Zasavski
Maja Okrajni odbor SZDL Trbovlje m Urejuj« arednlšlfl odbor m Odgo ročni urednik Stas* Soltar • Nastor nnedmttva is uprave: .Zasavski tednik« Trbovlje j, Trg revolucije 28 • Telefon žt*v »1 • Ra tun pri Komunalni banki, Trbovlje 82-KR-1(V-148 • List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina «00 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna «0 dinarje«
• Tlaka tlakama Časopisnega podjetja •Slovenska poročevalec« v Ljubljani
* Cena Uvodu Ul din • Rokopisov, ki morajo biti * uredništvo najkasneje
vsak torek, ne vrečama r
TEDNIK
&*. 14
TRBOVLJE, 4. APRILA 196*
Leto XI
mmmmsi
mmmmrnM
Prvi korak je narejen. Mi-llitno prvi korak k popuščanju Mednarodne napetosti. Sovjetski vladni predstavniki so še
začetku zasedanja Vrhovnega sovjeta povedali, da bo zunanji minister Gromiko ob zaključku zasedanja sporočil svetu važen odlok. To je zunanji minister Gromiko tudi izpolnil, ko je v torek podal deklaracijo o
OPUSTITVI JEDRSKIH POSKUSOV V SZ
Gromiko je istočasno izrazil Upanje, da bosta tudi ameriška in angleška vlada napravili podoben korak, kar bo nedvomno prispevalo k ublažitvi Mednarodne napetosti. Vendar iz takoj prišel iz Washingtona neugoden odmev. Zunanje ministrstvo je namreč sporočilo, da je SZ sprejela ta sklep po vrsti skrivnih jedrskih poskusov in odkritem nasprotovanju nazorožitvenim pogajanjem v OZN. Medtem pa se priprave na konferenco velikih nadaljujejo. Zlasti omembe vreden iz zadnji
ZAHODNI PREDLOG
Tri zahodne države so nam-rzč pred dnevi predlagale SZ, naj bi se diplomatske priprava za konferenco velikih za-zzle v Moskvi v drugi polovici aprila. V noti Anglije pa je Priloženo tudi posebno pismo angleškega ministrskega predsednika Macmillana sovjetskemu premierju Hruščevu. V Ptsvnu je med drugim rečeno, da terja sedanji mednarodni Položaj resen poskus, da bi dosegli sporazum o glavnih Problemih, ki se nanašajo na Utrditev miru.in stabilnosti v Svetu. Zdaj končno le lahko Upamo, da se bodo začela konstruktivna pogajanja za ta tako dolgo zaželen sestanek. jpe gremo za trenutek še v Zahodno Nemčijo, bomo videli, da tod vznemirjenje zaradi jedrske oborožitve
STALNO NARAŠČA
V raznih krajih Zahodne Nemčije pa je prišlo celo do demonstracij proti atomski oborožitvi, sindikati, ki so že PTzj napovedovali stavke, pa sedaj ob neposredni nevarnosti, ki preti Zahodni Nemčiji spričo naraščajoče brezposel-npsti, še intenzivneje pripravljajo razne ukrepe. Treba je Poudariti, da je tudi naša vlada energično protestirala proti ®tom*ki oborožitvi Zahodne Nemčije in celo predlagala, naj
o tem razpravljala OZN. Po Vsem tem Zahodni Nemčiji ne o° lahko prepričati' javnosti o JJujnosti nedavno storjenega koraka, zaradi katerega je svet *e bolj ogrožen. Omenimo še Potovanje
generalnega tajnika
OZN
ki se je po obisku v SZ U*ta«il tudi v Londonu in se **iel z odgovornimi angleškimi državniki. Generalni tajnik *• novinarjem povedal, da pač J*1 težko ugotoviti namen nje-vOuegn potovanja po Vzhodu č1 Zahodu. Na včerajšnjem zaključnem dnevu zasedanja •'fhovnega sovjeta pa je ta ®^0an potrdil sestavo nove Hl«. Tako povečan® pokojnine ne morejo biti večj® od polne pokojnine.
Na primer: udeleženec NOB od leta 1942, ki Ima 15 let pokojninskega staža in povprečno mesečno plačo v znesku 16.000 dinarjeVi pride v X. zavarovanskl razred-Torej mu pripada 73■/« od 16.000 dinarjev, to je 11.680 dinarjev to vsote; glede na pokojninski s*®» 15 let mu pripada 40% od 11.680 dinarjev, kar znaša 4.672 dinarjev. Ker pa je sodeloval v NOB o® leta 1942, se mu pokojnina poveča še za 90% oziroma za 4.204 dinarjev, tako da znaša njegova skupna pokojnina 8.900 dinarjev-Ce udeleženec NOB ni neprekinjeno sodeloval oziroma če je zs-čel sodelovati leta 1941, pa je denimo leta 1942 izstopil In se leta 1943 spet priključil in ostal v NOB (lo konca vojne, ni pa bil v teni času ujet, aretiran in tudi ni aktivno sodeloval z Narodnoosvobodilnim gibanjem, se mu šteje, kot da Je začel sodelovati v osvobodilnem boju leta 1943, to Je tistega leta, ko se je zadnjikrat priključil osvobodilnemu gibanju. Zavarovancu, ki Je bil po 6. aprilu 1941 uiet in Je v taborišču vojnih ujetnikov aktivno deloval za narodnoosvobodilno gibanje, *e poveča pokojnina za 30%.
Pri določanju zvišane pokojnine zavarovancu, ki je v ujetništvu aktivno deloyal za NOB. Je okrajni zavod dolžan vprašati za mnenje posebno republiško komisij®1 Po Ljudski pravici
H 1)1
-.K til
-HM) li-
li U I i- M.i.t 1> .
Ml KIMA II-Al KI lili
()(.l II) 4
lovno kolje, in sicer zaradi pomanjkljive ali neurejene delovne opreme, nezadostne razsvetljave, slabega zračenja, spolzkih tal, odprtin v tleh in podobno Enajst nezgod je pripisovati po manjkljivi organizaciji dela Gornji podatki se nanašajo na nesreče pri delu v letu 1957.
nesreč izgubljeno l.rtl dnin. neupoštevajoč dnine uslužbencev.
Po istem kriteriju je bilo predlansko leto mesečno povprečno 126 delovnih nesreč, lani 121 nezgod, v letošnjem ja. nuarju pa 110 nezgod.
Edino s smrtnimi nesrečami je
NAS KOMENTAR
Adenauer j e ve atomske grožnje
Zahodnonemška vojska bo dobila atomsko orožje. Tako je v noči med 25. in 26. marcem sklenil zahodnonemškl parlament. Za resolucijo o atomski oborožitvi, ki Jo je predložila Adenauerjeva vlada, je glasovala klerikalna večina, proti njej pa so glasovali socialni demokrati in liberalci. S tem sklepom zahodnonemškega parlamenta se je človeštvo znašlo pred novo resno nevarnostjo. Saj oborožitev Bundeswehra pomen) ukrep, ki bi do skrajnosti zaostril odnose med Vzhodom in Zahodom ter pahnil svet na rob katastrofe.
V resoluciji o atomski oborožitvi zahodnonemške vojske je rečeno:
»Vladi naročamo, da dotlej, dokler na svetu ne bo prišlo do splošne ln kontrolirane razorožitve, oboroži Bun-desweher z najsodobnejšim orožjem.«
■Predstavnika vladne strknke, ki je obrazložil to resolucijo, so vprašali! »Na kakšno orožje mislite, ko govorile o najsodobnejšem orožju?«
Odgovoril je: »Na vsako atomsko orožje, razen na vodikovo bombo.«
S tem sc je parlamentarna razprava končala, ni pa se končala bitka nemških delavcev In drugih naprednih ljudi v Zahodni Nemčiji proti temu usodnemu sklepu, ki ga je parlamentu vsilila Adenauerjeva večina. Ta bitka fe iz dneva v dan bolj ogorčena.
Dejstvo je, da se je zahodnonemška javnost upirala in da se še vedno upira oborožitvi nemške vojske z atomskim orožjem. Ze lansko poletje so nemški znanstveniki, atomski stro-
kovnjaki in Nobelovi nagrajenci, protestirali proti taktični atomski oborožitvi Zahodne Nemčije. Znana deklaracija znanstvenikov lz GStingena je vzbudila ogromno pozornost in tudi solidarnost v številnih deželah.
Sodeč po anketah, ki so jih Izvedli v zadnjem času v Zahodni Nemčiji, kakih 75% zahodnonemških državljanov nasprotuje atomski oborožitvi Bundeswehra in politiki skrajnega za-ostrevanja, ki jo\ zagovarjala kancler Adenauer in njegova vlada. V parlamentu so socialni demokrati in liberalci t — kot zagovorniki teženj te ogromne večine nemškega naroda — ostro opozarjali vladno večino, kako škodljiva je njena politika. Več socialnodemokratskih poslancev je med razpravo poudarjalo, da je vzdušje, ki ga ustvarja Adenauerjeva vlada s svojo »atomsko zahtevo«, podobno vzdušju, v katerem je nemški parlament pred 25. leti predal vso oblast Hitlerju.
In v tej zgodovinski podobnosti so korenine nevarnosti, ki preti svetovnemu miru.
2e med parlamentarno razpravo so se y vsej Zahodni Nemčiji — na pobudo socialnih demokratov in sindikalnih organizacij — začele širiti protestne akcije proti Adenauerjev! atomski politiki. Vsi napredni ljudje so se strnili v »Gibanje proti atomski smrti«, ki so ga organizirali socialni demokrati. Vodstvo sindikatov je pozvalo vse Nemce, ki resnično, ljubijo mir, naj se pridružijo temu boju. Delavci so za«eli demonstrirati proti vladi, nekatere sindikalne organizacije pa že zahtevajo, naj vodstvo Zveze sindikatov napove splošno stavko.
4r
Očitno je, da bi Adenauer rad z atomskim orožjem v rokah izsilil združitev Nemčije. Takšna združitev pa bi prinesla Nemcem, Evropi in svetu strahotno katastrofa, krvavo atomsko vojno, ki bi končala obdobje človeške civilizacije. Zato tega sklepa zahodnonemškega parlamenta ne moremo ocenjevati ločeno od svetovnega dogajanja, saj sodi v vrsto tistih ukrepov, s katerimi hočejo blokovski skrajneži na Zahodu minirati miroljubna prizadevanja držav in narodov. Med te ukrepe moramo šteti tudi Sre-
dozemski pakt, za katerega se zavzema francoska reakcija, postavljanje naprav za izstreljevanje ameriških raket v Italiji, vmešavanje v notranje zadeve Indonezije itd. Vsa ta dejavnost je posledica krepitve politike hladne vojne, politike sile, ki Jo imperialisti namerno zaostrujejo, da bi na morebitni mednarodni konferenci na najvišji ravni imeli v rokah več adutov. Takšna politika pa ne ustvarja materialnih političnih in psiholoških pogojev, ki so potrebni za to konferenco, ampak škoduje popuščanju, zaostruje mednarodne odnose in odpravlja še zadnje možnosti za sporazum.
Zato vsi narodi v Evropi in tudi drugod na svetu podpirajo prizadevanja nemških delavcev in ostalih naprednih ljudi v Zahodni Nemčiji, da Bundesvvehr ne bi dobil atomskega orožja, ’ da ne bi pahnil svet na rob propada. Edina pot, ki bi popeljala človeštvo iz te nevarne krize, je sporazum o mednarodni razorožitvi, In k temu sporazumu je pred dnevi prispevala Sovjetska zveza nemajhen delež, ko je sklenila, da bo opustila poizkusne eksplozije jedrskih bomb. To je edina pravilna pot in vsi miroljubj ni ljudje upravičeno zahtevamo, da na to pot stopijo tudi zahodne države.
Vsi ne moremo zidati lastnih stanovanj!
Kaj menijo Zagorjani o dosedanji in bodoči gradnji skmovanj?
. Rrj nas so »tassovanja osnova fooKbenaga standarda. Ko smo v predvolilni kampanji dajali obračun, povojnega dela, smo med drugim tudi ugotavljali, da a^mo zanemarjali gradnje sta-oovanj In, ker so potrebe še vodno zelo velike, jih bomo v tmslednjiih letih gradili s podvojeno vnemo.
Vzemimo primer Zagorja. Samo rudnik je po vojni zgradil 88 stanovanjskih hiš, v katerih Je dobilo stanovanje kar 278 družin, ogromna sredstva pa je dal zasebnim graditeljem; samo v letih 1956—1957 so le-ti dobili had 70 milijonov din kreditov, * katerimi so zgradili sto stanovanj, V celoti pa so zasebni graditelji od leta 1947 do danes ngnadili približno 400 stanovanj. Zanimivo pa, je tudi to, da stanovanjski sklad rudnika v zadnjih dveh letih ni bil v celoti izkoriščen, zlasti zaradi tega, ker je bila orientacija na grad. njo zasebnih stanovanj.
Stanovanjska komisija ima trenutno še vedno okrog 500 prošenj za dodelitev stanovanj. To-**j: približno 500 družin živi stisnjeno, ali pa sploh nimajo stanovanj. Ali nismo dolžni Prvenstveno zidati stanovanja za te prosiloe? Vsekakor. Ko sem ebiskal nekatere prosilce, so mi Povedali, da pač čakajo in bodo Se čakali, vendar imajo kopico Pripomb do dosedanjega načina gradnje stanovanj v Zagorju. Predvsem so poudarjali, da dosedanji način dajanja kreditov zasebnim graditeljem ni bil vselej na mestu, čeprav je bil moriš prva leta po vojni umesten. Povedali so mi, da so si zgradili lastne hišice predvsem Uslužbenci in delavci, ki so ime. li razen stalnih zaslužkov še postranske dohodke in ki so od sorodnikov-kmetov dobili brezplačno, ali cenejšj, le® in ostale Potrebščine, malo pa je bilo takih, ki so si lahko od svojega maliuika pritrgali toliko denarja, da bi zidali lastno hišo. Nekateri zasebni graditelji so obljubljali, da bodo s krediti se. sidali dvoje stanovanj in vzeli k sebi ljudi brez stanovanj. *daj pa je v Zagorju precej lastnikov hiš, ki nočejo dogradit; tudi vrhnjih delov.
Najbolje mi je odgovoril delavec K. H., ki je dejal, da pač vsi ne morejo zidati lastnih stanovanjskih hiš in zato je prav, **aj bi gradila raje družba, ker jkn le to daj© zagotovilo, da bo-
do vsi dobili ustrezna stanovanja.
V Zagorju tudi letos prosi 47 ljudi za kredit, s katerim bi se lotili zidanja stanovanjskih hiš. To so v glavnem delavcj in uslužbenci, no, največ je takih, ki se vozijo na delo. Ti bi radi
večina prosilcev je rudarjev iz neposredne okolice Zagorja.
Nadaljevati s takim načinom reševanja stanovanjskega problema res ni več mogoče.
Se posebno ne, če pomislim, da je doslej gradil le rudnik. Medtem ko ostala podjetja sploh
kaj sredstev pa je ostalo rudniku še iz lanskega leta. S tem denarjem namerava rudnik graditi dva stanovanjska bloka, v katerih bo 72 stanovanj, nadalje občinski ljudski odbor, Industrija grabenega materiala, Ind. rudarska šola, Elektro Tr-
TE DNI 50 kO.VCNO Lt ODHiLl OBNOt LjhN MOST ČEZ SAVO V TRBOVLJAH'"'
gradili na periferiji mesta, to pa pomeni, da se bodo še vedno vozili na delo: torej, rudnik naj še vedno daje približno devet milijonov din za vožnje, kajti
niso dogradila niti ene stanovanjske hiše.
Letos bo imela zagorska pbči. na približno 97 milijonov' din sklada za zidanje stanovanj. Ne-
OSREDNJA FESTIVALNA MISEL:
množična vzgoja mladega zagorskega rodu
Dve misli sta vdihnili Idejo organizirati v Zagorju ob Savi 1. mladinski festival. Prvič, da se občinski komite Ljudske mladine v Zagorju, ki festival organizira, predstavi kot del drniž-beno-kulturnega mehanizrpa, kot poslanec kiulturnoumetniškega dela, posebej še zdaj, ko se v Zagorju z graditvijo Delavskega doma ustvarjajo idealne raeme. re za čimširš; kulturni razmah in drugo, da se približa zagor-
Razpis
NAGRADNEGA TEKMOVANJA
■Predsedstvo Centralnega komiteja LMS razpisuje dvomesečno tekmovanje občinskih komitejev LMS iri osnovnih organizacij LMS, ki bo v času od 25. marca do 25. maja 1958. Tekmovanje je posvečeno »dnevu mladosti- — rojstnemu dnevu tovariša Tita. Osnovni namen tekmovanja je, da se na iniciativo LM poveča skrb organov delavskega in družbenega upravljanja za praktično reševanje problemov mladine, namenjeno je utrditvi, in razširitvi organizacije LM, čimvečji udeležbi kmečke mladine pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, čimvečji množičnosti vse mladine v praznovanju »dneva mladosti- in končno ima namen, da organizacije LM pridobe čimveč prostorov za mladino. Tekmovanje je tradicionalno za simbolični »Kip mladosti-.
I. Osnovni program tekmovanja:
1. Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo čimbolj angažirati organe delavskega in družbenega upravljanja ter politične organizacije, da v tem času store kar največ koristnega za mladino (novi prostori, športni objekti, ureditev stanovanj, menze, mlečne restavracije, obravnavanje in sklepanje o aktualnih problemih).
2. Kateri občinski organizaciji LMS bo uspelo v tem času pridobiti in urediti več prostorov za mladino (mišljen je popis neizkoriščenih in zanemarjenih prostorov, njihova ureditev, pridobivanje prostorov v podjetjih, šolah, vaseh itd.). Sem prištevamo tudi lokalne delovne akcije.
3. Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo največ povečati odstotek članov LMS in ustanoviti osnovne organizacije tam, kjer obstajajo možnosti (sprejem v ljudsko mladino, ustanavljanje novih organizacij na osemletkah, kmetijskih posestvih, gradbenih podjetjih, ustanovah itd.).
4. Kateremu občinskemu komiteju LMS bo uspelo zbrati več prijav med kmečko mladino za gradnjo avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana, organizirati obiske na gradbišče itd.
II. Organizacija tekmovanja:
Pri CK LMS se je osnovala posebna tekmovalna komisija, v katero so razen članov Centralnega komiteja LMS vključeni tudi sekretarji OK LMS.
Tekmovalni komisiji je treba poslati do 25. aprila in 28. maja poročila o doseženih uspehih na osnovi tekmovalnih točk. Poročila naj obsegajo tudi ostalo dejavnost iz drugih področij, ker se bo ta ocenjevala.
Ob zaključku tekmovanja bo komisija na osnovi poročil in obiska občinskih komitejey LMS predlagala predsedstvu CK LMS, da nagradi in pohvali najboljše občinske organizacije LMS.
Najboljšemu občinskemu komiteju LMS bo dodeljen simbolični »Kip mladosti-.
III. Nagrade:
Občinskim komitejem LMS, ki bodo dosegli naj boljše uspehe v tekmovanju, bo CK LMS podelil razen diplom naslednje nagrade:
1. 30.000 din In »Kip mladosti*
2. 25.000 din
3. 20.000 din
4. 15.000 din
5. 10.000 din
Vse nagrade bedo slovesno razdeljene v krajih zmagovalcev tekmovanja.
Tekmujmo za »dan mladosti-!
Predsedstvo Centralnega komiteja LMS
skl, kulture željni javnosti delo mlade generacije.
Osrednja festivalna misel pa je množična vzgoja mladega rodu, čimbolj izobraženega in razgledanega, z globoko zavestjo družbenega sožitja, z razvitim čutom moralne etike, da bo sposoben opravljati svoje Individualne dolžnosti do družbe, pa tudi soodločati v vseh vprašanjih naše socialistične skupnosti v njenem nenehnem gmotnem in duhovnem razvoju.
V Zagorju upajo, da bo 1. mladinski festival v prid napredku domače kulture, kajti okus je tak, da to, kar ne uživaš vsak dan, imaš za praznič. no. Počasi pa se okus prilago-juje temu in praznično postaja vsakodnevno; toda v tem je tisto, čemur pravimo: kvalitetna stopnja.
Mladinski festival naj postane tradicionalna mladinska kulturna manifestacija v zibelki slovenskega proletariata — v Zagorju.
Podroben spored prireditev pa
bovl j e za uslužbence in delavce iz Zagorja, in končno menda še Keramika Izlake.
In še nekaj: vse do lanskega leta se je v Zagorju gradilo brez vsakega urbanističnega načrta. Tako smo po mnenju stro. kovnjakov nesmotrno zazidali najlepši del Zagorja. Napake ni moč več popraviti, naša dolžnost pa je, da vsaj preostala zemljišča v najlepšem delu Zagorja porabimo za stanovanjske bloke, ki bodo, dali lepši videz našemu kraju.
M. V.
Poznava se že več let. Kadar se snideva, md rad pripoveduje o svoji tovarni. Ko je pred tedni prebral pismo Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije, me je poiskal. Govorila sva o pismu, ga primerjala z našimi prilikami, In tedaj mi je obrazložil številne hude napake svojega direktorja. Zakaj bi mu ne verjel? Nagovarjal me je, npj jih javno obsodim, kar sem rad obljubil. Ko sem obiskal nekaj drugih komunistov v tej tovarni in Jih povprašal, če drže znančeve ugotovitve, sem izvedel, da so komunisti te tovarne podrobno obravnavali pismo, ocenili stanje v tovarni, in tudi odnos direktorja, da pa so ugotovili le nekaj manjših napak, ki Jih Je direktor priznal. Zdaj sem sam obiskal svojega znanca in mu razložil, da komunist ne bi smel natolcevati nekaj, kar ne drži. Ni me hotel razumeti, In zdaj me na cesti niti ne pogleda.
Komunisti nekega našega rudnika so, ko so obravnavali pismo, očitali direktorju hude napake. Prav tako vodstvu. Direktor in vodstvo podjetja sta vztrajala, naj se v nekem delu jame zgradi proga, čeprav so rudarji, zlasti komunisti trdili, da je gradnja te proge v tem delu jame Jalovo delo, ker vleče. Direktor in vodstvo rudnika sta vztrajala in progo so zgradili. Za to delo so uporabili skoro pet milijonov dinarjev, proga pa je neuporabna. — Di-
še doslej ni dala hišnim svetom pristojnosti, ki Jim po zakonu pripadajo. Ker Je bil šel te u-prave prisoten, sc Je izvijal in dokazoval, vendar ostalih članov ni prepričal. Komunisti so vztrajali pri svojih ugotovitvah, njega pa niso prepričali; končno so sestanek zaključili, ne da bi stvar do kraja razčistili. To so sicer nekateri komunisti spoznali, niso pa uspeli prepričati ostalih, da se odpravljajo s sestanka z neporavnanimi računi. Sekretar ni reagiral . . .
Komunisti teritorialne osnovne organizacije so kritizirali pet komunistov, ki malone pol leta niso prišli na sestanek. Trojica je pošteno priznala napako in bila pripravljena sprejeti vsako kazen, dva pa sta se izvijala, da sta v tistem času vedno imela službo. Sele ko je sekretar povedal, da bi jima vodstvo podjetja zamenjalo službo, če bi to želela, sta priznala upravičene očitke. Osnovna organizacija 'Je sklenila kaznovati samo zadnja dva.
Osnovna organizacija nekega našega manjšega podjetja je prebrala pismo, razprava pa je zgšla celo izven meja okraja. Del komunistov je vztrajal, naj bi predvsem na podlagi pisma govorili o lastnih slabostih. Nihče ni hotel načeti tovarniških problemov, šele .najmlajši, komaj nedavno sprejeti mladinec, je pogumno vstal in povedal, kako celo starejši komunisti v njihovi delavnici med delom pijejo, vajenci
OB BRANJU PISMA IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ
rektorju so tudi očitali, da je pristranski. Tisti, ki so se mu znali prikupiti, so pri njemu vse, ostali pa nič. Ni dolgo tega, ko se je prišel k njemu pritožit neki delavec z lesnega obrata zaradi šikaniranja predstojnika. Direktor ga niti poslušati ni hotel. Komunisti pričakujejo. da bo direktor spremenil svoj odnos do ljudi In družbenega imetja.
Osnovna organizacija Zveze komunistov na neki naši vasi šteje deset komunistov. V zadnjih letih so napravili vrsto raznih napak, kar je povzročilo, da se vas ni razvila, kot bi se lahko. Ko so obravnavali pismo, so sicer soglašali s celotno vsebino, niti besedice pa niso spregovorili o razmerah v svoji vasi, ker se Je vsak posameznik zavedal, da tudi sam nosi del krivde za tako stanje. V tej vasi bo torej šlo vse po starem samo zaradi tega, ker kftmuni-sti niso toliko pogumni, da bi vsi skupaj priznali dosedanje napake in začeli z boljšim delom. Nekaj časa bodo morda še govorili o vsebini pisma, ga morda celo primerjali s stanjem v sosednji vasi, pokazali s prstom na njihove napake, pred lastnim pragom pa bo še naprej ostal kup nesnage.
V neki teritorialni osnovni organizaciji Zveze komunistov so člani takoj po branju pisma začeli obravnavati razne nepravilnosti svojega kraja. Razprava Je bila zelo konkretna, zlasti so obsojali stanovanjsko upravo, ker
pa morajo nositi pijačo. Razprava se je tako sprostila, da so sklenili drugi del pisma obravnavati še na enem sestanku.
Del komunistov neke naše rudniške organizacije je spoznal, da pisma ni moč obdelati niti na treh sestankih. Zato so sklenili na vsakem sestanku eno uro časa posvetiti obravnavi pisma. Zedinili so se, da bodo na teh sestankih obdelali stanje vsakega obrata, prav posebej pa odnos delavcev do podjetja ln delovno disciplino. Na sestanke bodo povabili tudi druge delavce. Komunisti tega obrata pa bodo dali iniciativo terenskemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva, da bo organiziral množične sestanke, kjer bi tudi člani spregovorili o pismu.
Viden funkcionar Je doslej pri svojem delu napravil več manjših napak, ki jih je tudi samokritično priznal. Drug, prav tako viden funkcionar, pa napihuje te njegove napake za-radii tega, ker sta se nekoč nekaj sprla. Prvi je vzel tisti spor kot opomin za svoje delo. drugi pa je zaradi tega spora postal celo njegov sovražnik ln Je hotel prikazati njegovo zadržanje v času okupacije, čeprav ve, da je bil aktiven borec in tudi zdaj po svojih močeh prispeva k našim skupnim naporom za razcvet naše socialistične domovine. — Kdo je večji krivec?
M. V.
Stroge kazni
za neupravičeno dviganje cen
Ni dolgo tega« kar je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o evidenci m kontroli cen določenih predmetov. Čeprav gre v bistvu za državno intervencijo, ta ne zmanjšuje vlogo delovanja objektivnih ekonomskih zakonov, ampak je naperjena proti pojavom, ko cene narašča|jo neodvisno od tržišča, predvsem zaradi monopolnega položaja gospodarske organizacije ali pa zaradi samovoljnega odnosa do vprašanja cen. Intervencija ne pomeni samo začasnega zaustavljanja naraščanja cen, temveč
Kako trgovska podjetja na debelo in gospodarske organizacije v našem okraju izvajajo predpise o evidenci in kontroli cen? — Ali je trgovskim podjetjem na drobno na voljo, da brez moralne odgovornosti zvišujejo cene določenih predmetov kakor sl bodi? — Na obe vprašanji odgovarjajo ugotovitve iz zapiskov tržnih inšpektorjev.
V lOSAHM KOM-I.KC.IJ L ».vYYA« JI- /l)\| /\l»OSIF\lH Okun*
IZPOPOLNILA PROIZVODNI
I ROL.L5 IN SL S s\ OJIM1 IZDELKI 2E KAR LEPO UVELJAVLJA NA TRGU
je: v soboto, 5. aprila: Veseli večer, združen z nastopom neznanih talentov iz Zagorja, in zaključek dvomesečnega tekmovanja aktivov Ljudske mladine zagorske občine ob volitvah v Zvezno in republiško ljudsko skupščino in ob VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije; v sredo, 9. aprila: Mladi se
predstavljajo, nastop gojencev Glasbene šole. Osemletne šole-Toplice in Industrijske rudarske šole; v soboto, 12, aprila: Povej kaj znaš. javna, oddaja mladin. skih trojk aktivov Ljudske mladine zagorske občine; v sredo 16. aprila: koncert zabavne !n plesne glasbe, gostuje velik plesni orkester SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane in v soboto 19. aprila: slovesna akademija ob 10. obletnici ustanovitve te-lesnovzgojnih društev »"Parti, zan« in zaključek festivala.
Prireditve hedo v veliki dvorani doma TVD »Partizan« v Zagorju s pričetkom ob 10. ur!
Vstopnice pa lahko kupite v oredprodaji v knjigarni v Za- v'BREŽICAH gostu. (ma) PREVOZ IZ
trajno izpopolnjevanje mehanizma cen, ki je imel doslej prav to praznino, da .pristojni čini-teljii niso bili seznanjeni z vzroki porasta cen, še preden so ti rodili nezaželene posledice., Ta praznina De sedaj popolnjena tn bo to prav gotovo vplivalo na nadaljevanje začetnega procesa stabilizacije cen in povečanje življenjske ravni delovnih ljudi.
Sedaj pa nekaj o tem, kako gospodarske organizacije v našem okraju izvajajo določila odloka o evidenci (in kontroli cen. Tržni inšpektorji so doslej ugotovili dva prilmera, da so gospodarske organizacije že po 31. decembru 1957 zvišale cene določenih predmetov, ne da bi i>iile o tem obvestile pristojne trgovinske zbornice oziroma strokovno združenje. To sta bili Gozdarska poslovna zveza v Sevnici ki Je povišala cene lesnim sortimentom za 0.10 do 1625 din pri kilogramu oziretna kublku (n Steklarna v Hrastniku, ki je podražila nekatere ‘■teklarskr »edmete za okoli 10 ttulljonoi narjev. Ker so predvidene zelo ostre kazni za Ikr-šiteltJe predpisov o evidenci iti kontroli cen. je treba v korist Steklarne povedati, da je de-
jansko šlo za vsklajevanje cen, saj je tovarna istočasno tudi znižala cene nekaterim steklarskim izdelkom. Sklep o podražitvi in znižanju je dejansko sprejela že pred 31. decembrom preteklega leta ln je obvestila o tem tudi svoje strokovno združenje.
Tržni inšpektorji *o ugotovili nekaj primerov porasta cen tudi v maloprodajni trgovini, na primer v »Ljudski potrošnji« v Brežicah, v nekaterih prodajalnah čevljev in drugje. Določila odloka o evidenci lin kontroli cen resda ne veljajo za trgovino na drobno, toda kjer ni materialne, še vedno ostane moralna odgovornost. Trgovinska zbornica — zdi se mi, da se s to stranjo trgovine premalo ukvarja — potem sveti potrošnikov
in ostali činitelji bi morali stalno spremljati poslovanje trgovskih podjetij in vsak pojav, ki deluje proti stabilizaciji tržišča, hitro in energično reagirati. Če proizvajalne gospodarske organizacije in trgovska podjetja na debelo ne bodo brez vzrokov in dovoljenja pristojnih činiteljev podražila določenih predmetov, potem tudi v maloprodajni trgovski mreži ne bo nobenih razlogov za to.
Na koncu je treba povedati 8c to, da tržni inšpektorji ne bodo mogli uspešno izvajati nadzorstva nad gibanjem cen, če jim (pri tem ne bodo pomagali tudi trgovinska zbornica, sveti potrošnikov im vsi ostali čitti-telji, ki imajo v borbi za stabilizacijo tržišča največjo odgovornost.
(potttCctd v &ttegu
PISMO IZ SARAJEVA
SARAJEVO, 18. marca. — Navzlic uradni pomladi po hribih okoli mesta ob Mtljackl še vedno gostači sneg. Pa tudi v Sarajevu samem še marsikdaj diši po zimi. Vendar pomlad prihaja. To potr-
jujejo čedalje bolj polne ulice, »globoko znižane«, cene zimskim predmetom v izložbah trgovin in povečana razgibanost v turističnih uradih.
V mesecih, ki ločijo lansko ln letošnjo Vesno, se Je v bosenski metropoli marsikaj spremenilo. Pod nebo je spet zraslo več novih blokov ln palač, »TITO« iz Vogo-sčare ae Je uveljavil s svojimi velikimi in malimi izdelki. Število prebivalcev se Je povečalo na okoli 180.00» in zgodilo se je še sto veselih tn žalostnih stvari. Tako Sarajevo letošnjo pomlad nima več
uai .outiega .n ga
Je decembra uničil velik požar. Stavba je bila eden izmed najsta-rejših kulturnih spomenikov v naši državi.
Zadnji dnevi so minili v znamenju živahne kulturnoprosvetne dejavnosti. V Umetniški galeriji že nekaj časa razstavlja 23 bosenskih In hercegovskih likovnih umetnikov. Dela kažejo nova hotenja v bosensko - hercegovski likovni umetnosti. Ljudska univerza Je mimo drugega pripravila zanimivo predavanje režiserja Pogačiča o našem filmu. V gledališču so uprizorili »Doživljaje Nikoletine Bursača« in seznanili občinstvo z načrti v prihodnjih mesecih.
V kinu »Romanija« pa z velikim uspehom in reklamo vrtijo jugoslovftnski omnibus »V soboto zvečer«.
In za konec še besedo o vremenu: skisano Je In vremenarji naig ne obetajo nič boljšega. VendaiU Sarajevčaniiso optimisti. — Morji pa le ne bo tako,
-l«k
4
MOTIV IZ BREŽIC
Vrsta kmetijskih strokovnih predavanj v Trbovljah in okolici
Občina Trbovlje je v lanskem proračunu zagotovila sredstva, njeni strokovni uslužbenci pa so skupno s KZ Trbovlje in Dobovec ter z občinsko organizacijo SZDL že pred začetkom zime izdelali načrt za kmetijsko strokovno izobraževanje v letošnji zimi.
Razen kmetijsko - gospodarske Sole, ki je vso zimo delovala, so bila v Trbovljah in okoliških vaseh številna strokovna predavanja, o katerih smo že sproti poročali razen o zadnjih, to je tistih, ki so bila v drugi polovici marca.
V Knezdolu je bilo 19. marca strokovno predavanje s predvajanjem stoioptičndh slik iz sadjarstva in o rabi umetnih gnojil, združeno s praktičnim poukom o obrezovanju sadnega drevja, kar je vse udeležence, od katerih so posamezniki prišli celo po dve uri daleč, izredno zanimalo.
Popoldne istega dne je bilo strokovno predavanje v Čečah v polni dvorani. Razen predavanja in predvajanja filmov o sadjarstvu in rabi umetnih gnojil je bilo na vrsti tudi predavanje iz živinozdravstva, prav tako spremljano s filmskim trakom.
Dne 25. marca sta bili v kraju dve predavanji za vrtičkarje, in sicer dopoldne v Zg. Trbovljah, v domu »Svobode II«, popoldne pa v centru mesta v Delavskem domu. Tudi ti dve predavanji sta bili spremljani s prikazovanjem skioptičnih slik iz sadjarstva m filmov o rabi umetnih gnojil. Udeležba je bila na obeh krajih zadovoljiva, vendar bi bila gotovo še boljša, če bi se našel uspešnejši način obveščanja vrtičkarjev.
O sadjarstvu in o pravilni rabi gnojil je na obeh predavanjih govoril kmetijski referent ObLO Trbovlje, tov. Tone Bantan, o živinozdravstvu pa veterinar, tov. Miloš Uršič.
Kako so takšna strokovna predavali j a pri ljudeh zaželena, priča to, da je udeležence kar težko spraviti domov in da povsod poudarjajo, naj bi bilo podobnih predavanj čimveč.
Uspela premiera Frank« v
Prav prijetno so nas presenetili v soboto, 29. marca zvečer, v Delavskem domu v Trbovljah, ko so igralci dramske družine »Svobode-Center« uprizorili dramo »Dnevnik Ane Frank*.
Ob polni udeležbi trboveljskega občinstva smo bili priča temu pomembnemu delu, ki je bilo uprizorjeno skoraj na vseh svetovnih odrih in bodo to delo priredili tudi za film. Režiser Karlo Malovrh je uspel z izbiro igralcev, ki so dokazali, da se tudi amaterske družine lahko lotijo težjih del. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro rešili, scena je bila zelo okusno izdelana in celo lepša kot v ljubljanski Drami. Tudi svetlobni efekti so bili zadovoljivi, samo magnetofonski posnetek, ko Ana Frank govori iz svojega dnevnika, je bil prešibek — drugač2 pa so bili zvočni efekti dobri.
Gledališka družina »Svobode-Center« je lahko prav ponosna na izvedbo tega odrskega dela, za katero so ji' dali priznanje tudi gledalci, saj so igralce po prvem dejanju po-
Občnega zbora KZ ' Sevnica, ki je bid v nedeljo, 30. marca, se je udeležilo okrog 80 odst. članov. Poročila so pokazala vsestranski napredek in razširjenje delovanja zadruge. Tudi finančno stanje se je preteklo leto dokaj zboljšalo in skladi zadruge okrepili. Vse veje dejavnosti v KZ so bile bolj ali manj aktivne, razen kamionskega prometa in traktorske postaje, ki izkazujeta 27 oziroma 31 tisoč dinarjev primanjkljaja, kar pa glede na ugodno usiuž-nostno dejavnost sami zadrugi in posebej članom ne predstavlja direktne izgube.
Vrednost odkupov kmetijskih pridelkov, ki jih je zadruga opravila lani, znaša 60 milijonov dinarjev. Zelo zanirjiivo je bilo nadalje poročilo kmetijske pospeševalne dejavnosti, ki je bila predvsem usmerjena v živinorejo in sadjarstvo. V živinoreji bo zlasti treba izboljšati krmno csnovo, v Sadjarstva pa skrbeti za obnovo zastarelih 'n okuženih sadovnjakov in za nove nasade. Zal pa se je bilo treba tu pogosto boriti proti na-
»Dnevnika Ane Trbovlfah
klicali s ploskanjem na oder, kar se v Trbovljah že dolgo ni zgodilo.
»Dnevnik Ane Frank« je »Svoboda-Center« ponovila v ponedeljek za trboveljsko gimnazijo in v torek, 1 aprila, za ostale. Prav bi bilo, da si to dramo ob ponovni reprizi ogleda sleherni Trboveljčan.
zadnjaškemu pojmovanju, kar so pokazali konkretni primeri.
Poljedelski, živinorejski ' in sadjarski odsak so živahno delovali in dana je bila pobuda za poživitev vinogradniškega odse-
Skcpice
Mladina v Skopicah 3e zadnje čase precej razgibana. Njena igralska skupina pravkar študira igro »Študent na vasi«, ki jo bo kmalu uprizorila. Večina igralcev nastopa prvič, vendar upamo, da se bodo še potrudili in pokazali svoje sposobnosti.
Skopiška mladina pa dela tudi v okviru PGD v Skopicah. Pred kratkim Je 10 mladih opravilo tečaj za izprašane gasilce.
Vsi gasilci pa se zdaj vneto pripravljajo na letno ocenjevanje gasilskih društev, ki bo kmalu.
L H.
Jo morda to prav
Ravnateljstvo nižje gimnazije v Radečah je pred nedavnim dijakom in učencem prepovedalo vsako obiskovanje kino predstav. Ta prepoved naj bi veljala tudi zta učence osnovne šole v Zidanem mostu, saj je ta kraj sestavni del radeške občine. .Toda kino predstave v Zidanem mostu vseeno obiskujejo učenci osnovne šole in ‘predšolski otroci.
Zakaj tako? Ali ne bi bilo pametneje, da bi prepoved veljala tudi za Zidani most? S tem, ko otrooi delajo nemir med predstavami, matijo ostale gledalce v dvorani, največkrat pa sploh ne razumejo, kaj film prikazuje. Po našem mnenju naj bi prepoved veljala za vse otroke v občini. Ce pa je kak film res primeren za otroke in poučen, naj upravi obeh kinematografov-, v Radečah in Zidanem mostu, prirede zanje matinejo.
F. O.
ka. — Mnogo je bilo nadalje razprave glede nujno potrebne veterinarske ambulante. Za izvedbo tega načrta se bo morala posebno zavzeti krajevna veterinarska služba.
Poslovno leto je zadruga zaključila z dobičkom 1,748.000 dinarjev. Po sklepu zadružnikov so od tega zneska določili 150.000 dinarjev za povračilo zadružni-, kom pri nakupu strokovnega tiska, časopisov in knjig, ostaii znesek pa je določen za investicijski sklad. — Med važnejše sklepe zbora sodi tudi odločitev, da se vse trgovine s splošnim potrošniškim blagom izločijo s 1. majem tega leta iz KZ kot samostojna podjetja. Kmetijska zadruga obdrži samo še oskrbo z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, poljedelskimi stroji in podobno. Prav tako je občni zbor pooblastil upravni odbor zadruge, da se po potrebi lahko zadolži do zneska 60 milijonov dina-rjev, od tega 40 za investicije.
Jato?
Priznati moram, da so me pošteno potegnili prejšnji teden,, pa čeprav mi je ime Pepče. V soboto popoldan sem jo ma.h.ml z družino vred proti trboveljski železniški postaji in še naptrej do mostu. Pripovedovali so mi, da ga bodo namreč tega dne po nekajmesečni »upokojitvi« zaradi popravila izročili spfet prometu. Ko pa pridem do mostu, o kaki slovesnosti ne duha ne sluha. Le na sredi mostu je bila posoda, ob obeh straneh pa dva hloda. Tako sera se na lastne oči prepričal, da so me pošteno potegnili za nos, pa čeprav še ni bil 1. april, ampak samo 29.^ marec.
Od jeze sem z mostu skočil v deročo Savo. Us-tavil ae«n se Radečah, ko sem spotoma zvedel, da prodajajo v hotelu
šele . __ _____ ------------—. — .- . .
»Jadran« pivo »Gokliing« pivovarne Laško kar po 85 tftnarjev 1 od sile. Ce se mi ne bi mudilo v c 1 v*' i:*“
To je pa že __ _;;-že povedal, kar jim sliši. Tako Sevnico, delati družbo ribičem in
Sevnico, bi jim pa sem jo odbrzel najprej v ostalim Sevničanom, ki eo ne-
strpno pričakovali na prihod rib. Pa »etn nekoga vprašal, če mi lahko pove, kdaj bodo prišle. Odgovoril mi je, da v četrtek. Uoam. da se možakar, ki *«m ga vprašal, ni zmotil. Kolikor
Upam, da se možakar, ki «em ga vprašal, pa se je, upam, da mi bost« Sevničami to »poročili. Saj vam je verjetno ostalo še kaj črnila od prvoaprilskih šal, naslov pa tudi verjetno poznate. _ . . ...
Iz Sevnice sera skočil še v Zagorje. Osebju pvenze nodnika rjavega premoga Zagorje sem povedal, da naj v prmodmjc vsera aDonentom enako delijo hrano, da se ne bil še kdaj pripetilo, da bi tisti, ki pridejo pozneje na kosilo -- v glavnem so to rudarji — ostali brez soiarte. Obljubili so mi, ^da se kaj takega ne bo več dogodilo. Potem pa sem šel še potolažit tiste Zagorjane, ki jadikujejo nad podrtim plotom na Cesti 9. avguste, o katerem govorijo sedaj že na vsakem sestanku. Povedal sem jim. da je lastnik zemljišča že obljubil, da bo popravil plot cimprej. če pa ne prej, ,pa gotovo do 1. aprila prihodnjega J«*®- .
Pa še to vam moram zaupati, da se je v iTbovrjan »godil v torek čudež. Pred mlekarnami ni bilo več repov. Ne “rem, f11 ni bilo gospodinj, ki bi mleko kupile, ali pa je postrežba tako hitra, da odslej naprej ne bo več treba stati v vragi ^a^mVeko.
Da bo delo zaživelo
Na zadnji seji Občinskega ko. miteja Zveze 'komunistov v Zagorju ob Savi ,ki so se je udeležili tudi aktivisti, ki so bili pred volitvami in na sam dan volitev zadolženi za posamezne terene, 'in organizacijski sekretar OK ZKS Trbovlje, tovariš Jakob Zen, in republiški ljudski poslanec za Zagorje, tovariš Jože Kladivar - Leon, so analizirali zadnje volitve v Zvezno in republiško' ljudsko skupščino.
Iz Hrastnika
V hrastniški občini že poldrugo leto uspešno deluje Center za pospeševanje gospodinjstva. Vodi ga zelo vestna in sposobna tovarišica s pomočjo upravnega odbora, v katerem so razni družbeni delavci in strokovnjaki, ki so razdeljeni v komisije za družbeno prehrano, gospodinjsko prosvetljevanje in servisno službo. Občinski ljudski odbor je centru dodelil potrebne prostore in opravo. V teh prostorih so razni tečaji in še druge oblike gospodinjskega izobraževanja.
V sorazmerno kratkem _ času je center prav. dobro započel svoje delo. V hrastniku je zaposleno mnogo delavstva, zato je center sodil za potrebno začeti urejati družbeno prehrano. V ta namen je sindikatom steklarne, rudnika, kemične tovarne in drugih strok razposlal anketo z vprašanji, ki So se nanašala na ustanovitev nove menze.
Anketa je pokazala potrebo za ustanovitev menze s poudarkom, da mora biti ta izven gostinskih obratov in oddaljena največ 15 minut od bivališča anketirancev. Dalje je bilo ugotovljeno, da anketiranci, razen dveh primerov, zete celodnevno oskrOo. Rezultati tega poizvedovanja so bili predloženi občinskemu ljudskemu odboru, ki mu je mnogo do tega, da se uredi prehrana brastniškega prebivalstva.
Zelo aktivna je nadalje komisija za gospodinjsko izobrazbo. Zbrane ima natančne podatke o številu in kvalifikaciji vseh kuharic, gospodinjskih pomočnic, snažilk in peric, ki so zaposlene v menzah, zdravstvenih^ prosvetnih in socialnih ustanovah ter v zasebnih gospodinjstvih. Na osnovi teh podatkov bo okrajni zavod organiziral razne tečaje in seminarje za dopolnitev njihovega znanja in pridobitev kvalifikacije.
Lansko leto je center organiziral na področju občine devet tečajev, ki jih je obiskovalo 192 tečajnic.
Letos pa je bil že zaključen B-mesečni splošni tečaj za mlada nezaposlena dekleta, ki ga je obiskovalo 16 tečajnic. V teku je nadalje več pletiljsko šiviljskih tečajev p6 vaseh. Za hrastniške žene je center priredil več prikrojevalpih in šiviljskih tečajev. Vse tečajnice so si pridobile osnovno znanje kt krojenja in šivanja, seveda
preprostih oblačil in perila. Vsem tem in ostalim, ki žele doma same šivati, bo center pripravil strokovno posvetovalnico in prikrojevalnico, kjer bodo prineseno blago ženam ukrojili in jim svetovali in pomagali, da delo zagotovijo.
Center pa ima v pripravi tudi ustanovitev javne pralnice, ob kateri bosta še krpalnica in likalnica. V poletni sezoni bo center organiziral več tečajev za pridelovanje sadnih sokov In konserviranja.
Hrastniškemu gospodinjskemu centru so pri organizaciji tečajev na vasi v veliko pomoč za-družnice. Manjka pa ženam neka organizacija, ki bi se zavzela za širjenje propagande gospodinjske pospeševalne službe. Zato so že razpravljali, da bi bilo potrebno ustanoviti žensko društvo, ki naj razvija dejavnost v tej smeri.
Po temeljiti razpravi so sprejeli nekatere najvažnejše nalo. ge za prihodnje obdobje, kot so izdelava programa političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja občine Zagorje, poživiti delo svetov pri občinskem ljudskem odboru in jim datj potrebno vsebino dela, pomagati reševati težave posameznih volivcev, za kmečki predel čimprej izdelati jasno perspektivo za razvoj in drugo. Vse doslej se je v Zagorju dogajalo, da namreč sklepov zborov volivcev niso pre-disfcutirali na posameznih pod. ročjih — če pa so jih slučajno, je bila diskusija preveč načel-
na. Sklenili so, da bodo temu napravili sedaj konec, saj je precej takih sklepov, ki za njihovo uresničitev ni treba finančnih sredstev.
Tovariš Jože Kladivar - Leon je med drugim načel v razpravi tudi vprašanje občinskih doklad. Zvezno določilo pravi, da s« lahko predpišejo občinske doklade v višini od 3 do 16 odst., v občini Zagorje pa so — ne ve se, zakaj — predpisal; vsem kmečkim proizvajalcem doklado v enaki višini (namreč 7 odst.). Tudi to vprašanje bo treba temeljito proučiti in urediti.
(ma)
»Sneguljčica« na obisku v Čečah nad Trbovljami
Priznati je treba, da so v Čečah na kultumoprosvetnem področju zelo delavni. V mnogem je to zasluga tamkajšnje šolske upraviteljice tov. Dangulove, ki se razen poklicne in družinske zaposlitve, pa še ob delu v najrazličnejših krajevnih organizacijah vneto ukvarja tudi z dramskim delovanjem. In ne zaman. O tem nas je prepričala nedeljska uprizoritev Golieve »Sneguljčice«, ki so jo v celoti izvedli pionirji in mladinci iz domačega kraja.
Res je treba precej poguma, da se odločiš za izvedbo scensko močno zahtevnega dela na »odrč-
ku«, velikem komaj nekaj dvakratnih metrov, ne glede na število nastopajočih, ki se morajo stiskati v skopo odmerjenem prostoru za odrom. Pa je vendar šlo vse po sreči: mlada igralci so se vživeli v svoje vloge, prene-kateri jih podajali doživeto, in menda ni bilo gledalca, ki ne bi odhajal po predstavi z občutkom ih priznanjem: »Glej, mnogo zmore naš mladi rod iz Ceč!«
Vsekakor pa je treba izreči priznanje tudi tov. Jožeta
Skrinarju, ki je prihajal v C-eče iz Trbovelj in omogočil, da je igra uspela tudi v glasbenem pogledu.
Kako živimo ha Partizanskem vrhu
STAROST V DOMU ONEMOGLIH V IMPOLCI
Publicistično delo okrajnega higienskega zavoda v Trbovljah
Danes, ko pri nas dosegamo vidne uspehe na vseh področjih družbene dejavnosti in življenja, zdravstvena služba še vedno ni zavzela tistega mesta, ki Ji po njenem pomenu gre. Zdravstvo se razvija nekoliko počasneje zaradi nezadostne zdravstvene pro-svetljenosti večine naših ljudi. To neznanje je dobro Izrazil zdravstveni delavec, ko Je nekje zapisal: Vsako pomlad trpi množica Uudi zaradi pomanjkanja vitamina C. To pa ne zato, ker ga ne bi bilo moč dobiti — nasprotno, raste Jim prav pod nosom. Da ga ne najdejo, je krivo — neznanje. Vsaka bolezen pa, posebno še ti-
sta za katero trpi večje število ljudi, ni samo zdravstveni problem, ampak Je prav toliko tudi gospodarski, potemtakem torej ni samo stvar zdravstvenih delavcev, da rešujejo ta vprašanja, ampak je to naloga širše družbe.
Take ugotovitve so vodile okrajni higienski zavod v Trbovljah, da Je lani sestavil to izdal knjižico o zdravstvu, ki s statističnimi podatki prikazuje na end strani stanje prebivalcev, na drugi strani pa, kakšno protiutež predstavlja zdravstvena služba v okraju. Ce knjižica ni v vsem popolna, ni tako hudo, saj Je to prvi tovrstni pregled, in že to opravi-
IZ NOVINARSKE BELEŽNICE
Izigravanje volivcev
Pravkar zaključujemo občne zbore terenskih in vaških organizacij Socialistične zveze. Člani te naše velike politične organizacije se na teh občnih zborih dogovarjajo o stoterih problemih svojih krajev, naselij in vasi.
Prisostvoval sem občnemu zboru terenske organizacije Socialistične zveze Toplice v Zagorju. Bil je zares uspešen občni zbor. Vsi skupaj smo bili še pod vtisi nedavno uspešno opravljenih volitev in ljudje so se sproščeno oglašali. Člani so dali vrsto konkretnih napotkov za okrepitev organov družbenega upravljanja, zlasti za izboljšanje <’ *la hišn 't svetov, svetov potrošnikov in drugih organov. Beseda je nanesla tucfi na odnose rr^d občani in občinskimi uslužbenci. Volivci so odkrito povedali vse tisto, kar je po njihovem mnenju nepravilno in kar mora zginiti Iz naših občinskih uradov.
Tako je predsednik občinskega sindikaln ;-ga sveta navedel primer, kako je celoten delavski svet tovarne »Keramika« na Izlakah zaman čakal gradbenega tehnika občinskega ljudskega odbora, ki je sam določil ondan popoldan za pomenek okrog nadaljnje gradnje tovarniških prostorov. Gradbeni tehnik namreč izdeluje za tovarno neke načrte. Delavski svet je čakal, čakal, ta občinski uslužbenec pa se je mirno peljal mimo tovarne, naprej proti Trojanam. Prav tako nazai. ne da bi se oglasil v tovarni. Člani delavskega sveta so se upravičeno jezili nad tako brezdušnim odnosom.
Drug primer: prebivalci naselja »Abesini-ja« so sklenili sami zgraditi cesto od glavne ceste do svojega naselja. Komunala pa je obljubila prispevati brezplačno vse potrebno orodje. Nič kolikokrat so že prosili gradbenega tehnika, da bi se odtrgal od svojega dela in prišel za urico k njim in jim izmeril zemljišče. Ta je obljubil, do danes pa ga še ni bilo. Nejevolja prebivalcev tega naselja ras'.2, hkrati pa jih upravičeno mineva volja do dela, ko so se morali ustaviti že ob tej začetni oviri. Nič čudnega, če pravijo volivci tega naselja, da pač občinski ljudski odbor ne želi, da bi občani zgradili kak objekt s prostovoljnim delom!
Mnogi občani se jeze tudi nad nevljudnim uradovanjem uslužbencev davčne uprave in sodijo, da ti uslužbenci s svojim često nepravilnim ravnanjem rahljajo že tako načete vezi med volivci oziroma občani in občinskim ljudskim odborom. Znani so tudi primeri šikaniranja. Se ni tako dolgo, ko j prišla na občinski ljudski odbor na praktično delo neka dijakinja. Uslužbenka, kateri je bila dodeljena, da bi jo uvajala v delo, je nalašč vrgla na tla radirko in zahtevala, da jo novinka pobere. Ta ni hotela. Potem je zagnala na tla še ravnilo in ponovila ukaz. Menda je sindikalna podružnica občinskega ljudskega odbora obravnavala ta primer in storila svojo dolžnost
Prav je, da je občni zbor organizacije obravnaval tudi te pojave in jih obsodil.
Suje njen Izid. Njen osnovni namen Je nuditi vpogled v naše zdravstvene razmere člmširšemu krogu bralcev, delavcem v organih družbenega upravljanja, zdravstvenim, družbenim in prosvetnim delavcem ,da se seznanijo z vso to pisano problematiko, da bi do nje zavzeli pravilno stališče.
Zavod tudi letos pripravlja izdajo nove knjižice. Temeljno ogrodje in namen bosta v glavnem ostala Ista. Seveda bo lahko popolnejša od lanske že zaradi izkušenj, ki so jih sodelavci pridobili pri Izdaji prve knjižice, predvsem pa zato, ker bo zavod pritegnil k sodelovanju širši krog strokovnih delavcev, ki bodo obdelali vsak svoje področje. Zavod s tem dokazuje, da bo svoje delo vse bolj to bolj usmerjal na zdravstveno Izobraževanje ln vzgojo ljudi. Franc Tihole
OBČINSKA KONFERENCA SZDL V ZAGORJU
V zagorski občini so že končali z občnimi zbori osnovnih organizacij SZDL. Tako bo lahko občinska konferenca SZDL v Zagorju v nedeljo, dne 13. apri. la z začetkom ob 8. uri, v domu »Proletarca«. Kakor računajo, se je bo udeležilo 200 delegatov, ki so bil; pred dnevi izvoljeni na občnih zborih osnovnih organizacij SZDL.
Lani je Prosvetno društvč na Partizanskem vrhu nad Trbovljami praznovalo 25-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je uprizorilo igro »Freužitkar-ji«. Z njo so marljivi igralci s Partizanskega vrha gostovali tudi na Kleku, v Kotredeiu in v Čečah. Ob Novem letu so imeli na Partizanskem vrhu prikupno silvestrovanje in novoletno jelko, v zimskih počitnicah pa so pripravili v svoji šoli šiviljski in ročnodelski tečaj, ki je ob pomoči Gospodinjskega centra iz Trbovelj dobro U6pel. Obiskovalo ga je 26 deklet in mlajših žena. Slovesen zaključek so imeli 16. februarja, ko so pripravili tudi razstavo izdelkov s tečaja, družabni večer in uprizoritev burke v treh dejanjih »Vozel«, ki so jo naštudirale tečajnice.
Vsega skupaj je dramska družinica na Partizanskem vrhu
uprizorila v zadnjem času pet iger in pripravila dva družabna večera. To vsekakor lepo število je najlepše plačilo za trud kmečkih fantov in deklet, ki žrtvujejo svoj prosti čas za delo na kultumoproevetnejn področju.
Ljudje s Partizanskega vrha pa tudi niso brez načrtov. Naj-večja naloga, ki so si jo zadalii je dokončna ureditev prosvetne dvorane. Nekaj denarnih sredstev so dobili od občinskega sveta »Svobod« to prosvetnih društev, nekaj pa bodo k uresničitvi le zamisli prispevali člani prosvetnega društva sami. Upajo pa še na pomoč občinskega ljudskega odbora v Trbovljah, ker bo ta dvorana hkrati koristno služila za šolsko telovadnico.
Skrbeli bodo še za povečanje članskih vrst, lepo hočejo praznovati tudi letošnji delavski praznik, 1. maj, itd. S. L.
Letos bodo glasbene revl|e po občinah In okraju
Pred dnevi Je Zven prijateljev mladine v okraju Trbovlje sklicala poseben posvet voditeljev mladinskih pevskih zborov po naših šolah.
V okraju deluje na raznih šolah stalno ali občasno 80 pevskih zborov. Le-ti so enoglasni, dvoglasni ali troglasnl. Posebne težave so tam, kjer učitelji nimajo na razpolago glasbil, prav
To in ono iz Brežic
Delo Zveze borcev. — Organizacija Zveze borcev v Brežicah je po občnem zboru začela bolj živahno delati. Odbor je že imel nekaj sestankov, na katerih je napravil načrt za svoje delo in delo cele organizacije Seveda je v načrtu osnovna naioga skrb za biv« še borce in otroke padlih partizanov. predvsem da se Jim vse da, kar Jim po zakonu gre in da sf Jim nikjer ne dela krivica. Naša skupnost prispeva velika sredstva za te otroke ln ne bi bilo prav. če bi organizacija Zveze borcev dovolila kakršne koli nepravilnosti pri razdelitvi teh sredstev.
Na množičnem sestanku organi--zarije so sklenili pripraviti družabno prireditev, katere čisti dobiček naj bi se porabil za otroke padlih borcev ter za člarfe, ki se pošiljajo na oddih ali zdravljenje, da bi bil njihov oddih ali zdravljenje čimbolj prijetne
Občni zbor SZDL. — Pred dnevi Je imela organizacija SZDL svoj redni letni/ občni zbor, ki Je bil
zelo dobro obiskan, a slabo pripravljen. Iz poročil smo razbrali da organizacija v preteklem letu ni dosti delala, niti ni Izvršila osnovnih nalog, ki Jih Je postavil lanski občnt zbor. poročila so bila površna, posebno še poročilo potrošniškega sveta. — Diskusija, ki se Je razvila po poročilih, Je bila še kar dobra in je sprožila vrsto vprašanj, ki bi Jih organizacija lahko reševala, vendar ni storila ničesar.
Hmelj tudi v okolici Brežic. — Ze nekaj mesecev Je opaziti, da nekateri kmetje v okolici Brežic postavljajo drogove na svojih njivah ln prtp-ravltfajo, da se bo hmelj, ko bo pogledal lz zemlje, lahko vzpenjal v višino ln prinašal gospodarjem večje donose kot druge kulture. Napredni kmetje, ki so se odločili za gojitev hmelja, so že Izračunali, da se jim bodo Investicije v ta namen hitro izplačale. saj je za tem »cvetjem« na tržiščih veliko povpraševanje. Savinjskim hmeljarjem se torej obeta konkurenca. p. m.
tako manjka učiteljskega kadra za to področje dejavnosti.
Ze lansko leto je Zveza pri' jateljev mladine Slovenije ozir-Jugoslavije sprožila zamisel or-ganlzacije mladinskih glasbenih revij.
V letošnjem letu so predvidene glasbene revije v vseh občinah, na katerih naj bi sodelovali vsi mladinski pevski zbori in morebitne orkestralne skupine. Organizacija teh revij o* zamišljena v obliki tekmovanj, marveč bolj v smislu razvijanja glasbene vzgoje na naših šolah-
Na okrajno revijo zborov bod® povabljeni pevski ln orkestralni mladinski zbori glede na pis°' nost In razllkost. Za okraju® revijo ae predvideva tudi zdrU' žen nastop vseh pevskih zborov-Zato so si učitelji določili dv® obvezni pesmi, ki jih moraJ0 vaditi vsi zbori, medtem ko h®' do tri pesmi neobvezne za **' mostojnl nastop posamesnlh zborov. Okrajna revija se pred' videva okrog 15. maja ln bo *** prijave zborov In Izvedbo rev« po občinah kar kratek.
Pred razgovorom Je bila tudi praktična vaja mladinskega «W' ra Iz Trbovelj, ki ga vodi toV. Albin Welngerl.
t. k. k.
• FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
S
E
S
tal
E
Britanska filmska akademija je proglasila Kascel Renato, eden od najboljših današ. za najboljšo igralko leta 1957 mlado Heather njih italijanskih komikov, bo kot partner Sears, ki je igrala vlogo slepega, nemega in Giovanhe Ralli nastopil v komediji »Un paio gluhega dekleta v filmu »Zgodba o Esther d’ ali«.
Costello.« xxx
x x x Mlada francoska igralka Isabelle Corey že
Po vrnitvi s Tahitija, kjer je nastopila nekaj lc* nast„pa v filmih, ki jih snemajo v svojem najnovelšem filmu, se Je znana v in Nemčiji. Njen najnovejši film,
francoska filmska igralka Martine Carol na- poenet v Italiji, je »Mladi soprogi«. Režiral Potila v Berlin, kjer bo skupaj z Jeffom ga je Mauro Bolognini, igrata pa še Franco Chandlerjem in Jackom Palance igrala v fil- Interlenghi in Roberto Ciafariello.
S mu »The Phoenix«.
XXX XXX
2 Znana ameriška igralca Ernest Borgnine Tony Curtins sodi med najpopularnejše »J (Marty) in Alan Ladd (Shanc), bosta skupaj ifralee najmlajše ameriške generacije. Zdaj 2 nastopila v westemu »Lastniki slabe zemlje«, nastopa v filmu »The Perfect Furlough«. ne vedo pa še, kdo bo režiser. Njegova partnerka je Linda Christal.
% XXX XXX
Neki tuji časopisi poročajo, da je arneri- Juliette Greco, znana francoska pevka ški režiser William Wyler, ki bo režiser ve- šansonov, ki zdaj nastopa tudi v filmu, je lefijma »Ben-hur«, ponudil glavno vlogo v 'kred kratkim v Afriki dokončala film »Gola tem filmu Mariji Schell. zemlja«.
* 0 čudežnem zdravilu,
• ki ga prinašajo čebele...
s
ml
E
Tl
r*
Z
Tl
r-
2
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM • FILM
X? ff~ j 18 Ki
MHMMHU
Partizan (Šoštanj): Svoboda (Trbovlje) 0:0
^ nedeljskem ipr ven st venem nogo-fiietaem srečanju v Šoštanju z domačim »Partizanom« gostom .trboveljske 'Svobode« ni usipek) priboriti si dveh dragocenih 'točk.
V začetku, igre so domačini večkrat nevarno ogrožali' vrata gostov, Vendar je njihove prodore vsakokrat Ustavil najboljši igralec, srednji krilec gostujočega moštva Lenič. Do koaea prvega polčasa so gostje nekajkrat nevarno ogrožali vrata do-
prišlo tudi ne
mačinov, vendar do gola ni zaradi ostre obrambe, kakor zaradi dveh igralcev gostov, ki sta dobila poiškodbč. Domačini so prikazali precej ostro, včasih celo surovo igro, saj je njihov vratar v 40. minuti prvega polčasa zlomil nogo svojemu branilcu.
V dtrugem.delu igre so imeli gostje reč ugodnih prilik za dosego zadetka, vendar do njega ni prišlo, ker s-ta bila, ka-kor omenjeno,'dva igralca poškodovana.
Državna telovadna reprezentanca spet s Hrastničani
Preteklo soboto in nedeljo je bilo T Zagrebu izbirno tekmovanje orod-11 telovadcev za sestavo državne reprezentance proti Romuniji.
. Edina zastopnika Slovenije, Skaza ,n Urbanc iz Hrastnika, sta se v zelo °*lri konkurenci uvrstila na osmo oziroma deveto mesto.
Tekma je bila zelo težka in je Zahtevala od vseh udeležencev mak-8analni napor. Treba je bilo absol-Tlra'ti celotni olimpijski program, za kateregavpa. je obema Hrastničanoma primanjkovalo kondicije in tako ni-?^a. mogla resno poseči v borbo za boljša mesta! Po drugi strani pa ^agrebčani, kot najboljši, vadijo pod tako dobrimi pogoji, (imajo svojega
|renerj,a)» da jim, razen Čererja, |e.rega uri Boris Gregorka, kmalu
zel od službeno zadržanega inž. K<
psi vika, za sodnika pa je doloce Mirko Bizjak iz Trbovelj. , U. M
Rudar (Trbovlje) : Tekstilac (Oroslavlje) 5:0 (2:0)
Tudi tokrat je »Rudar« slavil zmago, ki pa bi bila lahko še izdatnejša, če bi bili napadalci malo bolj precizni pri! streljanju na gol. iViCiua t> z igro »-kj k.i »lin« dosegli več, zlasti pa bi delno onemogočili ostro in surovo igro srednjega krilca gostov, kH je bil od prve do zadnje minute vseskozi v »skcili.« Kiju o ts.*o visokemu rezultatu za domačine, gostje niso biii slab nasprotnik, saj so se v zadnjih minutah še vedno borili! kot bi hoteli zmagati Igra je bila vseskozi hitra ln razburljiva. Gole so dosegli za »Radarja« Opresnik (2), Jerše (2) in Knavs (1). Glavni sodnik je bil dober, medtem ko je stranski sodnik Kramer nekajkrat po svoje demonstriral nogometna pravila in tako pokvaril razpoloženje gledalcev.
CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
Brežice še vedno vodijo
je.fega bo m
sta
Gregorka, kmalu^, ne m več1* ogrož_*‘ državni reprezentanci.
, Eo tekmi je komisija za sestavo bfzavne reprezentance imela sejo, na kateri je določila, da sestavljajo yrsjo; Caklec, Petrovič, Petek, Jur-Jevie, Markulin (vsi iz Zagreba) — ^agič in Lekič (iz Beograda) ter **a!2a iz Hrastnika. Za vodnika dr-
ža
vne reprezentance je bil določen fcrino Urbanc, ki je to mesto prev-
V celjsko-zasavskl nogometni ligi so v nedeljo odigrali vse tekme in so bili zasavski klubi še kar uspešni razen »Sloge« iz Trbovelj.
V Hrastniku je »Bratstvo« odpravilo z visokim rezultatom nogometaše »Proletarca« iz Zagorja, in to v kar S 4:0. .»Rudar« Iz Hrastnika je gostoval v Rogatcu proti tamkajšnjemu »Bratstvu« in zmagal z 1:0.
BreŽičani zmagujejo tudi na tujem terenu. Tako so gostovali v Štorah pri »Kovinarju« in ga premagali sicer s tesnim rezultatolh 3:2, vendar dve dragoceni točki sta odšli v Brežice.
»Svoboda« iz Trbovelj, ki Je prejšnjo nedeljo krepko premagala »Celje«, je igrala v Šoštanju neodločeno 0:0, Trboveljska »Slo-
ga« pa je proti ZSD »Celje« v Celju izgubila kar s 4:0.
Na tabeli še vedno vodijo Brejce s 5 točkami pred druvromc**-nim »Bratstvom«, ki ima 20 točk. Vse kaže, da se bo borba za prvo mesto vodila med »Bratstvom« in Brežičani kljub naskoku petih točk, ki Jih imajo brežiški nogometaši, »Bratstvo« bo igralo vse tekme v spomladanskem delu prvenstva doma.
Bratstvo (Hrastnik) : Proletarec (Zagorje)
4:0 (1:0)
V nedeljo so imeli nogometaši hrastniškeiga »Bratstva« v gosteh igralce »Proletarca« ii Zagorja.
Nogometaši »Bratstva« so že tretjič
Od tovariša S. D. smo vre-jeli dopis sledeče vsebine: »V zadnji številki ,Zasavskega tednika‘ mi je vzbudilo izredno zanimanje obvestilo o predavanju, ki je bilo v Trbovljah pod naslovom: ,Q čudežnem zdravilu, ki ga prinašajo čebele'...1 Prosim v imenu več interesentov, da bi o tem predavanju kaj podrobneje poročali v našem časopisu. V glavnem nas zanima, katero j& to čudežno zdravilo (mislimo, da je to matični mleček), kako se i dvzema. kokone nporaotjam kaj ozdravi. Z zanimanjem pričakujemo,« itd.
Najprej, da ne bo nesporazumov: .čudežnih zdravil’ ni — in je bilo zato obvestilo o predavanju prof. Maksa Rožmana, ki ga je imel v nedeljo, 16. marca t. 1. v Trbovljah nekoliko preveč .reklamno’. Pač pa odkrivajo v svetu vodno nove rove snovi, ki imajo zdravilne učinke, katerih vzroki so za zdaj še nepojasnjeni, včasih vsaj širši javnosti neznani — pa se nam zato zdi njihovo delovanje .čudežno’.,.
Med takšne snovi prištevamo tudi matični mleček čebel, o katerega presenetljivih zdravilnih učinkih je vsepovsod vedno več govorjenja in pisanja. Pri nas Je bilo doslej o tem Še malo napisanega, zato ni čudno, da je vladalo za predavanje, ki ga je priredilo Čebelarsko društvo v Trbovljah, izredno zanimanje tudi drugod in so se ga udeležili tudi iz Hrastnika, Dola, Zagorja in drugih krajev. Za tiste, ki zaradi od-ljenosti ali zadržanosti niso mogli poslušati predavanja, prinašamo kratek izvleček:
Tistim, ki niso čebelarji, moramo predvsem pojasniti, kaj je sploh »matični mleček«. Preprosto povedano: »mleko«, torej hrana, s Katero hranijo čebele svojo zaae-go. Vsi vemo, da med čebelami razločujemo »matice«, to so spolno popolnoma razvite žejtske živali, ki zalegajo jajčeca potem »trote«, to so moške živali, katerih naloga je, da matice oplodijo, in »delavke« to so spolno nerazvite živali, ki v čebelji družini samo opravljajo razna dela: nabiranje hrane, zidanje satja, pitanje zalege itd.
Vsake vrste zalege pitajo čebele (za to delo so sposobne le najmlajše čebele komaj nekaj dni po izleženju!) z mlečkom drugačne sestave! »Matični mleček« je torej hrana, prirejen* samo za tiste čebelne zalogi, iz katere se mora razviti bodoča »kraljica« Čebelne družine. Jasno Je, da Je ta hrana posebno izbrane sestave in visoke vrednosti.
Vemo, da hrana zst mladiče vseh vrst živih bitij obsega prav vse tiste snovi in v prav takem razmerju. *kot je potrebno za razvoj in zdravje zaroda ta vrste. Ne samo vse hranilne snovi: sladkor, beljakovine, maščobe itd., temveč tudi vse vrste vitamina, najrazličnejše hormone in še vrsto
zarod raznih vrst živih bitij, vsebuje, lahko izkoristi tudi živo bitje druge vrste.
In zdaj smo tam: »matični mleček«, hrana za matice čebel, ki vsebuje izredno veliko najrazličnejših vhainin/*'' , hor»m. ’ i
drugih zdravilnih snovi, na primer antibiotikov itd. — ima presenetljiv zdravilni učinek tudi. pri človeku. In to je prav tako naravno, kot zdravilni učinek raznih sadnih sokov, ekstratov in podobno.
Saj — kaj pa je matični mleček po svoji sestavi? V bistvu zmes cvetnega prahu In medu, ki ga mlade čebelice v svoiih ♦“‘escili delno prebavijo in predelajo, nato pa tako nastali »mleček« dajejo zalegi '■ ».osebje **el ne
»matičnjake« v toliki meri, da zalego skoraj zalijejo z mlečkom. In takrat, tik preden se ličinka v matičnjaku »zabubi«, je čas za odvzemanje mlečka.
Postopek odvzemanja sam Je precei z?*iTjo‘an zato v■< t* n > b-’-mo opisovali. Čebelarji, ki bi se hoteli s pridobivanjem matičnega mlečka pečati, naj pišejo navedenemu čebelarskemu strokovnjaku, ali pa naj organizirajo predavanje za svoj okoliš. Omenjamo le, da na primer ne smemo pri tem delu uporabljati niti kovinskega orodja (noža) niti kovinskih posod, ker temelji izredna zdravilnost matičnega mlečka verjetno predvsem v njegovi radi-pvvvnosti ki pa >»< jo c kovinskimi predmeti uničili. Dalje moramo mleček najkasneje v dobre četrt ure od časa odvzema že shraniti v hladilniku, in to- spravljenega v temni stekleni ali pa
porcelanasti posodi — zdravilni učinek mlečka traja le omejen č »v • — a ik „>. t* /
drobnasti, ki jih Je predavatelj obrazložil. Povedal je tudi, da je mogoče matični mleček precej uspešno »ponarejevati« iz cvetnega prahu in kristaliziranega cvetličnega medu. To ni niti tako čudno, saj je tudi sam cvetni prah izredno zdravilen, med pa tudi.
KAJ VSE ZDRAVIMO Z MATIČNIM MLEČKOM?
Številne bolezni — lahko rečemo vse, ki jih Je mogoče zdraviti z vitamini, hormoni in radioaktivnimi snovmi. Zlasti prt živčnih boleznih vseh vrst in pri boleznih, ki jih povzročajo motnje in opešanje raznih organov, Jo pokazal matični mleček izreden zdravilen učinek: tako pri boleznih srca, ledvic, krvi, sladkorni bolezni, zlati žili, pri nespečnosti in oslabelem vidu, pri raznih vrstah poapnenja (skleroze, tako na primer pri poapnenju žil, pri multipleksni sklerozi Itd.), pa
ceH ’>*•> 'Tjs^etnib s* || f> v ju** h
vrst tuberkuloze in raka. Pač pa pri raku in Jetiki v že hujšem stadiju, kakor tudi pri revmatizmu, matični mleček ne pomaga.
Predavatelj Jfe navedel celo vrsto oblik in načinov zdravljenja z matičnim mlečkom ln tudi s cvetnim prahom oziroma medom, povedal je tudi številne natančne recepte — toda to vse presega okvir
ppro^"lp iTmmn. rt*
ustregli s temi vrsticami tudi mnogim našim bralcem. Kdor pa želi zvedeti več — smo mu tudi povedali, kam naj se obrne.
Gledalci nogo metnih tehem POZOR!
Ker so neobjektivni in nešiportni gledalci na nogomet n Ih igriščih v naši državi zakrivili pogosto neljube incidente, je Nogometna zveza Jugoslavije v interesu miru in reda na igrišč ib sprejela sklep, da se bo vsako igrišče, na katerem se bo zgodil kak incident, zaprlo najmanj za 3 mesece.
Tudi pri nas v Zasavju so se že dogodili razni incidenti ob takih prilikah, kaiterih posledice je 'prizadeto društvo znatno občutilo. Da bi se v prihodnje j /ognili vsakemu najmanjšemu incidentu ob nogometnih tekmah, jo n. pr. uprava ŠD »Rudarja« v Trbovljah poskrbela na svojem stadionu za še varnejši -potek nogometnih iger s tem, rt-
žetljo društvu dobrega, zaradi česar odpade na iračun ukrepa, 'ki ga je storila uprava društva, vsaka kritika.
Da bi se zagotovil red na igriščih in' da bi tekmovanja potekala v pra-. . ----od-
a)
nogometne igre; b) ki bi
način ovirali -normalni c) ki bi kakor koli
spre-
vse
OBJAVA
Na podlagi določil 18. člena statuta in sklepa IX. redne seje “Pravnega odbora, sklicuje Gostinska zbornica za okraj Trbovlje
VI. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, dne 11. aprila 1958, ob 9. url dopoldne v dvorani restavracije »Turist, v Trbovljah.
^ Dnevni red:
Otvoritev občnega zbora.
2- Izvolitev dveh overovateljev zapisnika.
3- Izvolitev delovnega predsedstva.
4. Sprejem dnevnega reda.
5- Izvoltev verifikacijske komisije, kandidacijske komisije, volilne komisije, komisije za sklepe.
®' Poročilo upravnega odbora.
'■ Poročilo nadzornega -odbora.
8- Poročilo verifikacijske komisije.
9- Razprava po poročilih.
Sprejem statuta zbornice.
»1. Sprejem pravilnika o organizaciji ln delu častnega sodišča. |2- oklepanje o zaključnem računu zbornice za leto 1957.
13- Sklepanje o razrešnlci: predsednika zbornice,
“pravnega odbora, '
nadzornega odbora,
fastnega sodišča. #
VpUtve: predsednika zbornice,
“Pravnega odbora, nadzornega odbora, fastnega sodišča,
delegatov za republiški občni zbor. ‘
|5- Sklepanje o predračunu dohodkov in izdatkov za leto 1958. .®- Predlogi in pritožbe.
17- Zaključek.
Pismene predloge je treba dostaviti zbornici vsaj 3 dni pred “bčnirn zborom.
Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, bo ta 6ho uro kasneje ob vsakem številu navzočih delegatov.
Vsak delegat mora predložiti pred pričetkom zbora pove-tilnico o izvoditvi.
Vabimo vse člane gostince, da se občnega zbora udeležijo. Trbovlje, 31. marca 1958.
Gostinska zbornica za okraj Trbovlje.
snovi,'ki že v najmanjših koli«- vem Športnem duh«, je »pravni
• _ 4:0 <1:’0). I*ra je bila zelo živ« in ° « ofciskoaralA , nogometnih tekem
stra. Nagometasi iz
b-ila «clo živa Zagorja so hoteli izsiliti vsaj čaisten gol z ostrim startom v igri, kar pa jim ni uspelo.
Gole za^ do-mače moštvo so dali Ocepek, Kavšek in Pufler. Zelo dobra na terenu sta bila Lepojevič i-n Ocepek.
V predtekmi Je igralo prvo moštvo nogometnega kluba iz Radeč proti »Bratstvu II«. Zmagali so Radečani z 2:1. R. V.
moremo nadomestiti * nobeno drugo hrano popolnoma, je vzrok prav v tem, da nobena druga hrana ne vsebuje vseh tistih »čudežnih snovi«, ki jih otrok potrebuje.
Vendar pa vidimo, da hranijo mnoge otroke s kravjim mlekom. 2e to je dokaz, da razen »hranilnih« tudi zdravilne In »čudežne« snovi, ki jih hrana, namenjena za
posebno važni -sledeči:
Uprave klubov morajo poskrbeti, da imajo njihova igrišča ograje, kar velja predvsem za 'klube, Jci tekmujejo izven podzveznih lig;
Moli oglasi
Rešitev nagradne uganke iz 12. številke
Rešitev uganke se glasi: OGLEDALO.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Stanku BORšT-NARJU, učencu 4. razreda osnovne šole Loke-Kisovec, Podkraj št. 30, pošta Zagorje ob Savi, nadalje Danici JELINIC, učenki 5. razreda osnovne šole, pošta Bučka pri Krškem. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim mladim bralcem, ki jim žreb ni bii naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
Hov nagradni magični kvadrat za pionirje
Besede (vodoravno in navpično): 1. nasprotje od joka; 2.
skrajšano žensko ime za Ljudmilo; 3. polet (tujka); 4. žensko ime.
Črke: AAAA, EE, HH, I, LL, MM, NN, S.
GRADBENO PARCELO, 1000 kvadratnih metrov, 10 minut od postaje Sevnica, ugodno prodam. Pojasnila: Drstvenšek, Kolo-
dvorska 49, Sevnica.
AV TOPREVOZNISTVO V TRBOVLJAH
sporoča, da spet redno deluje avto-r busna proga Trbovlje—Hrastnik in r obratno na cesti ob Savi. Ker je most čez Savo -v Trbovljah spet odprt, bo mogoč roden avtomobilski prevoz na cestj ob Savi.
Vozni red bo ostal isti kot prej.
Avtoprevoznlštvo Trbovlje.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo zdravniku dr. Krambergerju in bolniškim sestram Zalki, Marti in Veri za vsO skrb in požrtvovalnost pri zdravljenju našega sinčka Romana. — Družina Ledinek, Trbovlje, Novi dom 20.
škodovali ugledu -sodniške ali nogometne orgainiaaeije.
Organom, ki vodijo tekmovanja, se naroča, da za vsak incident — najmanjši napad na sodnika, vdor publike na igrišče in za -druge podobne primere, ki bi ovirali normalni potek tekme, izvajajo najstroižje sankcije, zaprejo igrišče za določeno dobo, proti «i»pravu -rkluiba :pa predlagajo ustreznim d i-soml inskim organom uvedbo disciplinskega postopka.
Rokomet v Brežicah
V soboto, 2». marca, je bila v Brežicah tekma v malem rokometu med domačim »Partizanom« in Garnizonom JLA iz Cerkelj. Domači igralci so hlli boljši v prvem polčasu in bi zaslutili zmago, čeprav je bil rezultat 10:1*. V drugem polčasu so pa gostje pričeli zelo ofenzivno napadati in so kmalu prišli v vodstvo z več goli razlike. V zadnjih minutah igre je odločila kondicija, ki je domači nimajo. Takrat so gostje zaigrali v velikem slogu in zmagali 23:17.
Najboljši Igralec na terenu je bil dotpačin Zupančič, ki je sam dosegel s golov, izkazala sta se tudi Bajde (7) in Koritnik (2). Pri gostih so bili najboljši Zivko-vič (7), Tintar (5) ln Cezma (5).
Sodil je dobro Pajdaš,
Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 13. aprila opoldne. Kot nagrado za rešitev bomo podelili dve lepi mladinski knjigi (po odločitvi žreba).
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega moža in očeta
IVANA RADANOVICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali ob njegovi smrti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Pečku za njegov trud v njegovi hucU bolezni.
Kapele, 26. marca 1958.
. Žalujoča žena Zofija, otroci: Ivan, Zofi, Anka in Pepca z družinami.
Kinematografi
KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«: od 5. do 7. aprila 1958 zabavni češki barvni film .Glasba z Marsa«; naslednji teden premiera francoskega kriminalnega filma »Podzemlje Pariza«.
KINO »SVOBODA« VIDEM-KR-SKO: 5. ln 6. aprila ameriški film »Dekle iz vasi«; 9. i,n 10 aprila poljski film »Mladost Chopina«; 12. in 13. aprila ameriški barvni vistavision film »Nismo ml angeli«.
KINO BREŽICE: 4. in S. aprila ameriški barvni film »Dogodivščine kapetana Vajta«; 6. in 7 aprila ameriški barvni film »Trije za revijo«; 9. aprila ameriški film »Joči. ltubljen.t zemlja«: io in n aprila francoski film »Blgamlst«; 12. in 13. aprila ameriški barvni cinemascopsiki film »Trije novčiči v vodnjaku«.
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 4. do 7. aprila amer. barvni vistavision film »Gora«; od 8. do 10. aprila'pa nemški film »Pot v Bams-dorf«.
Šolski vrt kot učilo
Vsaka osnovna šola, gimnazžga in učiteljišče mora imeti šoMcl vrt — tako se glasi 1. člen Urada* o šolskih vrtovih. Sola, ki iflia samo šolski vrt, v katerem vladk neurejeno stanje, ni zadostila uredbi, še manj pa zahtevam j«v» nositi in še posebej mladine. Šolski vrtovi so na večini šol zelo slabo oskrbovani in priznati je treba, da so vse prej ko* okra«. Površna bi bila trditev, dk je vrt važen samo zato, ker nam daje užitne vrtnine. Njegov pomen je tudi v tem, da je človeku v veselje, razvedrilo in življenjsko spodbudo. Lep pa Je tisti vrt, Jd mu človeško srce iz sebe vdihuj« živo moč lepotnega izraza in sleherni kulturni človek ima zahteve In želje po lepem vrtu.
9e posebej pa bi morale biti vrtne površine, ki so blizu mladini. vzor intenzivnosti pridelave in okrasa. Toda nasprotno so mnogo kje podobne njivski pridelavi zelenjave ali pa se goje na njih sploh poljske kulture.
Ze na prvi pogled Je mogoč« ugotoviti, da so mnogi šolski vrtovi izgubili svoj pravi namen, ker služijo proizvodnim in n« učnim namenom. To so sledovi medvojnih in povojnih let, ko j« bilo treba vsako ped zemlje izkoristiti v proizvodne namene. Dokazi za to trditev »o Jasni, saj ta bili ti vrtovi v predvojnih letih mnogo bolje oskrbovani in so res slyžili šolski mladini.
Spomniti se je treba mnogih dobrih vrtnarjev in sadjarjev, ki so svoje prvo znanje pridobili na šolskem vrtu od delavnega učitelja. Ti spomini so še vedno živi v ljudeh ln zato ni naključje, da M danes postavlja vse tehtnejša zahteva po politehnizaciji pouka. Trenutno stanje namreč ni razveseljivo in se postavlja pred celotni prosvetni kader nujna zahteva po ukrepih, ki bodo stanje dvignili na potrebno višino. Vzroke za sedanje stanje ne gre pripisovati mladini, in tudi učitelji, predvsem povojna generacija, imajo delno opravičilo, ki izhaja iz neusposobljenosti v času študija. Opravičila pa nimajo tisti posamezniki, ki se še opirajo na zastarelo miselnost, da človek — intellgent zgubi na svojem ugledu, če se fizično udejstvuje na šolskem vrtu. Resnični inteligent opravlja delo v eni ali drugi obliki in mu je vedno častno. Pri teh vrtovih se poraja tudi finančno vprašanje, čeprav Je to drugovrstnega značaja ter je mnogo polomljenih ograj na šolskih vrtovih in razpadlih toplih gred le posledica nerazumevanja za to vatno investicijo. Sredstva, ki gredo za šolske vrtove (če sploh gredo), niso priboljšek za učitelja ampak je to investicija za boljšo in širšo izobrazbo šolske mladine, kar je celotni družbi V korist.
Da bo del ali celotni vrt učilo v pravem pomenu besede, ga Je treba temu primerno urediti. Smoter urejevanja vrtov Je dvojen — izobraževalen in vzgojen. Na vzgojno plat otroka bo vplivala urejenost, čistoča ln prikupnost, kar se nedvomno odraža v estetski vzgoji. Izobraževalen moment pa je v tem. da otrok spoznava kulturne rastline in njihove posamezne sorte in jih človeštvo goji v boju za večjimi donosi. Na ta način bomo dosegli politehniza-cijo prirodoslovnega pouka, saj predstavlja delo na šolskem vrtu specifičen način povezovanja teorije s praksa Naša dolžnost Je, da omogočimo mlgdemu človeku realno gledanje na svet in družbo. Zato ga moramo približati naravi ln mu postopoma vcepljati ljubezen do zemlje. S praktičnim delom na šolskem objektu pa krepimo tildi smisel za kolektivne napore in hkrati podiramo meje med umskim in fizičnim delom. Tako vzgojena mladina bo v poznejših letih imela vse pogoje, da postane proizvajalec in hkrati tudi upravitelj proizvodnje.
Svet za šolstvo občine Sevnica Je napravil velik korhk v tem pogledu. S tem ko je uvedel Inšpekcijo šolskih vrtov, je na i>o-sebnem seminarju usposobil učitelje — vrtnarje. Na šolah bodo ustanovljeni kmetijski krožki, ki se bodo razvijali ob pomoči strokovnjakov in zadružnih organizacij. Urejen bo vzoren objekt za zgled šolam, postavljeno pa je tudi načelo, da kolektivno pridobljene dobrine pripadajo kolektivu.
Koristno bi bilo. da bi' tudi starejši pedagoški delavci povedali svoje mnenje tn izkušnje, da bi našli skupno obliko notranje ureditve vrtnega objekta. Bo
LIPOVŠEK '
? FRM4C KOPITAR.
95. — Položaj je postajal Iz dneva v dan brezupnejši. Partizani so vseskozi vodili hude borbe s številčno veliko močnejšim nasprotnikom. Temu se ni nikamor mudilo, imel je zadostno zalogo hrane in municljc. Nemci so mislili, da bodo ob takih pogojih že v prvih dneh z lahkoto zlomili odpor partizanov. — Nekega jutra s« partizani opazili, da Silnega ni več na položaju. Sprva so mislili, da je odšel h komu drugemu na položaj. Nato pa so spoznali, da je moral Silni zbežati in da se |j. je začel prebijali skozi obroč.
98. — Dolgo v noč je Silni premišljeval. .Vedel je, da se partizani ne bodo mogli več rešiti. Tuhtal je, kaj bi bilo treba storiti. Nenadoma se mu je zazdelo, da je nekdo spregovoril: »Silni, veš čemu sem se vseskozi boril? Imej me za zgled!« — Ob teh besedah ga je spreletelo po vsem telesu. Bile so to zadnje očetove besede, ki mu jih je napisal, preden je še! v smrt. Tisti trenutek je sklenil, da ne sme več omahovati. Rešiti mora svojo enoto. Začel se je plaziti proti nemškim položajem.
97. — Razumljivo je, da se je Silni le počasi prebijal skozi nemški obroč. Naenkrat ga je opazil nemški vojak, ki je začel divje streljati nanj. Oglasila se je tudi strojnica. Silni se Je .sklonil k tlom in se ognil prvim strelom. Fotem je skočil pokonci in začel bežati. Beg je bil edina rešitev. Med potjo so ga štirikrat ranili, tako da je hodil naprej le še kot senca. Nemci so vedeli, da bo konec z njim, zato so ga pustili. Silni pa je imei močno voljo in je hudo ranjen nadaljeval pot proti brigadi.
98. — Stražar Je zaklical:
»Stoj!«'. Silni pa ni ničesar slišal. Stražar je spet zavpil. Partizan pa se ni ustavil. Stražar ga je spustil naprej in šel proti njemu. Začel ga je ogledovati. Silni je napravil samo še nekaj korakov, potem pa se je zgrudil. Stražar Je zavpil. Pritekli so še drugi partizani, tudi komandant brigade. Ta ga je takoj spoznal. Vedel je, da se je nekaj zgodilo. Silni mu Je na vprašanje samo še povedal, v kaki nevarnosti Je njegova enota. Potem pa je za vedno umolknil in obležal...
99. — Brigada je takoj krenila na pot jn presenetila Nemce. Enota je bila rešena. Ko je bila borba končana, so vsi odrinili. V mraku so z vsemi partizanskimi častmi pokopali Silnega, ki je rešil enoto. Med partizani ni bilo nikogar, ki se mu ne bi orosilo oko; Silnega ni več... omahnil je malo pred našo zma-go .. Če vas kdaj pot po naključju zanese na jaso pod visoko goro, boste sredi skal zagledali majhen grob. Vedite, da tam počiva Silni — Junak Bojan, ki ni pozabil domovine In ljgdstva. KONEC
Delo Ljudske tehnike v trboveljski »Mehaniki«
O delu Ljudske tehnike, v podjetju »Mehanika« v Trbovljah so do sedaj malo. govorili, še manj pa pisali. Navzlic temu pa LT v podjetju zelo agilno dela.
Ljudska tehnika v »Mehaniki« Je bila ustanovljena meseca junija 1956_ leta na pobudo članov kolektiva. Število članov tega društva je bulo že takoj po ustanovitvi zelo veliko, saj se Je neposredno po ustanovnem občnem zboru včlanilo v LT preko 60 delavcev. sedaj pa jih je še več.
V začetku je LT delala le bolj za potrebe podjetja samega, saj Je bll<2 treba v njem rešiti vrsto problemov, katere podjetje ni zmoglo v svojem rednem delovnem času zaradi obširnega proizvodnega programa. Za člane društva pa je bilo to delo osnova, katero Jim je dalo elan in voljo za nadaljnji razvoj. Zaradi solidne Izdelave naročenih predmetov je uprava podjetja prišla na idejo, da odstopi Ljudski tehniki določena dela, katerih sama ne more prevzeti zaradi nerentabU-nosti (prepičia naročila, neplani-rani predmeti itd.). To delo se Je začelo v LT »Mehanike« vse bolj in bolj razvijati, tako da društvo dobiva danes že naročila od drugih podjetij in organizacij za Iz-. delavo določenih predmetov
Delovni program LT »Mehanike« pa Je postal obsežnejši lansko leto, ko je društvo dobilo naročila od TNZ širom po državi' za izdelavo specialnih priprav za odvzemanje piztnlh odtisov. Teh priprav so doslej izdelali že preko 170. Tudj za nov Delavski dom v Trbovljah je Ljudska tehnika v podjetje Izdelala regulator za električno razsvetljavo v gledališki dvorani oziroma na njenem odru, kjer Je mogoče na 64 načinov regulirati odrsko razsvetljavo. Sedaj ta LT izdeluje dihalni aparat za Farmakološki Institut v Ljubljani, za katerega j* tudi načrte izdelal njen kolektiv.
To pa še ni vse. Društvo prireja vaje, na katerih se člani kolektiva tudi strokovno Izpopolnjujejo. Tako se bo te dni pričel v LT »Mehanike« tečaj za dvig strokovnega znanja nekvalificiranih delavcev v kolektivu ter tečaj za dosego polkvallflkaclje. Uprav* podjetji je dala društvu na razpolago star tovorni avto. katera, ga bodo v LT popravili ln nat* začeli z avto šolo za avoje fijatMu
oTer
FLORENTINA
XXXXIII. nadaljevanje
Polkovnik Zoren prebledi, pogleda Belgijce ln naglo stisne revolver. V istem hipu se odpro vrata in v sobo plane skupina oboroženih ljudi.
— Belgijci se ne predajo! — vzklikne kapetan van Noten in z enim samim skokom zleti do zidu.
— Predajte sel Ujeti ste! zavpije Hall — Nemška policija!
V sobi nastaja živo! Neka močna pest zbije na tla Halla ln kri se mu polije po obrazu. Kapetan van Noten strelja. Krogla je namenjena Hallu, toda ta šine mimo Ralfovega obraza v blizu stoječega policaja, ki se brez glasu zruši.
V sobi nastaja pekel. Streli odmevajo ... Kapetan van Noten, naslonjena na zid, nenehno strelja. Polkovnik Adam, prav tako naslonjen na zid, strelja kot ponorel... Človeška telesa padajo, Belgijci se ne predajo! Neka krogla zadene polkovnika Zorena ln Adama. Oba ležita na tleh, okrvavljena... Polkovnika de Bla je zadela krogla v ramo, toda on kljub temu divje strelja. Major Dipon, polkovnik Basteri in kapetan van Noten še niso ranjeni in še vedno streljajo. Pet žandarjev že leži na tleh. Toda brezprimema hrabrost Belgijcev ne more pomagati. V sobo je pridrvela ponovno skupina policajev in se vrgla na Belgijce, ki so se borili kot tigri. Zaman. Premoč je očitna. Van Noten, Dipon, polkovnik Basten »o stisnjeni z vseh strani. Se streljati niso več mogli. Bili pa so še nepoškodovani. Končno jih policaji zvežejo ...
Se isti večer prepeljejo ujetnike v Bruselj in jih zaprejo v poseben zapor. Nemški okupator je mislil, da je z enim udarcem uničil belgijsko organizacijo Pokreta odpora. Toda močno se je ušteli Preiskali so prostore organizacije v Bruslju. Abwehr je mislil, da bo našel spiske članov Pokreta odpora in tajne arhive. Nič niso našli. Half je zasliševal ujete Belgijce. Toda ti so molčali.
— Govorite! je kričal Ralf, — drugače boste ustreljeni! Tudi ta grožnja ni padla na rodovitna tla. Belgijci so molčali, niti besedica ni prišla z njihovih ust. Ujet je bil tudi simpatični Filip. Grozili so mu in ga celo pel j ah na streljanje.
— Napravite z menoj, kar koli hočete, je govoril Filip z močnim glasom. — Jaz nisem izdajalec in od mčne ne boste ničesar zvedeli. In potem je molčal.
Naslednje dni se je nadaljevalo zaslišanje. Preiskali so stanovanja vseh sumljivih ljudi. Ujeli so specialnega kurirja kapetana van Notena, ki se je vračal iz Pariza, ravno v trenutku, ko je prišel v svoje stanovanje van Notten. Prinesel se obvestilo iz Londona:
Vojno ministrstvo, organizaciji »Corps France-Belge«; Omenjeni major Jacksen ln Florentina Giral nista v angleški tajni službi. Bodite pazljivi ln pretrgajte sleherno zvezo z njima.
Vojno ministrstvo, Odsek za Belgije - London
Zal opomin ni prišel pravočasno. Slutnje kapetana van Notena so se uresničile.
Čeprav so nacisti ujeli nekoliko vodij organizacije »Corps France-Belge«, je ostala organizacija nedotaknjena ln močna kot prej. Na tisoče njenih članov se je zdaj pognalo po vsej Belgiji v pogon za Prosperom in Floren-tino. Nekoliko članov Pokreta odpora se jt prebilo preko Francije in Španije v London. ..Tam so podal5 podrobne podatke o primeru Prospera in Florentine. Angleži s . po BBC opomnili vse člane Pokreta odpo-a za previdnost Igra Prosperja in Florentine Je bila končana. Zdaj se bosta morala boriti za svoje življenje. Angleži so začeli metati letake na belgijsko ozemlje, v katerih so Belgijce seznanjali o zoprni in ostudni igri Prosperja in Florentine. V številnih publikacijah Pokreta odpora so objavljali fotografije obeh izdajalcev ...
Nadaljevanje sledi
MARIA SCHEL.IV SE V FILMU
V Sovjetski zvezi te zelp na 700 različnimi radioaktivnimi izo-šlroko uporabljajo atomsko topi. Se do nedavnega so upo-energijo na vseh področjih go- rahljali v medicinski praksi sa-spodarstva, zdravstva in tehni- mo dragocene radioaktivne sno-ke. Zlasti se okoriščajo z izoto- vi, kot sta radij in mestorij, in pi v diagnostiki In terapiji, to- pa nerodne rentgenske aparate, rej v spoznavanju in zdravlje- Najnovejše metode pa bolj in nju bolnikov. Razvoj jedrske bolj izpodrivajo rentgenološke fizike Je že omogočil proizvod- preiskave, njo radioaktivnih elementov domala v neomejenem obsegu. V
KOV Sovjetski zvezi razpolagajo že s menti,
Sovjetska medicina se v velikem obsegu okorišča z umetnimi radioaktivnim; ele-zlasti s kobaltom, fos-
Milijarde za abueščeiialna službo
Po prvi svetovni vojni so razpustili nemško vojsko, ostala pa je obveščevalna služba, ki je vneto nabirala gradivo, ga pregledovala in se pripravljala na dan, ko bodo vse to lahko uporabili. Tako se je tudi zgodilo. Po drugi svetovni vojni, ko smo nekako prepričani, da vojne ne
Kar ni v turističnih prospektih
Pred dnevi so bili vsi tuji turisti v Parizu presenečeni nad nenavadno kolono črnih avtomobilov, ki so stali vzdolž vladne palače. V kamionih so sede l narodni gardisti v modrih uniformah in posebni policisti v črnih oblekah. Leno so posedali .n igrali karte, medtem ko so turisti zaman prelistavali prospekte in poizvedovali, kaj naj xa temna kolona pomeni. Domačin! so jim stvar pojasnili: gre za policiste in gardiste, ki stoje pripravljeni na »resno krizo« tn niso samo za turistični okras.
bo, so porabili v Zapadni Nemčiji samo lami za obveščevalno službo skoraj trideset milijonov mark, to je več milijard dinarjev.
Pred nedavnim so objavili finančno poročilo o porabljenem denarju za zapadnonemško armado. Za letos so namenili nad deset milijard mark. Stroški za obveščevalno službo so skriti v tako imenovanih izdatkih za kanclerjev d »pozicijski sklad. Lani so zanj porabili skoraj trideset milijonov mark, letos pa bodo porabili 41,5 milijonov. To je več kot šest milijard dinarjev. ■
Poleg teh velikih Izdatkov za zbirgnje vojaškega gradiva v deželi, ki »uradno« ne namerava nikoli več »napadati«, so še druga dejstva, ki govorijo, da Nemčija zopet uvaja preizkušeni Goebbelsov sistem propagande. Lani so za novinarsko službo Zvezne republike Nemčije porabili manj kot dvajset milijonov mark, letos pa so sklad povišali na 22 milijonov, poleg tega pa je novinarska
služba dobila položaj državnega tajništva. Vsekakor daje Zapad-na Nemčija propagandi častno mesto.
Najzanimivejša postavka pri novinarskem skladu pa je 77 milijonov mark, ki jih daje vojska zato, da pišejo o nemškem vojaškem duhu, da s članki in primernimi fotografijami navdušujejo mladino za »nepremagljivo« nemško armado in da pred javnostjo opravičujejo velike izdatke. Vojska plača torej Z3 moralo 11 milijard dinarjev.
Vohunstvo, obveščevalna služba, lažna patriotična propaganda in povezovanje z zapadom so dejstva, ki kažejo na 'oživljanje militarističnega duha. Razprava pred Bundestagom pa je pokazala še več: oborožiti Nemčijo za vsako ceno, da bo varna pred napadi. Vsi ti postopki so, žal, človeštvu že tako znani, da je ponavljanje zelo neprimerno, posebno za emce.
forjem, Jodom in natrijem. Umetne radioaktivne izotope lahko praktično uporabljajo pri ljudeh vseh starosti, od dojenčka do starčka, kar velJa predvsem za diagnostiko — spoznavanje bolezni.
Za zdravljenje pa uporabljajo izotope samo pri nevarnih obolenjih, hudih oteklinah in hudih ir vnin -'jznih Tr«o na primer sežejo po radioaktivnem fosforju, če je v krvi preveč rdečih krvnih telesc, kakor tudi pri levkemiji, ki Je veljala doslej za smrtno nevarno boleizen zaradi preobilnega in naglega množenja belih krvnih telesc.
Odlično se je obnesel radioaktivni fosfor pri zdravljenju nevarnih oteklin in pri raznih kožnih boleznih. Radioaktivni jod in natrij pa so začeli uporabljati pri preiskavi dejavnosti ščitnih žlez in pri njihovem zdravljenju. Oba elementa uporabljajo nadalje pri obolenjih drugih organov, ki povzročajo motnje v delovanju organizma. Zlasti razveseljivi so uspehi pfl zdravljenju Basedove bolezni.
Za spoznavanje jn zdravljenj* možganskih oteklin uspešno uporabljajo radioaktivni jod. C* hočejo ugotoviti hitrost krvnega obtoka pri -ljudeh, ki trpe z* raznimi srčnimi obolenji, pa so* žejo po radioaktivnem natriju.
Radioaktivni kobalt uporabljajo med drugim pri pljučnem raku. Pri drugih hudih oteklinah na površini telesa pa uspešno uporabljajo radioaktivni izo-topnj element cesij. Pri spoznavanju raznih oblik rahitisa, pri raziskovanju, ali Je vzrok izlivov v prsno mreno tuberkuloza ali rak, uporabljajo radioaktivni fosfor, ki ga dajejo odvzeti tekočini.
Podobne metode uvajajo tudi v sodni medicini. Zastrupljenja ugotavljalo z intenzivnim vbrizgavanjem seruma z nevtroni. Elementi v krvi postanejo radioaktivni, mogoče jih je ločiti in tako, spoznati,, ali je bil pokojnik zastrupljen ali ne.
Dosedanji uspehi sovjetske medicine so veliki, še večJi pa se obetajo v bližnji prihodnosti.
KDO BO NASLEDIL ADENAUERJA?
Adenauer je star že preko 82 let in vprašanje njegovega naslednika je postalo zanimivo tudi za nemško javnost. Med kan-
Zdravljenje z zrakom
AMERIŠKI KIRURG PUSCA RANE PO OPERACIJI NEZAVEZANE
milllllmH»Mt»HM»««M»W«WM»»nm»»HIIII»IIIMimMUIIHI«MH»»W
Zdravniki so dolga stoletja uporabljali napačno metodo pri zdravljenju poškodb in ran po operaciji — tako je dejal prof. Jan G. MacDonaid na kongresu Združenja ameriških kirurgov v Dallasu. Doslej so kirurgi po običajni oskrbi prevezali rano s trdno obvezo, da bi jo na ta način obvarovali pred zunanjimi vplivi m okuženjema.
/
Časniki po svetu
Največ berejo Angleži — Svetovna naklada dnevnega tiska je 225 milijonov izvodov
V publikaciji UNESCO je bilo nedavno na 250 straneh opisano večletno raziskovalno delo v tvezi z listi po svetu. Po statističnih podatkih je narasla časopisna proizvodnja v minulih petih letih za 14*/». Vsak dan Izide 225 milijonov listov.
Britanci so najbolj vneti bralci dnevnega tiska v našem stoletju, saj 60 prebivalcev dnevno kupuj« ln bere časopise. Američani precej zaostajajo za Anglijo, ker dnevno bere liste 84 % prebivalcev. Angleži se ponašajo tudi z največjo naklado časnikov. Dva njihova dnevnike Izhajata skupno v 4 ln pol milijona izvodih, radijski vestnik BBC pa Ima 8 milijonov na-
klade. Le malokatera dežela na svetu se more ponašati s takšno časopisno tradicijo kot Angleži, saj so tam izhajali nekateri listi že pred 300 leti s Istim namenom kot zdaj, namreč da prvi objavijo uradne ln kraljevske razglase ter razsodbe in vojaške ukaze.
Z 1876 dnevniki so ZDA na prvem mestu, listi pa izhajajo v skupni nakladi 5$ milijonov Izvodov. Razen tega imajo Američani tudi najbolj obsežne liste, in sicer Izhajajo med tednom povprečno na 40 straneh, ob nedeljah pa na 120. Tednljtov je
v ZDA 8.892 Državi Andora sploh nimata listov.
In Jemen Libanon, ki
štej« dober milijon prebivalcev, pa jih ima kar 40. Togo ima list z naklado 500 Izvodov, v Hongkongu pa jih izhaja 27. V Laosu imajo dva lista, ki izhajata v skupni dnevni nakladi 1000 Izvodov. V Pakistanu Izhaja 85 dnevnikov s skupno 150.000 Izvodi. Jugoslavija ima 30 dnevnikov, 145 tednikov in 190 periodičnih publikacij.
Največ težav je prt tiskanju Japonskih listov, saj se stavci spopadejo s 1.400 pismenkami. Takoj za nJlml so Kitajci, ki imajo okoli 1000 tiskarskih znakov, vendar pri njih dobro kaže, saj nameravajo že v bližnji prihodnosti uvesti fonetično latinico.
Profesor MacDonaid pa je zadnje dve leti In pol zdravil svoje bolnike na čisto drugačen način: svežih -an ni preve-al, temveč jih je lapostavil zraku. Istočasno j" s posebno pripravo in katetrom izločeval Iz ‘ globine rane vso tekočino, ki se nabira v rani po poškodbi oziroma operaciji.
Pri 74 bolnikih Je prof. Mac Donald skoraj stoodstotno dosegel, da so se rane mnogo prej zaprle kot navadno. Komplikacije v rani in gnojenja so »e pc novem načinu zdravljenja rane zelo redko pojavljale.
Ta zdravnik Je ugotovil, da je pod običajnimi obvezami temperature za nekaj stopinj večja kot pri »zdravljenju z zrakom« Razen tega preprečuje obveza prost dotok kisika, kar tudi olajša tvorbo klic.
Pomisleke nekaterih zdravnikov, da bi pogled na odprto rano na lastnem telesu na bolnika psihološko neugodno vplival, je ameriški kirurg ovrgel s prakso. Izjavil je, da so bolniki t rastočim zanimanjem spremljali naglo celjenje svoje rane. Razen tega so z nekakšno avtosugestljo mnogo pripomogli k hitrejšemu zdravljenju.
Tudi na drugih klinikah v Ameriki so preizkusili to novo metodo, ki ji pravijo »Expo®ure-Suetion«. V skupaj štiri sto primerih, pri katerih so se poslu-žlll novega načina zdravljenja rane, so skoraj veuno ugotovili, da se je čas zdravljenja skrajšal na tretjino ali polovico.
FRANCOSKA IGRALKA BRIGITTE BARDOT NI SPREJELA PONUDBE HOLLYWOODA KER MENI. DA TAM NI MOC RESNO DELATL
didati, ki bi lahko zamenjali dosedanjega nemškega kanclerja, omenjajo polovico mlajšega obrambnega ministra Josefa Straussa. Po poklicu je učitelj, po mnenju socialnih demokratov in liberalcev pa »atomski top«, nadomestilo za vojnega ministra tretjega rajha, človek, ki bi Izkoristil orožje, če bi mu ga dali v roke, in podobno. Med drugi® so ga opisali na sledeč način:
»Strauss je človek brez predsodkov in se sposoben lagati s smehljajočimi ustnicami. Njegova glavna želja je samo osebni uspeh«.
Ali bo ta mož dosege'l kanclersko mesto, bo odvisno od »velikih«, če bi v Nemčiji zopet radi imeli »velikega« . .
STATISTIKA LAKOTE...
Šestdeset odstotkov ljudi aa svetu je bolj ali manj lačnih.
• Tretjina svetovnega prebivalstva, in to ljudje iz Evrope, Severne Amerike in Sovjetske zveze, ima na razpolago tri četrtine vseh prehranskih proizvodov v svojih rokah, medtem pa po* rabijo v Aziji, kjer živi več k® polovica vsega človeštva, le ri odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov.
Pri razdelitvi svetovnega narodnega dohodka odpade na petnajst najsiromašnejših dežel, ki obsegajo polovico sveta, le i® odstotkov narodnega dohodka, medtem ko dobi šestnajstina svetovnega prebivalstva " 19 najbogatejših deželah kar J*® odstotkov.
Tako znaša povprečna starost ljudi v Ameriki 67, v Evropi 85. v Indiji pa 27 let...
Te številke je objavila Organizacija združenih narodov...
Pranje brez mila
Snežnobelo perilo brez mila. želja vsake gospodinje, bo kmalu uresničena, meni profesor Vi-vian. predavatelj tehnične vi šoke šole v Bostonu. Znanstvenik trdi, da bo še za tako umazan® perilo zadostovala le čista voda, ki jo bo treba izpostavit delovanju ultrakratkih valov
Ta čudna naprava baje ne b0 draga ln bo Imela trajno vrednost -
AGATHA CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN*
Ob neki priliki Je neka svetovno znapa firma propadla zgolj zaradi borih nekaj tisoč funtov...«
•Ah, dragi moj Hastings vem, da vse to ni tako,« je nadaljeval, da bi se ubranil mojih ugovorov, »saj ni tako slabo kot so maščevanja željni duhovni ali zakopani zakladi. Vendar obstoja neka zveza med stvarmi, ki so se dogodile. Ne smemo pa ničesar prezreti — nič, kar nas ne bi približalo resnici.«
Skrbno je po vrednosti ln vrsti uredil predmete, ki so ležali pred njim na mizi. Ko Je nadaljeval s pogovorom Je bil njegov glas resen In prvikrat popolnoma miren.
»Nagib!« je dejal. »Pustite, da se vrnem nazaj ln se nato tiho In načrtno približam zagonetki Koliko motivov lahko obstaja za takšen umor. Kakšni so nagibi, ki zapeljejo človeško bitje, da umori sočloveka?«
»Želel bi, da Izločiva bolestno nadarjenost, krvoželjno blaznost, ker sem prepričan, da ne bova našla rešitev na tem polju. Prav tako lahko izločiva umor kot posledico razbrzdanega temperamenta. Kateri pa so nagibi, ki privedejo do takšnega umora?«
»Prvič, dobičkaželjnost. Kdo bi si s smrtjo gospodičrie Nick kaj pridobil? Posredno ali neposredno? No. tukaj ne pride v poštev Charles Vyse. On bi podedoval posest, ki bi bila ,'lede na denarno vrednost nepomembna dediščina, celo potem, če bi imel Vyse možnost hipoteke poravnati, postaviti male poletne vile na pose'stvu H z oddajo teh priti vsaj do malenkostnega zaslužka Dediščina bi imela vrednost za tistega, ki bi na njem kot družinskem imetju visel z vsem srcem Smisel za družinsko življenje je pri marsikaterem človeku tako neiztrehl.tivo zakoreninjen instinkt, da so celo znani posamezni primeri, ko se 1e zaradi tega izvršil zločin Vendar se tak motiv ne sklada s Charlesom Vvseom
Edina oseba, ki bi 11 smrt gospodične prinesla koris^. Je madame Rlce. Vendar kako neznatna bi bila tB korist! In kakor 1e' razvidno, ne bi nikdo drugi imel koristi s smrtjo gospodične Buckleyeve
Drugi motiv’ Sovr?*tt«o - ali ljubezen, ki le v lezi neoreračunljiva Iz strasti storjen zločin Tukaj bi seveda prišli v poštev: bistroumna madame Croft, pravtako Charles Vyse Ln kapitan Challenger, ki sta taljubljena v mlado dekle.«
»No, mislim, da bi si lahko v Challengerjevih čustvih osebno ustvarila neko sodbo,« sem se smehljal.
»Da, ker jih pošteni mornar prav nič ne skriva. Kar se pa ostalih tiče, stavimo na besedo madame Croft. Ce bi le Charles Vyse slutil, da ima tekmeca, bi ga to morda prizadelo tako močno, da bi v svoji bolestni besnosti svojo sestrično raje ubil, kot jo prepustil drugemu za ženo.
»To zveni vse preveč napeto in romnatično,« sem presodil čez čas »To ni po angleško, ste hoteli reči, dragi moj. Res je. Toda tudi Angleži so lahko ljubosumna, posebno z naravo kot jo ima Charles Vyse. On je mlad mož, ki se zna obvladati, ed|n tistih, ki svojih občptkov pa čeprav so še tako silni, zlepa ne pokaže. Nikdar ne bi mogel zaradi tega obdolžiti umora kapitana Challengerja. Ne, ne, to ne odgovarja njegovi naravi. Pri Charlesu Vyseu bi bilo morda mogoče, čeprav me ta teorija povsem ne zadovolji.
Nadaljnji vzrok bi bila ljubosumnost. Te sem oddvojil od poprej obravnavanih, ker ni nujno, da je izraz ljubosumnosti erotičnost. V poštev pride še nevoščljivost in zavist. Nevoščljivost zaradi posesti, zaradi prednosti. Taka zvrst ljubosumja je privedla Jaga vašega velikega Shakespeara do enega najspretnejšlh zločinov — presojam kot kriminalist — ki je bil kdajkoli storjen.«
»Zakaj ga imenujete spretnega?« sem vprašal, v mislih ne povsem pri stvari.
»Parfeleu!« Je zaklel orijatelj. »Ker pripravi druge do tega, da ga izpeljejo. Predstavljajte sl vendar dandanašnjega zlcčinca, ki se mu ne more natakniti lisic, ker ni sam ntf^sar storil. Toda. okoli te točke se ne vrti najin pogovor, Hastings, temveč okoli tega, da je mogoče na kakršenkoli način ljubosumnost napraviti za odgovorno pri tem našem .zločinu Kdo bi mogel biti nevoščljiv naši gospodični. Kakšna druga žena Madame Rice? V kolikor se lahko presodi ni rivalitete med obema prijateljicama — seveda velja tudi tukaj omejitev: predvideno!
Končno: strah. Ali je morda slučajno vedela za kakšno stvar, ki bi, če bi se razvedela, uničila kakšnega drugega človeka? Ce bi naj to bilo, potem trdim z vso gotovostjo, da' se Nick sama ne zaveda svoj*
skrivnosti, s tem pa se bodo za nas težave še povečale. Ce ne sluti, da imam v rokah ključ za zagonetko, nam ne more niti za las pomagati.«'
»Ali smatrate to za mogoče, Poirot?«
»To je domneva, Hastings, do katere so me privedli drugi na P°* poti najdeni vzroki. Ce izločimo ostale možnosti, se krčevito oprimemo te edine, ki še ostane in rečemo: tako mora biti...«
Dolgo čas aje molčal. Ko se je končno vzdramil iz zatopljenosti, je vzel iz svoje mape list papirja in pričel pisati.
»Kaj pa pišete?« sem ga vprašal čez nekaj časa, ker me je radovednost prehudo mučila.
»Sestvaljam imenik, mon ami. Imenik oseb, ki se družijo z mada-moiselle Nick in med temi, v kolikor je moja teorija pravilna, se mora nahajati tudi ime morilca.«
Skoraj dvajset minut je marljivo pisaril po.papirju. Potem mi Ja ponudil list ln vprašal: »Kaj mislite o tem?«
Cital sem naslednje:
A. Ellen
B. Njen mož, ki Izvršuje posle vrtnarja
C. Oba otroka
D. M. Croft
G. Mr. Lazarus
H. Kapitan Challenger
I. Charles Vyse
K. ? ? ?
Pripombe:
A. Ellen. — Sumljive okolnosti. Njeno obnašanje tri govorjenje ob sporočilu zločina. Ima najiepšo priložnost pripraviti nezgode ln izvedet* o shrambi pištole. Manj verjetno je, da bi bila imela kaj opraviti * zavorami pri avtomobilu. Dozdeva pa se mi, da zločinski naklep pres*8* njen duhovni horizont.
Nagib: nobe’den, razen sovraštvo iz kakršnegakoli neznanega nagib*'
Pripomba: mora se ga zaslišati, ker bi verjetno dobili od nje#* obči odnosi do Nick Buckl6yeve.
B. Njen mož. — Velja zgornje. Verjetnost okvare zavor Je veW*‘ Pripomba: mora se ga zaslišati.
C. Otrok. — Ne pride kot storilec v poštev.
Pripomba: mora se ga zaslišati, ker bi se verjetno dobilo od nj«f* pomembna pojasnila.
D. Mr. Croft. — Edina sumljiva okolnost Je dejstvo, da smo 0? zalotili na stopnicah, ki peljejo proti spalnici. Vendar Je takoj najsed*1 povsem verjetne razloge. O njegovem prejšnjem življenju nič znanetf**
(Dalje prihodnjič)
/