laže pobijajo.« Kot dober Američan Hiram Maxim očitno ni pozabil teh besed. Takoj po vrnitvi iz Evrope se je Stevens vrgel na delo in petnajst let pozneje je bila gotova prva strojnica tipa »Maxim«. * Ljudje, ki so poskušali pred Ma-ximom iznajti strojnico, so mislili, da je pri neprestanem streljanju za vsak posamezen naboj potrebna nova cev. Hiram Maxim je pa iznašel cev, ki se sproti hladi. S potrpežljivim delom se mu je posrečilo iznajti strojnico, ki se avtomatično odpira, zapira, polni, prazni, izloča sestreljene stročnice, vse samo s preprostim pritiskom na petelina. Prva strojnica je bila težka pet in dvajset kil, streljala je do treh kilometrov daleč, v minuti je lahko izbljuvala po 500 do 600 nabojev ali deset v sekundi in je imela samo eno cev. Predhodnice moderne strojnice niti /daleč niso bile tako dovršene. Ameriška strojnica, ki so jo uporabljali v ameriški državljanski vojni, je imela 8 do 10 cevi, izstreljevala je pa sorazmerno malo krogel. Francoska strojnica polkovnika Ferryja je teo-relsko lahko izstrelila po 150 naboje/ na minuto, težka je bila pa okrog 8u0 kil. »Maxim« je prekosil vse rekorde. * Ko je Hiram Maxim dokončal svoj izum, je spet prišel v Evropo, da bi ga prodal tam, kjer je največ spopadov. Vendar v začetku ni naletel na razumevanje in lep sprejem. Vse drževe, ki jim je ponudil svojo strojnico. so ponudbo zavrnile, ker ji niso zaspale. Prvi, ki je sprevidel veliko važnost strojnice v vojni, je bil bivši nemški cesar Viljem II. Konservativni nemški cenerali so se uprli njegovemu predlogu, da bi nemška vojska uvedla sliojnice. Prvi, ki se mu je posrečilo uvesti strojnice v vojsko svoje države, je bil angleški državnik lord Kilrherier. V sudanski vojni so angleški vo- Razvoi ,kovinske ribe' TORPEDO - izum kapitana s Pelješca Ob 75 letnici tega nevarnega orožja Londonski ilustrirani tednik »Picture Post« je napovedal vrsto člankov o zgodovini orožja. Kot prvi članek s tega Zanimivega področja objavlja razvoj strašnega orožja v današnji pomorski vojni, razvoj torpeda. Zgodovina pomorskih bitk pozna že iz davnih časov tako imenovane goreče ladje, ki jih je, natovorjene zoljem, katranom in smodnikom in plavajoče s polno paro, lastna posadka zažgala in spustila med sovražne ladje, da bi tam povzročale požar in tako sovražniku napravile škodo. S takšnimi »gorečimi« ladjami so Angleži zadali poslednji udarec ostankom španske »nepremagljive armade«. Zato bi lahko trdili, da so bile te ladje prvi preteči torpedi. Ameriški iznajditelj Robert Fulton, « je prvi v brodarstvu uporabil parni »troj, se je prav tako bavil z vprašanjem, kako uničiti sovražne ladje s podmorsko eksplozijo. Okrog leta 1800. )e delal tudi poskuse na tem področju. Takrat se prvič pojavlja ime »torpedo«. Njegovi poskusi pa niso imeli uspeha, ker se mu ni posrečilo rešiti vprašanja, kako spraviti razstrelivo v sovražno ladjo. Za časa državljanskih vojn v Združenih državah <1861—1865) so delali podobne poskuse. Takrat so vzdolž struje spuščali majhne splave z razstrelivom proti ladjam, ki so sodelovale pri blokadi. Le redko so pa dosegli pravi uspeh, ker splavi niso eksplodirali v določenem času. Torpedo na palici je bil že korak dalje. Več ko deset metrov dolgo palico so pritrdili na čoln z vesli, na koncu palice je bilo pa razstrelivo. Coln, vesla in veslače so kolikor mogoče maskirali, da bi prišli čim bolj v bližino sovražne ladje in ji podtaknili razstrelivo. Tl čolni zelo spominjajo na današnji »živi torpedo«, ko se ljudje prostovoljno žrtvujejo, da jih denejo v poseben torpedo, ki ga je mogoče krmariti tako, da zanesljivo zadene sovražno ladjo. Toda niti takšni čolni niso bili zmerom učinkovito orožje, ker je palica prekmalu eksplodirala, ko je sovražna bomba zadela v razstrelivo na vrhu palice. Neko poznejšo vrsto torpedov so čolni vlekli za seboj, skušajoč jih podtakniti sovražni ladji, ki bi z njimi trčili skupaj. Prvi, ki je prišel na idejo današnjega torpeda (sredi šestdesetih let preteklega stoletja) je bil naš rojak, takrat avstrijski pomorski kapitan Lupiš. Proučeval je poskuse na tem področju v Ameriki in v drugih deželah. Začel je konstruirati svoj tip torpeda z majhnim parnim strojem, vdelanim v njegov trup. Njegova konstrukcija je dala pobudo angleškemu inženirju Robertu Whiteheadu, kateremu je kapitan Lupiš poveril rezultate svojih poskusov. Inženir Whitehead je dal naposled njegov današnji mehanizem. Lupiš in Whitehead sta se spoznala na Reki, kjer je bil Whitehead usluž-ben kot inženir. Torpedo Whitehead Tako je dobil torpedo ime po tistem, ki ga je dokončal in uvedel v prakso, in ne po svojem pravem izumitelju. Prva Whiteheadova »kovinska riba« je vsebovala okrog 10 kil dinamita, pogonsko sredstvo je bil pa stisnjen zrak. Res je, da je ta torpedo učinkoval samo na majhne razdalje, pomikal se je pa s hitrostjo 6 vozlov na uro, torej hitreje kakor človek lahko teče. Imel je pa še druge napake: zgodilo se je, da se je prikazal na površini in se tako izpostavil sovražnikovim očem. Ali pa se je narobe spustil v globino in padel na dno. Leta 1868. se je Whiteheadu posrečilo te nedo-statke odpraviti. Svoj izum je prodal britanski vladi za 15.000 funtov šter-lingov (okrog tri milijone dinarjev). Skrivnost tega izuma je bilo mogoče ohraniti samo pet let; po tem času so imele že vse velike pomorske sile torpede, napravljene po Lupis-White-headovem sistemu. Po tem je bilo še več podobnih izumov na tem področju, toda niti eden ni prekosil Lupis-Whiteheadovega sistema. V novejšem času so Japonci konstruirali tako imenovani »živi torpedo«, s prostorom ta enega človeka, ki daje torpedu smer. Prav tako pa lahko ogledniške polete delajo s torpedom, ki ga je mogoče brezžično upravljati. Znan je tudi magnetični torpedo, sestavljen po sistemu magnetske mine. Torpedo tipa Whitehead so nekoč spuščali v morje tako, kakor spuščajo rešilne čolne. Moderni '‘torpedo, ki se premika z osemkrat večjo hitrostjo kakor prvi Whiteheadov model, pa običajno spuščajo iz cevi za .spuščanje torpedov na ladji v smeri cilja, ki ga je treba zadeti. Današnji torpedo je dolg 7 in vsebuje 150 kil razstreliva. Stisnjeni zrak, ki ga žene s pomočjo posebnega stroja in propelerja, je dovolj močan, da torpedo žene dosti dalj časa, kakor meri razdalja, iz katere lahko uspešno merijo. Zaščitne mreže, ki so jih imele voine ladje zaradi obrambe proti torpedom, kakor tudi izbokline, ki jih danes uporabljajo v ta namen, ne morejo ladje ubraniti strahotnih učinkov tega pomorskega orožja pri pravilnem merjenju. 75 letnica Lupisovega izuma Se natančnejši opis torpeda in podrobnejše podatke o njegovih izumiteljih je prinesla tehnična priloga londonskega »Timesa« z dne 26. marca 1915. (za časa prejšnje svetovne vojne). in sicer ob 501etnici Lupisovega izuma, če primerjamo članek »Timesa« s člankom v omenjenem listu »Picture Post«, vidimo, da je pisec (Tom Whin-tengham) uporabil podatke iz »Timesa«. Po tem takšnem je zdaj 751etnica lupisovega izuma. Zanimivo je pripomniti, da potomci kapitana Lupisa žive na Reki, da pa Lupisova rodbina izhaja s polotoka Pelješca (iz Vignja in okolice). Od tam po vsej verjetnosti izhaja tudi izumitelj torpeda. Potomci inženirja Whiteheada žive pri nas v Dalmaciji, v okolici Dubrovnika. »Jadranska straža«, Split. — ---------• m--------- Diamanti za voine ladje čeprav ljudje mislijo, da so diamanti samo za razvedrilo v mirnem času, igrajo prav važno vlogo tudi v času vojne. Edino trdota diamanta more izrezati najmodernejše za sekanje kovinskih delov preciznih naprav na vojnih s pomočjo diamantov lahko delajo vojne ladje in tanke. Prav tako ne bi bilo petroleja, če ne bi bilo diamantov. Kajti brez diamantne konice ne bi mogla nobena žaga prodreti trde stene in priti do petroleja. Dve tretjini diamantov v industrijske svrhe. Ker je pa zdaj industrija v vojni službi, je postal tudi diamant zelo važen vojni činitelj. Tit-Bits, London. »Cing-pe« je odgovoril dvorni upravnik in spet pričel tekati po vseh stopnicah gor in dol, po vseh dvoranah in hodnikih. In z njim je tekalo pol dvora, kajti nikomur ni dišalo, da bi mu po večerji primazali nekaj gorkih. To je bilo povpraševanja po skrivnostnem slavčku, ki so ga poznali po vsem svetu, samo na dvoru ne. Naposled so zagledali neko ubogo, revno dekletce v kuhinji. In ta je dejala: »O slavčka pa dobro poznam! Joj, kako lepo zna psti! Vsak večer so mi dovolili, da ponesem ostanke večerje svoji ubogi, bolni materi, ki živi na peščini ob koncu gozda. In ko se vračam Poromali so v gozd — kuhinjsko dekletce, za njo pa ves dvor -" in ko so romali po mehkem mahu, je na lepem nekje zamukal® krava. »O,« so vzkliknili žlahtni dvorjani, »koliko sile tiči v tem male*11 bitju! Res čudno! Gotovo smo ga že kdaj slišali!« »Ne, to so krave, ki tako mukajo,« jim je pojasnilo dekletc«' »Še daleč smo od kraja, kjer živi slavček.« (Da Ije prihodnjič) jaki prvič uporabljali strojnico in od tistega trenutka je postala neobhod-no* orožje. Sovražniki so padali kakor snopje. Neki očividec je pripovedoval: > Novo orožje je napravilo med sovražnimi vojaki takšne praznine, kakršne dela kosa v žitnem polju. In od takrat pravimo, da .strojnica kosi'.« Šele v rusko-japonski vojni je naredila pravi sprejemni izpit in pokazala ves svoj učinek v ubijanju. Vojaki ene in druge vojske so padali kakor snopi. Na lepem so se vse evropske države začele zanimati za se-jalko smrti. Kakor hitro so vojskovodje spozna- li pomen strojnic, so mnoge bistroumne glave začele strojnice še izpopolnjevati. Pojavilo se je še več drugih modelov strojnic, učinkovitejših in bolj dovršenih. Amerika ni hotela zaostajati za Evropo in se je tudi sama preskrbela z njimi, kakor se je najbolj mogla. Žalostna je pa usoda izumitelja strojnice. Izumitelj avtomatskega orožja, ki v eni sami minuti izbljuje po 600 krogel in seje smrt, si je leta 1916. vzel življenje, star 76 let. Prepričan je bil, da je njegov izum prinesel človeštvu samo grozo, odnosno, da so ga ljudje zlorabili. O tem danes tudi nihče ne dvomi. Vojna, ki je takrat divjala v Evropi, mu je dala ogromno dokazov, kako učinkovito je njegovo orožje. Večina onih enajst in pol milijona žrtev svetovne • vojne je bilo pokošenih s strojnicami. Od leta, ko je Maxim iznašel to strahotno orožje, so se ljudje na moč trudili, da bi ga še bolj izpopolnili. Sprva je bila strojnica samo poljsko orožje in orožje strelskih jarkov, pozneje pa je postala sestavni del skoraj vseh vojnih strojev in je našla pot na vse vojne objekte. Letala, tanki, ladje, bojni čolni, motorna kolesa, ok opni avtomobili, utrdbe, vsi so opremljeni z najnovejšimi tipi strojnic, ki bljujejo rekordno število krogel v minuti in tako sejejo smrt na vse strani. »Širom sveta«, Beograd. in utrujena v gozdu počivam, tedaj zaslišim, kako slavček poje; voda se mi nabere v očeh in prav tako mi je, kakor da bi me mati poljubljala!« »Malo kuhinjsko dekletce, priskrbel ti bom stalno službo v kuhinji in ti dovolil, da boš gledala cesarja pri kosilu, če nas moreš peljati k slavčku, kajti za drevi je prijavljen pri kralju,« je dejal strogo dvorni upravnik. 11. nadaljevanje. »Ali ste že mislili na to, da se bova morala ali vrniti med ljudi ali pa ostati tukajle — sama — odrezana od sveta, do konca najinih dni?« »še nikoli nisem razmišljala o tem.« »Torej! Kaj si boste izbrali? Vrniti se v svet ali živeti tukaj... sami z menoj?« »Ostala bom.« Novo spočeta mi-«1, prežeta z lastnim doživljajem, je zvenela iz njenega drhtečega glasu; v njenem odgovoru se je skrivala prečudna moč. Venters se je zdrznil; potlej je Pa odtrgal svoj pogled od njenega obraza in njenih oči. Vedel je, kar je dekle le naspol slutila... da ga ljubi. 11. POGLAVJE in nt&sesto&a V hiši Jane Withersteenove se je _začela uresničevati obljuba, ki jo je dala mrs. Larkinovi, obljuba, da bo skrbela za majhno Fay. Kakor . žarka sončna luč med toponim vejevjem je bil svetal prihod tega otroka v mračno hišo Wi-thersteenovih. Velike, neme sobane so bile polne otroškega smeha. Po senčnatem kamnitnem dvorišču, kjer je prebila Jane toliko vročih junijskih dni, je skakljala Fay s svojimi drobcenimi nožieami, je čopljala po bistri vodi jantarjevega potoka. Nenehoma je čebljala. Kolikšna sprememba, si je mislila Jane, kolikšna sprememba, ki jo je prinesel ta otrok v hišo Wither-steenov! Nikoli prej ni bila ta hiša Pravo domovje. Celo tolikanj skrbno določeni red in čistoča, ki ju je bila kot dolžnost vcepila svojim deklam, sta se v luči prešernega otroškega smeha spremenila v navado brez slehernega pomena. Fay je razmetavala Janine knjige in Papirje in vse mogoče igrače, ki si jih je sproti izmišljala, razmetavala je vse to po prostornem dvo-dišču. Prečudno ladjevje je plavalo po potoku. Prisotnosti male Fay je morala biti Jane hvaležna, da je Lassitra posihmal tako pogosto videvala. Jezdec je bil prej skoraj ves čas v kadulji. Delal je zanjo, k nji je Pa prihajal samo takrat, kadar ga je služba primorala; in Jane si je morala na vso jezo priznati, da je bilo vse njeno dozdanje približevanje jalovo. Fay je pa Lassitra osvojila koj v tisti sekundi, ko jo je prvikrat zagledal. Jane je bila priča tega srečanja; solze so ji zalile oči in njeno srce se je raznežilo, ko je gledala sovražnika svojega plemena... Jezdec je z žvenketom pridirjal na dvorišče; utrujen in vendar Zmerom čuječen mož, zmerom pripravljen na neizogibni napad, najsi pride z leve ali z desne. In nenadejano se je znašel pred Fayo. Otrok je bil lep še celo v capah in pod okriljem tiste revne hiše, kaj šele zdaj. v srčkani, beli oblekici, s skrbno počesanimi bleščečimi kodri, z umitim, rožnatim obrazkom. Zdaj je bila Fay pre-srčkana. Igračo je spustila iz rok Jn se zagledala v Lassitra. če ni bilo to srečanje za te tri ljudi prst božji in temelj za bodoče tesne vezi, si je dejala Jane Withersteenova, je morala prav gotovo sanjati. Prepričana je bila, da bi se Lassitra ustrašil sleherni otrok. In Fay Larkinova je bila osamljena, majhna kaduljna vila, drugačna ko druga otročad, pred tujci neverjetno plašna. Opazovala j« Lassitra s svojimi okroglimi, r«snimi očmi, strahu pa ni kazala niti trohice. Jezdec je prinesel Jani }*godne novice o govedi in konjih; *n ko je na njeno vabilo sedel, se Je mala Fay primaknila za pol Pednja bliže. Jane je razumela fassitrov vprašujoči pogled in mu te Povedala zgodbico male Fay. “ezdečev pogled se je zmedel. Po-tlej se je obrnil k Fay in se tako ^riehnil, da je Jane resno podvomila v svojih pet čutov. Kako je mogel Lassiter tako nasmehniti otroku, ko je že toliko otrok ^"°Pal očetov? Fay se je pa zdel "'enda ta nasmešek na moč pri- OMAN S PR J IVI 0 * jffitrAi/A SPISAL ZANE GREY • PREVEDEL Z. P. kupljiv, zakaj čedalje bolj se je ] primikala. Potlej se je pa čisto po žensko vdala in stekla k Jani, da je odondod uprla svoj pogled v Lassitra. Jane je oba opazovala in sprevidela, da mora zdaj zagrabiti priložnost, ako hoče tega moža iztrgati prekletstvu njegovega sovraštva. Toda stvar ni bila lahka. Večkrat je videla Lassitra, bolj ga je začela ceniti, in bolj je raslo njeno spoštovanje, težja ji je postajala igra koketne jamice. Ko je pa pomislila na svoje poslanstvo, na Tulla in na onega moža, ki nanj v zvezi z Millinim maščevalcem skorajda še misliti ni upala, je zdajci spoznala, da nima izbire. In njena vera jo je navdala s pogumom in z drznostjo daleč čez meje, do katerih jo je doslej gnala ničem urnost. »Tako redkokdaj vas vidim zadnje dni, Lassiter,« je dejala in čutila, da so ji zagorela lica. »Preteto dosti dela sem imel,« je odgovoril. »Saj vendar ne morete vse življenje prebiti v sedlu. Ne bi rajši včasih prišli v hišo — k meni — večkrat ko doslej?« »Ali je to ukaz?« »Neumnost! Preprosta prošnja je. Rada bi videla, da bi večkrat prišli, kadar pač utegnete.« »Zakaj?« Naposled je bila dolgo pričakovana beseda izgovorjena; in Jane je bila manj v zadregi, kakor sd je bila mislila. Da, še več. Njegovo vprašanje jo je utrdilo v prepričanju, da tičijo v njeni želji po svidenju res še drugi, ne samo sebični vzroki. In kakor je prej tvegala drzni koraka se je zdaj odločila, da ne bo zgolj hrabra, temveč tudi poštena. »Več vzrokov imam — toda samo e..ega vam lahko zaupam,« je odvrnila. »Kaj nameravam? Spremenila bi rada vaše občutke do svojega plemena, če bo mogoče, seveda. In v trenutku ne vem, kaj bi vse storila, da dosežem ta cilj.« Mnogo plemenitejša in svobodnejša se je zdela Jane sami sebi po tem odkritosrčnem priznanju. Dokazati mu je hotela, da živi med mormoni vsaj e n človek, ki zna kaj tvegati in biti odkrit boj. »Verjamem,« je dejal Lassiter in se nasmejal. Zmerom so Lassitrove besede zbudile v nji najgloblji odmev. »Ali hočete ustreči moji želji?« Zazrla se mu je v oči in po nobeni ceni bi ne bila mogla ukrotiti gospodovalnega glasu, rastočega s svojim pogumom, »še nikoli se nisem k nikomur zatekla s takšno prošnjo — razen k Bernu Ven-tersu.« »Mislim, da nista ne vi ne Venters mnogo tvegala s tem; pri meni je stvar popolnoma drugačna,« »Menite mar, da bi bilo za vas nevarno, če bi večkrat zahajali v mojo hišo? Ali se mar bojite kakšne zasede?« »Ne samo tega!...« V tistem trenutku je smuknila Fay k Lassitru. »Ali imaš ti tudi majhno punčko?« »Ne, srček moj,« je odvrnil jezdec. Fay je bila očitno našla, kar je iskala v Lassitrovih zagorelih potezah in tihih očeh. »Lahko me obiščeš!« je še pridejala Fay — in tedaj se je tudi že plašnost umaknila prijateljski radovednosti. Sprva jo je zbodel v oči njegov sombrero z usnjenim trakom in s srebrnimi našitki, potlej pa njegov jezdni bič in žvenketajoče ostroge. Naposled se je pa jela smukati okoli njegovih revolverjev. Jane Withersteenova je videla v otrokovem igrajčkanju in v njegovi otroški lepoti in ljubkosti najboljše zaveznike za dosego cilja v tej svoji igri, ki je bila zdaj pod vplivom čudne prisiljenosti in se je zdela ogražana od mnogih nevarnosti. In jezdec? Ta je^ Jano popolnoma pozabil spričo čudeža tega srčkanega bitja, ki se je z njim igrajčkalo. Sprva je bil Lassiter prav gotovo boječnejši izmed njiju. Po malem je premagala njena zaupljivost njegovo plahost, in kar na lepem ga je obšla tolikšna drznost, da ji je začel s svojo široko roko gladiti zlate kodre. Fay je poplačala njegov pogum s srčkanim nasmeškom, in ko se je že tolikanj spozabil, da ji je stisnil njeno majceno, zagorelo ročico, je ljubko in preprosto dejala; »Rada te imam!« * Posihmal je prihajal Lassiter pogosteje v Janino hišo, da je obiskal gospodarico in njeno drobceno varovanko. Julijski dnevi so hitro minevali. Jani se je zdelo, da je srečna, kolikor je pač lahko bila RADENSKO KOPAMŠCE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše tflHBgOS v Jugoslaviji in edino kopališke te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev. Jeter, žolča, želodca, notramih žlei in spulne motnle Odprto od 12. mafal Maj. Juri’ ID dni din 700 - do 850- - Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse). - Moderni komfort tekoča voda, godba, dan-cing, kavarna, ton kino, tenis itd. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUINIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Direktni vagon Iz Ljubljane, Beograda In Zagreba do samega kopališča 1 v teh časih, polnih negotovosti in nemira. Majcena Fay je napolnila praznino v njenem srcu, ki jo je že dolgo mučila. S tem, da je Lassitru zadrgnila roke, je storila naj-večje dobro delo v svojem življenju, in čeprav je mogla Jane Wi-thersteenova deliti le neznatna dobra dela, je bila vendar srečna Redno je hodila ob nedeljah k maši v svojo cerkev. Sicer je pa že tedne in tedne ni bilo v vasi na spregled. Bilo je dokaj čudno, da je v zadnjem času ni obiskal nihče izmed cerkvenih starešin in nihče izmed njenih prijateljev; a to omalovaževanje ji je bilo samo všeč. Judkins in njegovi jezdeci so brez posebnega napora nagnali belo čredo nazaj na pašnike. Tako so ji potekali topli julijski dnevi brez hudih in morečih skrbi, in Jane je upala, da je kriza minila. »Upanje« ji je kaj kmalu pomenilo »zaupanje«, naposled pa celo »prepričanje«. Mnogo je mislila na Ventersa, vendar svojsko: sanjavo in raztreseno. Ure in ure se je igrala z malo Fayo ali jo je pa poučevala. In njene razgibane misli so se usredile na Lassitra. Smer, ki jo je dala svoji volji — tako se je zdelo — je preprečila, da bi se njene misli oddaljile od te ravno začrtane poti. Njena trma ss je sprevrgla v obsedenost. Naposled, ko se je zdramila, je sprevidela, da je gradila bolje, kakor si je bila sama mislila. Lassiter, čeprav je bil prijaznejši in krotkejši kakor kdaj koli, se je znebil svojega suhega humorja, svoje hladnosti in miru in se je spremenil v nemirnega in nesrečnega človeka. Najsi je bil njegov smrtni srd do mormonov še tako mogočen, se je s to strastjo boril zdaj drug čut za nadoblast, občutek, prav tako plameneč in razjedajoč. Za hip je Jane Witherstee-nova vriskala od veselja, potlej jo je pa obšla čudna tesnoba. Kaj, če se je nazadnje žrtvovala kot vaba sebi in njemu v škodo in je bila njena žrtev zaman? Tisti večer je v mesečni noči v topoljem gaju zbrala ves svoj pogum. Nenadejano se je sredi poti obrnila, pogledala Lassitra, nagnila se tesno k njemu, da se ga je skoraj dotaknila, in njene oči so se zazrle v njegove. »Lassiter!... Ali boste ustregli moji želji?« V mesečini je opazila, kako se je njegov temačni, zaskrbljeni obraz spremenil, in zdelo se ji je, da čuti, kako ga je ta sprememba storila negibnega, negibnega ko kamniten kip. Janine roke so spolzele ob njegovih revolverskih tokih navzdol, in ko so njeni prsti oklenili hladne ročaje orožja, je začela drhteti, kakor da bi opljusknil mrzel val ves njen život. »Ali smem vzeti vaše revolverje?« »čemu?« je vprašal, m prvikrat, odkar ga je poznala, je bil njegov glas osoren. Jane je začutila, kako so njegovi trdi, močni prsti ukle-nili njena zapestja. Ni bila zgolj zvijačna namera, da se je sklonila bliže k njemu; tudi pogled njegovih oči in prijem njegovih rok sta ji oslabila voljo. »Brez šale. Ne mislite, da je to ženska muha; iz srca mi prihaja prošnja. Ali smem vzeti orožje?« »čemu?« »Da preprečim vnovično prelivanje krvi. Da vas rešim te peklenske skušnjave!« Potlej je pa jecljaje iztrgala resnico svojim ustnicam. »Da bi ne snedla prisege, ki sem se z njo zavezala Milly Ernovi. Prisegla sem ji. ko je umirala, ako bo kdaj koli prišel kdo, da jo maščuje, prisegla sem ji, da mu bom padla v naročje. Morda lahko samo jaz rešim moža... ki... O, Lassiter!... Bojim se, da bo usoda vodnica vaši krogli, in moja dolžnost je, da preprečim, da ns zadene vaše maščevanje... moža... Lassiter, ako vam je le kaj do mene... dajte mi — zaradi mene mi dajte... svoje orožje!« Kakor da bi imela slabotne, otroške roke, je razklenil z ročajev njene krčevito se oprijemajoče prste. Sunil jo je od sebe, pogledal ji v oči s pogledom, polnim strašnega spoznanja, in odšel v senco topo-ljega gaja. * Drugo jutro* jo je čakal Lassiter ob navadni uri. Ker pa sama ni mogla takoj na dvorišče, je poslala malo Fayo ven. Mrs. Larkinova je bila bolna in po trebna skrbne nege. Zdelo se je, da so moči uboge matere čedalje bolj pojemale, odkar se je bila prebelila v Janino hišo. Videti je bilo, da se ji življenje čedalje bolj odmika. Jane je sicer mislila, da bo gospa Larkinova zdaj, ko je rešena skrbi za vsakdanji kruh, ko ima ljubeznivo nego, ko uživa vso udobnost, da bo zdaj obnovila svoje zrahljano zdravje. Toda bila je razočarana. Ko je stopila Jane na dvorišče, je bila Fay sama in .se je pravkar vkrcavala na splav iz dveh metel in dveh zglavnikov, da bi se spu- stila na nevarno pot po potoku. Fay je bila pošteno premočena ko polit kužek. Peketanje kopit je zmotilo Fayo, ki je s smeh1' icim se obrazom poslušala Jan_ karajočo pridigo. To ni bil lahki dir, ki je po navadi naznanjal Bellsov prihod, kadar je prijezdil Lassiter na vnanje dvorišče. Korak tega konja je bil počasnejši in težji. Jane se je zdrznila: prikazal se je škof Dyer. Z naglim in sunkovitim skokom se je zavihtel iz sedla, vrgel povodce konju čez vrat in z žvenketajočimi ostrogami trdo stopil po kamnitnem tlaku. S svojim ukazovalnim pogledom in ves rdeč od jeze, je zbudil v Jani spomin na njenega očeta. »Ali je to Larkinkina prosjačka?« je osorno vprašal, ne da bi Jano pozdravil. »Hčerkica Mrs. Larkinove je,« je počasi odgovorila Jane. »Slišal sem, da nameravate otroka vzgojiti.« »Da.« »Vzgojili ga boste kajpak v mormonski veri?« »Ne!« Njegova vprašanja so kar bruhala drugo za drugim. Jani se je zdelo, da odgovarja namesto nje nekdo drugi z neverjetno naglico. »Prišel sem, da vam povem nekaj stvari.« Obmolknil je in jo meril z ostrim, oprezujočim pogledom. Jane Withersteenova je ljubila tega moža. že v najnežnejši mladosti so ji bili vcepili spoštovanje in ljubezen do škofov mormonske sekte. In deset let je bil škof Dyer najboljši prijatelj in svetovalec njenega očeta in skoraj vsa ta leta tudi njen prijatelj in učitelj mormonskih verskih resnic. Smisel, ki ga je pripisovala svoji veri, njena verska delavnost, njena privrženost do svetih, skrivnostnih resnic mormonske vere, vse to je bilo zanjo poosebljeno v škofu Dyerju. Ta škof je bil za majhno cottonwood-sko mormonsko cerkveno občino božji glasnik. Bog se je razodeval tajno temu smrtniku. Zdajci so se občutno zamajali temelji obožujočih Janinih čustev: z vso nepremagljivo silo so se ji vsilile misli, da je ta škof navaden zemljan. Ta elovek, ki jo je radovedno meril z ostrim pogledom, ni bil prav nič podoben božjemu namestniku. Bil je mož, ki je robato stopil prednjo, ne da bi snel klobuk, ne da bi jo pozdravil in vsaj malce obvaroval videz vljudnosti. S svojim pogledom in s svojim vedenjem jo je spominjal fc ia. v ogradu v razbesne-losti in togoti. Bila je že slišala, da je škof v prostaški človeški jezi pozabil na svoje dostojanstvo božjega namestnika, in zdaj je morala še sama to doživeti. Pogled, ki je z njim merila tega moža, ji je za sekunde razkril njegovo posvetnost za svetohlinsko krinko. Zdel se je ko kateri koli živinorejec; obut v škornje, z ostrogami in ves prašen. Ob boku mu je bingljal revolver v toku. In Jane se je spomnila, da je bil ta revolver že večkrat uporabil. »Brat Tuli je govoril z menoj,« je povzel. »Vaš oče je želel in jaz sem vam ukazal, da se morate poročiti z Tullom. Vi ste ga pa zavrnili, kali?« »Da.« »In uprli ste se, ko vam je bilo ukazano, da se odrečete prijateljstvu s postopačem Ventersom?« »Res je.« »Toda storili boste, kar vam ukazujem!« je zagrmel nadnjo. »Jane Withersteenova, v nevarnosti ste, da postanete krivoverka! Lahko se za to milost zahvalite svojim poganskim prijateljem. V nevarnosti ste, da padete v večno pogubljenje!« V omotici prehitevajočih se misii je omagal njen novi, drzni pogum pred silo starih postav, ki so bile doslej urejevale njeno življenje. Bila je mormonka — in škof je zmagal... (Dulje prihodnjič) 1 J-M- ms*®'- 8 '•■■■ . r. Gospod S ubito ... ...nima sreče pri fotografu ^ŠPORTNI TEDNIK 4 BS/Č vodi v tiyi Na binkožtno nedeljo je odigrala državna liga tretje kolo. Na sporedu so bile tri tekme. V Beogradu so imeli domači derby med BSK in Jugoslavijo, ki se je končal s porazom Jugoslavije. V Splitu je Gradjanski pobral Hajduku obe točki, v Zagrebu pa so Sarajevčani z lahkoto premagali Haska. Položaj na prvenstveni lestvici se razvija tako, kakor so poznavalci pričakovali. Celo zavzema BSK s 5 točkami. Sledi Slavija s 4, ima pa možnost prednika dohiteti, ker je odigrala tekmo manj. Na tretjem mestu je Hajduk s 3, ostala mesta pa zavzemajo po vrsti Gradjanski, Jugoslavija in Hašk s po 2 točkama, a različno razliko golov. Za srečanje v Beogradu je bilo precej zanimanja. BSK je poslednjič zmagal proti Jugoslaviji v jeseni 1937 in je tokrat napel vse sile. V prvi polovici ni kazalo, da bo uspel. Jugoslavija je imela več od igre, njen napad pa je bil premalo energičen. Ta del se je končal 1:1. Po odmoru je prišel BSK kmalu v vodstvo zaradi hude napake Jugoslavijinega vratarja. S tem je nastopil preobrat in državni prvak je brez težav zabeležil še tretji gol j;i končno zmago 3:1. V Splitu je gledalo borbo več ko 5000 ljudi. Spličani se niso pokazali preveč gostoljubne in so zagrebške goste sprejeli z žvižganjem. Koncert ni prenehal niti med igro, kar je zelo motilo igralce, ki niso mogli razlikovati sodnikove in >neslužbene« piščalke. Gradjanski je zmagal zasluženo 2 : 0. Bil je v vsakem pogledu boljši. Domači so zaigrali znatno pod običajno formo. V Zagrebu je prišlo le malo gledalcev na srečanje med Haskom in Sla- •vijo. Igra je bila obojestransko slaba. Hašk je popolnoma odpovedal. Tudi gostje niso bili dosti boljši, izid so pa odločili nekateri odlični Slavijini posamezniki. Konec se je glasil 1 : 0 za Sarajevčane. Zagrebška reprezentanca, vendar brez igralcev Haška in Gradjanskega, je gostovala za praznika na Slovaškem. Prvi dan so nastopili v Bratislavi proti tanaošnji enajstorici. Gostje so igrali lepo, domači pa koristno. Posledica je bila 3 : 0 za Bratislavo. Naslednji dan je Zagreb igral z reprezentanco Ziline. Tudi ta tekma mu ni prinesla uspeha. Izid je bil 2 :2, kar za Zagrebčane nikakor ni laskavo. V Mariboru so imeli binkoštnl brzi turnir. Zmagala je pobreška Slavija, drugo mesto pa je zasedlo juniorsko moštvo železničarja. V Budimpešti se je začelo teniško tekmovanje treh držav: Italije, Madžarske in Jugoslavije. Turnir se je začel s srečanjem med Madžarsko in Italijo. Po prvih treh igrah vodi Italija z 2 : 1. Naslednja tekma bo v Zagrebu in sicer med Italijo in Jugoslavijo. Našo reprezentanco sestavljajo Punčec, Pallada In Mitič. V Beogradu so v ponedeljek nadaljevali prekinjeno skupščino Atletskega saveza kraljevine Jugoslavije. Sprejeli so nova pravila. Sedež saveza bo vsako drugo leto menjaje v sedežu enega izmed nacionalnih savezov. Prvi sedež bo v Beogradu. Za predsednika so izvolili dvornega maršala g. Boška Colak-Antiča, za podpredsednike pa Vojo Jovanoviča, Veljka Ugriniča in Danila Sancina. Obleke, perilo, vetrni sukn|iči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v na j večji izberi, nalceneje Presker Ljubliana, Sv. Petra c. 14 Pred 100 teti se je rodila znamka Te dni je minilo 100 let, odkar je prišla v promet prva poštna znamka. Popolnoma naravno je, da se je zamisel porodila v deželi, kjer je v naj-večji meri razvit trgovski čut, torej v Angliji. Zamisel pripisujejo siru Rowlandu Hillu, visokemu uradniku britanske poštne uprave. Ta je leta 1837., o priliki razprave o preosnovi poštne službe, predlagal, da bi uvedli enotno pristojbino pri uporabi poštnih vrednosti. Po njegovi zamisli naj bi to bila nekakšna dopisnica. Na pobudo knjigarnarja in tiskarja Jamesa Chelmersa je pozneje izdelal osnutek znamke, ki se je dala nalepiti. Prve poštne znamke so prišle v promet 6. maja 1840. Znamka je bila črna, njena vrednost 1 penny (najmanjša enota britanske valute). Predstavljala je profil kraljice Viktorije. Novotariji so se sicer v začetku posme- I mm>ZA NASU DECIM#-® 1. maja t. 1. smo dobili nove dobrodelne znamke za našo deco. Znamke kažejo dva ljubka motiva iz naše domovine. Na prvem vidimo otroke ob morju, na drugem pa otroke pozimi. Gornja slika nam kaže dve takšni znamki po 2 + 2 din in po 0,50 + 0,50 din. Drugi dve znamki sta pa izšli v vrednotah 1 + 1 din in 1,50 + 1,50 din. hovali, a prav kmalu so jo začeli ceniti. Ni trajalo dolgo in znamka je osvojila ves svet. Danes ni države, ki je ne bi uporabljala v poštni službi. Pri rojstvu prve znamke se seveda ni nikomur sanjalo, da bo ta mali košček papirja dajal kruha tisočim In tisočim. Koliko je samo ljudi, ki zaslužijo pri njeni izdelavi in prodaji ter uporabi! Država ima od nje stalen milijonski dohodek, ki bistveno pomaga uravnovesiti proračun. Se nekaj je povzročila znamka. Nastala je filatelija. V začetku se je s to novo panogo bavila le peščica ljudi. Kmalu pa je nastala mogočna armada in danes sodijo, da je na svetu več ko 10 milijonov zbiralcev znamk. Tudi od filatelije žive milijoni. Znam'.;a se je s časom znatno iz-preminjala. V začetku je bila le potrdilo za plačano poštnino, torej fran-kovna znamka. Danes imamo tudi por-tovne znamke, .službene, za letalsko pošto, za nujne pošiljke i. dr. V novejšem času je dobila celo značaj zgodovinskega dokumenta: saj skoraj ni pomembnejšega zgodovinskega dogodka, v čigar proslavo in spomin ne bi bile izdane spominske znamke. Začeli so jih celo uporabljati kot plačilno sredstvo. Se pred svetovno vojno bi bil vsakdo odklonil tak denar, danes je pa to skoraj nekaj vsakdanjega. Kakor vse na svetu, je tudi znamka rodila poleg dobrega tudi slabo. Ž njo imajo opraviti pač ljudje. Pojavili so se sleparji, ki se preživljajo samo s ponarejali jem znamk. In tako je znamka vplivala tudi na kazensko pravo. Človek bi lahko živel 160 let Filozofi in zdravniki že dolgo vedo, da človek le redko doseže skrajno mejo življenja. »Prirodno smrt« navadno lahko opazujemo samo pri živalih, človek pa zaradi raznih bolezni umre dosti prezgodaj. Zdaj so se zdravniki vprašali, koliko let bi človek lahko živel, če ne bi podlegel boleznim. Kdaj bi v tem primeru nastopil edino prirodni konec našega telesa, ko bi bil organizem popolnoma izkoriščen do zadnje stanice? Na vsa ta vprašanja daje odgovor ruski učenjak Lazarev, upravitelj biološke sekcije zavoda za eksperimentalno medicino v Moskvi. Njegova raziskovanja so v Rusiji dosegla velik uspeh, pa tudi v inozemstvu je že znan. Za merilo človeškega življenja je vzel profesor Lazarev pred vsem bistrost in občutljivost človeških čutov. Ko se dete rodi, ima še slabo razvite čute in skoraj nič ne reagira na zunanje dražljaje. Potem se čuti zmerom bolj bistrijo in dosežejo svoj višek, ko ima človek 20 let. Človek z 20 leti ima torej najbolj razvite čute. V poznejših letih pa bistrost čutov spet polagoma pada. Profesor Lazarev je s poskusi ugotovil, da pri človeku čuti popolnoma odmro med 140. do 160. letom. Torej bi človek lahko živel povprečno 150 let. Človek povprečno prej umira samo zato, ker ubija samega sebe z napačno prehrano, z nezdravim življenjem in zato, ker ima premalo odpornosti proti bacilom. Profesor Lazarev je tudi teoretično ugotovil, da bi se življenje lahko podaljšalo tako, da bi s pomočjo raznih kemikalij ohranili bistrost čutov in bi tako smrt nekako porinili za desetletja naprej. Gradnja železniških prog v Perziji Do konca svetovne vojne Perzija, ki se danes imenuje Iran, ni imela v glavnem prav nobene moderne ceste, še manj pa kakršno koli železnico. Nato si verniki še pomisliti niso upali, ker so bili prepričani, da je že sama taka misel greh. Ko je pa po vojni Iran doživel pravi pravcati preporod, je bila ena prvih misli Reza-šaha, iranskega vladarja, da bi zgradil železnico, ki bi vezala Benderšah ob Kaspijskem morju in Bender-šapur ob Perzijskem zalivu. Tako bi bile obnovljene stare trgovske ceste in poti stare Perzije. Gradnja te železnice ni bila lahka, ali so jo vendar srečno dovršili. Proga se spušča z vrtoglavih višin in vozi skozi močvirne predele. Delavci, ki so bili zaposleni pri gradnji te železnice, so na stotine pomrli od malarije, in pobijanje te bolezni je bilo eden najtežjih problemov družbe. Sele, ko so poklicali mnogo evropskih zdravnikov na sodelovanje, se jim je posrečilo pobiti malarijo, ki je dotlej tako razsajala. Vsak delavec je dobil dnevno določeno količino kinina. Ta kinin je moral požirati vpričo nadzornika, ki je bil za to odgovoren. Odtlej se je položaj znatno izboljšal, število smrtnih primerov je močno padlo in že po nekaj tednih so lahko nadaljevali delo. Niti najmanj ne moremo dvomiti, in v tem se skladajo tudi vsi strokovnjaki, da je kinin omogočil gradnjo iranskih železnic. Kinin ni škodljiv, in zato so ga lahko razdelili med neizobražene delavce v velikih količinah, pri čemer pa ni bilo nobenih nepri-lik in nevarnih posledic. Čeprav v Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke A. & E. SKABERNE UUBUANA Poseben oddelek za linolel, zavese itd. FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul- O pri franilikanskem mostu mitoirstna otan. cannogicdi, lopiomen, tivmetn, nijramUn, M. Veuka ubira ur, il»lniri m srtormne. Samo tialilitna oplika Ceniki brerplaCno Vsak naj ve, kaj je „loghurt“t „JOGHURT“ je najnaravnejše, najprl|etne|5e In najcencjše zdravilo, je pa tudi najboljše branilo I Zahtevajte .JOGHURT' Gorenjskih mlekarenl B(KENJSke Naklo močvirnatih krajih Irana še vedno razsaja malarija, ne dobivajo delavci, ki so tu zaposleni, nič več ko 0'4 g kinina dnevno in to v preventivne namene. Tisti, ki so zboleli za malarijo, so dobivali dnevno ves teden po 1'2 g kinina, tako kakor je odredila zdravstvena komisija Lige narodov. Radio Ljubljana od 16. V. do 23. V. 1940. ČETRTEK 16. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Veseli godci 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 111.00: Napovedi, poročila 19.20: Nae. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Jožek in Ježek 20.45: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 17. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze 18.00: Zenska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nae. ura 19.40: Objave 19.50: Kotiček SPD: Spomladne planinske ture 20.00: Plošče 20.30: Večer skladb L. M. Škerjanca in M. Tomca 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Duet harmonik. Konec ob 23. uri. SOBOTA 18. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče vesele se v venček spojijo, z njih pa napevi veseli donijo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče vesele se v venček spojijo, z njih pa napevi veseli donijo 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Samopomoč oh letalskih napadih 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: »Ti prešmentani kebri!« Pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15:' Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 19. MAJA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Radijski orkester 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Radijski orkester 10.00: Verski govor 10.15: Prenos bogoslužja iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano 11.00: Prenos otvoritve proti-tuberkuloznega tedna 11.45; Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Ruski sekstet 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Prenos cerkvenega koncerta iz Kamnika 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.30: Samospevi 21.15: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 20. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Tuberkuloza REVMATIZEM protin, Ishljas, zbadanje, krčne žile Itd. z največjim uspehom zdravi „ANTIREUMIN“ Je dober zdravilen preparat preizkušen, doma kakor tudi v tujini. Cena original-ni steklenici, 75 gr din 35’-, s poštnino din 40 -. 3 originalne steklenice din 105 -Po povzetju pošilja Mr. Ph.JI. Mrkušič, lekarnar > Mollarju • banovina Hrvatska Dobiva se pa tudi v vseh lekarnah. — Oglas re«. pod Br. 14245 od 11. VIII. 19» I. RESMAN LOJZE-I Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 filBllI) 33-53 Tapete so najidealnejša obloga sten, trpežne In tople. Skrbno Vam IzvrSi tapeciranje sten z naj-novejšlmi vzorci, tapetnik SEVIR, Ljubljana, Marijin trg 2. Tavčarjeva 7. — telefon 26-87 MOTORJI IN KOLESA DELAVNICA Resljeva cesta 26, telefon 40-88 18.20: Plošče 18.40: Postanek in razvoj naše arheološke vede 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nae. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — pa brez zamere 20.00: Večer Društva ljubljanskih konservatoristov 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri TOREK 21. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: koncert na violončelu 18.40: Dušeslovne prvine narodnega gospodarstva 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 20.20: Janez Jalen: Bratje, drama 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SREDA 22. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Kmečki trio 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Norveška 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: V okviru protituberkuloznega tedna 20.00: Pevski zbor >Cankart 20.45: Valčkovi prvaki 21.15: Tamburaški orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. MALI OGLASI FRANJO PERCINLIČ konc elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16 Telefon 23 71 Na zalogi imam vedno vse priprave in a pa rate ra gospodinjstvo, kakor tildi vsa svetlobna telesa, t. j. od žarnice do lestenca sve-tovnoznane tvrdke »Siemens« Izvrfiujem tudi električne napeljavo za razsvetljavo in pogon OKAMA MAZILO Iz edravllnib zel‘85. Čudovit uspeh pri rai.ab ope-kllnnh. ožuljet.jih, volku, turih In vnetjih itd. rn ne« Bo dojenčkov pri kožnem vnetju, tzpufičajih In hrastah na ttmenu, za razpokane Drs-ie bradavice. Dobi se v lekarnah ln drogerijah. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dcfbite nalceneje v MEDARVI Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T. Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tlakama Merkur d. d. v Ljubljani; za tisKarno odgovarja O. _ Vsl ? Ljubljani.