Miirtooršiil
JUTRA
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri postn«m ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman » upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Oglat*	tud!	oglasni
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 229
Maribor, torek 8. oktobra 1929
pa lamu
Oddelek Jutra« v Ljubljani, PraSemov* ulic* it. 4
Vzhodne reparacije
Se vedno obravnava posebna konferenca v Parizu, določena v Haagu, da tudi vprašanje reparacij Avstrije, Madžarske in Bolgarske končnove-Ijavno resi. Za včeraj je bila od fepa-racijske komisije sklicana tudi rentna konferenca nasledstevnih držav, ki bi naj pretresala vprašanje ureditve pred vojnih dolgov. Uspeli te konferenco je dvomljiv, ker Madžarska odklanja va-• lorizacijo rent.
Vprašanje vzhodnih reparacij je ostalo še odprto, dočim je bilo z Voungovim načrtom in pa s sporazumom v Haagu vprašanje nemških reparacij popolnoma urejeno. Treba ie urediti tudi Jc vprašanje reparacijske-Ka dolga ostalih premaganih držav Avstrije, Bolgarske in Madžarske, ki so po mirovnih pogodbah obvezane v Plačilo reparacij ter v zaslguranje institucij za obnovo dežel, ki so bile vsled vojne oškodovane. Konferenca za vzhodne reparacije v Parizu ima nalogo, da to vprašanje, končno uredi, dalje pa tudi, da regulira neke fhianč-ne obveze ostalih nasledstvenih držav, in končno da reši vprašanje odškod-nine, ki jo imata dobiti Avstrija Iti Madžarska od ostalih nasledstvenih držav za državna kronska imetja. Pariška konferenca mora o vsem tem skleniti podrobne odredbe, pri sklepih pa mora voditi tudi račune o eko-»omsko-finančni moči navedenih držav.
Kakšno stališče pa zavzemajo na Konferenci države dolžnice? Avstrija zahteva, da se pride pri obračunu do ystjh številk, da bo končno vedela, *°tyko mora plačati. Zahteva tudi, da P Jo podpre s posojili, tako da se bo pftiprej rešila reparacijskih bremen Prišla do samostojnega položaja v .mednarodnem življenju. Avstrijski debati so dali v tem smislu na konfe-®nci izjave. Bolgarska jo v seji 1. t.
• po svojih delegatih protestirala '. .^tl naglemu naraščanju reparacij-' plačil, češ da presegalo n^.ilrio prfii k°tearske države. Po Nejski po-n!,.*,,1 znesei° bolgarska reparacijska gjcila dve in pol milijardi zlatih mark. W--, na medzavezniška komisija v Sl vrši kontrolo nad reparacijsklmi bacili Bolgarsko. Ker se je ekonomski tole?,aj-države pred leti zelo poslab-
strniv *' * v P°dplsan od tram! Ir|edzavezniške komisije in bol-
t ere ir a viade Pro okoi, na podlagi ka-'dole rn £,biI b0,^arski reparacijski zde,j&n na dve tranSi. Prva je
letnim ni? ,niIiJon0v z!atih mark z 60 li? (),brestovanjem 5% jn z rokom
renarann^3 pa je obse«nla ostanek se nffil doIfifa in ni Plačljiva ter earJf Plačilo tudi ne more od Bol-
Francoski list o velikih reformah v naši državi
PARIŠKI »TEMPS« NAVDUŠENO POZDRAVLJA NOVO IME IN UPRAVNO RAZDELITEV JUGOSLAVIJE. — ENAKOPRAVNOST VŠEH TREH PLEMEN.
PARIZ, 8. oktobra. Včerajšnji »Temps« !e objavil uvodnik, v katerem se bavi z državno reformo, ki je bila izvršena z novim nazivom in upravno razdelitvijo jugoslovanske kraljevine. List piše, da je kralj Aleksander razpustil parlament, razveljavil ustavo in postavil sedanjo vlado ministrskega predsednika generala Petra Živkovima Samo zato, da reši državo pred strankarsko-političnim in parlamentarnim kaosom.
Kralj pa je izjavil v svojem manifestu, da je sedanje stanje časovno omejeno, da
dobi država novo ustavo in novo konstitucijo, tla podlagi katerih jo bo šele mogoče popolnoma na novo preurediti. Dosedanje delovanje Živkovičevega kabine a je pokazalo že številne pozitivne rezultate in se more Ugotoviti vidna konsolidacija države. Slovenci in Hrvati morejo biti sedaj zadovoljni, ker so po* stali s Srbi popolnoma enakopravni. ^ Končno ugotavlja list, da je z aktom z dne 3. oktobra končno zmagala v Jugoslaviji ideja narodne in državne nedotakljivosti.
earci™ ",	‘‘t	“‘uit uu not-
Bolfnrcl cvati prcd 1* aprilom 1935, zna«M	reparacijskc anuitete so
1923 Č začetkom plačevanja v letih ko v. h • ^ bilijonov zlatih fran-tih fra^Lnes zna^aio 10 milijonov zla-
JO na	uin	iyo£l
sivno ni « or'?v in rastejo progre-
frankov iS ' d11 *13 miI,J°nov zlatih no- Proti tej progresiji so
macčonaldou gouor u ameriški reprezentančni hiši
WASHINGTON, S. oktobra. Angleški ministrski predsednik Ramsay Macdo-nald, ki se mudi sedaj v Ameriki, je po-setil včeraj reprezentančni dom, kjer je bil slovesno sprejet. V svojem govoru, ki ga je iinel na parlamentarni tribuni, je opozarjal Macdonald uvodoma na novi sporazum med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, nakar je razpravljal tudi l» raznih drugih vprašanjih mednarodne politike. V zvezi s tem je proslavljal spomin pokojnega nemškega zunanjega ministra dr. Stresemana, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za ohranitev miru v Evropi. Ministrski predsednik Macdonald je izjavil dalje, da hoče s temi besedami simbolično položiti venec na grob velikega in zaslužnega nemškega državnika. Govor ministrskega predsednika Macdonalda je bil od cele reprezentančne zbornice sprejet z dolgotrajnim ploskanjem.
WASHINGTON, 8. oktobra. Kakor se poroča, sta se Hoover in Macdonald sporazumela v načelu o vseh visečih vprašanjih. V sredo bo objavljeno besedilo uradnega poziva za konferenco petih glavnih pomorskih sli, ki se bo vršila začetkom prihodnjega leta v Londonu. Angleška vlada bo poslala povabilo na to konferenco Zedinjenim državam, Japonski, Franciji in Italiji. Japonska je izjavila že v naprej, da je pripravljena sodelo-lovati pri vsaki akciji, ki stremi po ohranitvi svetovnega miru. Zastopnik japonske mornarice je že odpotoval v Wa-shington, da izroči japonske predloge o sodelovanju na konferenci velikih pomorskih držav.
Rekonstrukcija nemškega kabineta
BERLIN, 8. oktobra. Kakor poroča socialistično časopisje, bodo socijalni demokrati z vsemi sredstvi nastopili proti poizkusom, da bi se vprašanje nove zasedbe zunanjega ministrstva spojilo z rekonstrukcijo državnega kabineta, Socijalni demokrati so dalje tudi odločno proti temu, da bi bil novi zunanji minister kak poklicni diplomat.
Uelika parada u Tirani
TIRANA, 8. oktobra. Povodom rojstnega dne kralja Ahmed Zogu se je vršila danes v tirani veliko parada pred kraljem. Nastopilo je pet divizij čet in 9 bataljonov mladinskih organizacij.
milijonska tatuina u francoskem poslaništvu v Berlinu
PARIZ, 8. oktobra. V francosko poslaništvo v Berlinu je bil izvršen vlom. Vlomilci so udrli v spalnico poslanika de Margerie in ukradli skoro ves nakit njegove soproge v vrednosti nad milijon dinarjev. Oblasti so odredile obširno preiskavo. vendar za vlomilci ni nobenega sledu.
Ueliko neurje u južni Franciji
PARIZ, 8. oktobra. V okolici Montpeli-erja je divjala včeraj strašna nevihta. Vsled vremenskih neprilik so pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze. Pet poplavljenih hiš se je porušilo In jih je odnesla voda. Valovi so odnesli s seboj tudi neki železniški most in tako prekinili železniški promet. Oblasti so odposlale na kraj nesreče tehnične čete, da vzpostavijo promet. Škoda, ki jo je povzročilo neurje, se ceni na 14 milijonov frankov.
Nou letalski rekord
^ PARIZ, 8. oktobra. Francoska letalca Costes in Bellonte sta na poletu preko Sibirije pristala severovzhodno od Har-bina in na ta način postavila nov svetovni rekord za polet na daljavo v določeni smeri. Francoski konzul jima je že pripravil vse potrebno, da bosta lahko takoj nadaljevala polet čez morje pfoti Toklju.
Znal si je pomagati.
»Tine, kako lep klobuk itnnš danes.« »Imam ga že deset let. Pred sidrni* mi loti ^m ga dal prenoviti, pred tremi prebarvati,. pred enim letom sem mu zamenjal trak, včeraj pa •*-— v restavraciji zamenjal celega.«
bolgarski delegati iznašali odločne proteste in dokazovali, da Bolgarska tega finančno no more prenesti. Tudi madžarski delegat je v obširnem oks-Pozeju skušal dokazati, da madžarska reparacijska plačila daleč nresegajo plačilno moč madžarske države.
Konferenca bo trajala gotn^n se dober teden dni in bo podobno pretresla
vsa vprašanja, ekonomski in finančni položaj prizadetih držav, in na podlagi tega stvorila končne odločitve glede vzhodnih reparacijskih plačil, kar bo v Interesu nc samo treh zavezanih di> žav, ampak tudi onih, ki bodo repara* cij delete. Jasni računi so podlaga zdravega gospodarstva posameznika in države.
Selo Stepančikouo in njegoui prebiualci
(F. M. Dostojevskij, humorističen roman. Poslovenit Vladimir Levstik. Založila Tiskovna zadruga. Cena broširani knjigi Din 44, v platno vezani 56 Din, poštnina Din 2.)
»Selo Stepančikovo« je roman prav za tiste bralce, ki jim je drugače Dostojevskij »pretežak« in »prežalosten«. Če bi izdala to knjigo Vodnikova ali Mohorjeva družba, bi ga radostno požirali deset-tlsoči in desettlsoči, in če bi ga dali umirajočemu v roke, bi se moral odstrani do strani grohotati vsegamogočni smeš-nosti njegovih situacij. Kakopak, tudi ta smešnost je tragična — s tragiko, ki preganja vsako dobrodušnost, ako presega meje zdrave pameti. So trenutki, ko bi človek pretepel blagega starčka z vsemi njegovimi zajedalci vred, so trenutki, ko bi se zjokal nad njim. V Fomi Foniču, tern kralju vseh parasitov v svetovni literaturi, je odkrita tista globina človeške bede, ki je ni nihče tako do dna spoznal kakor F. M. Dostojevskij, Tako nam kaže »Selo Stepančikovo« svojega avtorja na višku njegove umetnosti, a z nove, skoro nepričakovane strani. Ni preveč, če imenujemo to knjigo najboljši humoristični roman na svetu, ki ga čaka tudi v slovenskem prevodu navdušen sprejem. Knjiga se dobi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13.
Tragičen konec ličkanja.
Dodatno k »Ponedeljkovem« poročilu o nenadni nesreči pri ličkanju v Rošpohu sporočamo, da je ponesrečeni Drago Smolej iz Lajteršperga, ki Si je pri padcu v skedenj nalomil hrbtenico, včeraj v splošni bolnici podlegel svojim poškodbam. Smolej, znan kot dober delavec, se je 24 ur boril s smrtjo. Stanje Ulblove in ostalih ponesrečencev je zadovoljivo. —
Prijet žepni tat.
Davi je imelo tudi mariborsko sejmišče svojevrstno atrakcijo, kakršnih imamo v Mariboru zaenkrat zelo malo. Na sejmišču se je pojavil krepak moški, ki je barantal in se pogajal za živino. V gruči, kjer je bila gneča največja in kupčija najživahnejŠa, pa je spretno segel v suknjič viničarju Jožefu Klojčniku, ki je seveda prišel na sejmišče s polno denarnico. Kmetje in mešetarji so takoj opazili njegovo namero, laži-prekupčevaiec pa je praznih rok skušal pobegniti. Sejmarji so mu zastavili pot in ga končno tudi prijeli ter izročlii v varstvo policiji, ki je ugotovila, da gre za 431etnega kleparja Mirka Jeana, ki je oblastem že dobro znana kriminalna osebnost. Bil je Že sedemkrat kaznovan radi tatvin in je prišel v Maribor iz Zagreba, kjer se je dodobra izvežbal v izpraznjevanju žepov. Poizkus pa se mu je ponesrečil in Mirko bo moral zopet v prakso med jetniške tovariše. —
Policijska kronika.
Od pondeljka na torek so bile aretira« ne ti osebe: radi tatvine, radi vlačugar-stva In radi pijanosti. Vloženih je bilo 23 prijav povečini radi prestopkov cestnega reda in manjših deliktov.
Utemeljen razlog.
»Za vaše potovanje vam lahko priporočam priročno knjižico: Štiri tedne na rivjeri.«
»No morem rabiti I*
»Čemu ne?* , »Imam samo Štirinajst dni doptf* l sta!«
Stran ?•
V F C F o m | K lutrn aa——m—n—m—ww*aww
■»i’g»wu»x
Mariborski in
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 8. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ab. A. Kuponi. Sreda, 9. septembra. Zaprto.
Četrtek, 10. sepetmbra ob 20. uri »Župan Stilmondski« ab. C. Kuponi.
Repriza »Stllmondskega župana« na mariborskem odru. V četrtek, 10. t. m. se bo vršila repriza Maeterlinckovega »Stilmondskega župana«, ki je pri premi-jeri ganila občinstvo do solz.
Koncert tria Brandl bo 7. novembra v mariborskem gledališču, na kar opozarjamo že danes.
Simultanka poljskega šahovskega vele-mojs ra Rubinsteina,
ki jo je priredil snoči po svojem prihodu iz Rogaške Slatine v igralnici kavarne »Astoria« v Mariboru, je vzbudila veliko zanimanje ne samo naših šahovskih krogov, temveč tudi občinstva sploh. Boj sc je vršil na 22 šahovnicah in so bili zastopani skoro izključno naši najmlajši ljubitelji te plemenite igre, med njimi ena dama. Velemojster g. Akiba Rubinstein, ki ga je predstavil občinstvu g. prof. Favai, je bil pri prihodu živahno pozdrav ljen. Produkcija je trajala od 8. zvečer do 1. ponoči. Rubinstein je dobil 18, zgubil je 3 partije, 1 partija pa je končala re-mls. Velemojster je igral zelo solidno in so na nekaterih deskah padle odločitve že okrog 9.30 zvečer. Z zmago nad Ru-binsteinom se morejo ponašati gospodje: Mirko Pliberšek, Furlani in Mešiček.
Konstituiranje odbora Glasbene Matice.
Sinoči se je vršila prva seja novega centralnega odbora Glasbene Matice. Uvodoma je predsednik g. ravnatelj Tominšek sporočil, da je g. inž. Ivan Zupanič odložil mesto odbornika in da je njegovo mesto sprejel geometer gosp. Ivan Plevnik. Mesto prvega podpredsednika je bilo poverjeno načelniku pevskega zbora g. Janku Arnušu, mesto drugega podpredsednika pa g. Albinu Horvatu kot zastopniku orkestra. Tajniške posle bo vodil tudi v bodoče g. Anton Faganeli, blagajno pa je prevzel oblastni inšpektor za osnovne in meščanske šole r. Ferdo Bolič, ki bo obenem nadzoroval tudi glasbeno šolo. Arhiv pa je ostal v skrbnih rokah gospodične Rozjpanove. Odborove seje se bodo odslej vršile redno vsak prvi pondeljek v mesecu, ako ni praznik ali prvi, oziroma drugi v mesecu. —	^
Savez agrarnih zajednic v Mariboru je poslal maršalu dvora Nj. Vel. kralja v Beogradu sledečo brzojavko:	»Savez
agrarnih zajednic za Slovenijo v Mariboru Vas prosi, da sprejmete o priliki zgodovinskega čina, izvršenega na srečo naroda in države, imenom tisočev agrarnih interesentov iz Slovenije izraze zahval-nosti in vdanosti. Živelo Nj. Vel. kralj Aleksander, prvi veliki Jugosloven! Živela Jugoslavija! Živel prvi ministrski predsednik! —
Železnica Rogatec - Krapina bo, ker so vsa dela za dogrpdnjo že sko-to pri kraju, dne 1. nov. izročena prometu.
Josip Trčelj t.
Danes so položili v Sv. Juriju ob Pesnici k večnemu počitku tamkajšnjega veleposestnika Josipa Trčelja, ki se je bil pred nekaj leti, pregnan po Italijanih, priselil na našo državno mejo iz Vrhpolja pri Vipavi, kjer je bil dolga leta po vsem Vipavskem znana osebnost. Slovel je kot umen gospodar in vinogradnik, prav tako pa tudi kot uzoren narodnjak kremenitega značaja. Bil je eden med prvimi, ki so navdušeno sprejeli idejo našega o-svobojenja in je zaradi tega moral mnogo pretrpeti, posebno po italijanski okupaciji. Trpljenju in preganjanju se je ognil tako, da je zapustil svojo rodno domačijo, a pozabiti je kljub temu ni mogel nikdar. Bodi mu lahka svobodna slovensko-goriška zemlja!
Zopetna sprememba uradnih ur pri sodiščih v Mariboru.
Pri okrožnem in okrajnem sodišču v Mariboru se uvedejo z 10. oktobrom zopet prejšnje nedeljene uradne ure in sicer od 7.30 do 14, Vložišče je odprto od 8. do 13. -
Obrtno gibanje u mariboru
Meseca septembra je bilo izdanih v našem mestu skupno 28 novih obrtnih pravic in sicer- Riedl Miroslav, prevažanje oseb z avtomobilom, Ob železnici 14; Jarh Franc, trgovska agentura in komisija, Koroščeva ul. 20; Kamenski Ignac, pek, Splavarska ul. 5; Plemenitaš Alojzija, šivilja, Cvetlična ul. 35; Pečnik Marija, branjarija, Kettejeva ul. 17; Pi-šlerič Franc, trgovina z delikatesami, Frankopanova c. 27; Kefer Julijana, kad-ne in solnčne kopelji, Ob bregu 23; Reber nik Ivana, trgovina z delikatesami, Vrtna ul. 8; Levak Oskar, trgovina s pleteninami in modnim blagom, Gosposka ulica 15; Povh Rudolf, trgovina z železnino, Glavni trg 21; Bodner Frančiška, trgovina z glasovirji, Gosposka ul. 2; Mula-vec Jakob, urar, Kralja Petra trg 1; Kni-fič Deziderij, dimnikar, Betnavska c. 15; Peklar Alojz, stavbno podjetje, Tomšičeva ul. 28; Lobnik Alojzija, trgovina z mešanim blagom, Betnavska c. 47; Peklar Alojz, krovec, Tomšičeva ul. 28; Grossmann Roza, trgovina z delikatesami, Einspielerjeva ul. 22; Štuhec Anton, pek, Jezdarska ul. 5; Gonza Josip, izdelovanje glazbil, Gosposka ul. 37; Feier-tag Anton, pek, Betnavska c. 43; Potočnik Jakob, branjarija, Mlinska ul. 40; Štern Matilda, trgovina z delikatesami, Ruška c. 2; Florian Rudolf, trgovina ko-smetičnih ter tehnično-kemičnih preparatov. Meliska c 56; Govedič Josip, trgovina z lesom in premogom, Prešernova 19: Terpin Kazimir, trgovina z lesom. Gosposka ul. 56; Markovič Marja, branjarija Zrinjskega trg 6; Linzner Ant., trgovina z mešanim blagom, Meljska c. 31 in Kos Jakob, kotlar, Glavni trg 4.
Izbrisanih pa je bilo 6 obrtnih pravic in sicer: Musek Josip, prodaja državnih papirjev, Koroščeva ul. 5; Kosar Alojz, sedlar, Grajska ul. 2; Glumač Ladislav, kotlar, Glavni trg 4; Škorc Anton, mesar, Koroška c. 27; Kranjc Uršula, branjarija, državna c. 24 in Sef Jožef, pek, Kettejeva ul. 17.
EdeSw^jn900
V soboto 12. oktobra v vseh prostorih pivovarne „Union“ velika
vinska trgatev
s plesom
Začetek ob 20. uri	Štiri	godbe
Veliko rajanje kolesarjev.
Slikovit prihod viničarjev.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. oktobra so bili priglašeni mariborskemu mestnemu fizikatu trije slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer: 2 slučaja davice :n 1 slučaj šena.— Smrtna kosa.
V Sv. Lenartu v Slov. goricah je umrl v nedeljo g. Senezij Damiš, sodarski mojster. Pogreb se bo vršil danes, 8. trn. ob 4. pop. na tamkajšnje pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
Trgovsko-obrtna mladina v Mariboru je šele pred kratkim ustanovila svoj šahovski odsek, ki se je pod vodstvom a-gilnega tov. Franca Ošlaka jako dvignil. Najlepši dokaz za to je včerajšnja zmaga društvenega člana tov. Pliberška v simultanki nad Rubinsteinom. Kakor se nam poroča, namerava trgovsko-obrtna mladina igrati s šahovskim klubom »Triglav« za prvenstvo Maribor. Želimo ji mnogo uspeha.
Svilene nogavice
se brezhibno popravljajo v ateljeju Valenciennes, Gosposka ul. 34
Krivcu smrtne automobilske nesreče
med Hočami in Framom, o kateri smo včeraj poročali, so že na sledu. Vendar se preiskava drži v tajnosti. Stanje poškodovanega Perneka je še vedno resno, vendar je po mnenju zdravnikov izven nevarnosti. —
Nemško pozdravljanje v naši okolici.
Med tem ko so se v mestu razmere v zadnjem času vendar izboljšale, In se natakarji in natakarice držijo predpisa glede nagovarjanja došlih gostov, se -v nekaterih okoliških gostilnah še vedno držijo nemškega »natakarskega jezika«. Osob to nedeljske pomožne natakarice so vse srečne, če morejo gostom iz mesta pokazati svoje jezikovno znanje, ki pa je po navadi zeli dvomljivo. Ker pa je po novi odredbi ministrstva predpis glede pozdravljanja došlih gostov v hotelih, restavracijah, kavarnah in gostilnah razširjen na vso državo, opozarjamo na to vse lastnike javnih lokalov ter jih prosimo, da v lastnem interesu svoje na-stavljence o t'm primerno poučijo.
»KARO« najboljši čevlji.
po,* v §jvaniu perila
atelje „Valenc5ennes“, Gosposka ul. 34
Letošnji pridelek in izvoz sadja.
Letošnje leto je bilo za pridelke sadja zelo blagoslovljeno; slive in breskve so obrodile kakor malokdaj, pa tudi druge sadne vrste so se izkazale. V neposredni mariborski okolici jabolka letos sicer niso obrodila, zato jih je pa toliko več v vzhodnih in južnejših krajih, odkoder jih dan za dnem razpošiljajo v polnih vagonih preko državne meje v inozemstvo, kjer so že od nekdaj na dobrem glasu. Izredno dober pa je letos tudi pridelek jabolčnika in hruškovca. Odstotek sladkorja je ponekod nenavadno visok, kar je pač posledica letošnje izredno ugodne jeseni. —
Lajteršpe-k.
Dan za dnem se umikamo vrtoglavi vožnji avtovozilom, dan na dan požiramo prah in njegove zdravju tako škodljive mikroorganizme v taki meri, da prekašamo v tem pogledu najbolj oddaljeno selo, kamor niso še mogli p-odreti osnovni pojmi o pogojih zdravja. A »svet« tako lepo molči, kakor da bi šlo za prvenstvo v zaostalosti. — In pozo-rišče je neposredno pred mestnimi vrati in na onem mestu, ki najbolj spaja mesto z okolico, na podaljšku ceste, ki nosi ime našega kralja. Zabolelo me je, ko sem nedavno slišal opazko tujca. Bila je vse drugo kot laskava, a slonela je na žalostni resnici. Značilne so tudi besede okoličana, preprostega kmetiča: »Tukaj (v Lajteršperku) so umrli župan in občinski odborniki.« Nihče ne more trditi, da bi bil mož pretiral. Saj izgleda, kakor da bi ne bilo nikogar, ki bi se zanimal za javne stvari. Vse je tako očitno in na dlani: da je cesta najprometnejša in v neprestanem prahu; da se avtovozilom skozi Lajteršperk najbolj mudi; da ne morejo pešci po onem delu ceste, ki jim je odmerjen, ker so kolesarji postali že tako predrzni, da se nočejo več umikati itd., a predrznostim napravil konec. Naj-ozir. predrznostim napravil konec. Najbolj je vredna pomilovanja seveda šolska mladina, ki mora to cesto premeriti celo 4krat dnevno. Ne verujemo, da je občina v tem pogledu brez moči. Skrajni čas je, da se poklicani zbude in pogledajo okrog sebe, če je res vse tako v redu.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je vršil 4. t. m. je bilo pripeljanih 533 svinj in 4 ovce, prodanih pa je bilo 278 svinj. Cene so tile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 90— 125 Din, 7—9 tednov 200—250, 3—4, mesece 350—400, 5—7 mesecev 450—550, 8—10 mesecev 650—850, 1 leto 1.000— 1.400, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18.50 Din. Ovce 1 kg žive teže 4 Din.
Nezgoda.
Včeraj popoldne je zavozil v Gosposko ulico vojaški avto, ki je moral radi ozke pasaže, katero je zastavil še neki voznik, kreniti na hodnik. Med tem je stopila iz trgovine 76 letna Magdalena Peklar, ki ni opazila avta. V naslednjem trenotku jo je avto podrl na tla. Na kraj nesreče je prihitelo osobje rešilne postaje, ki je ugotovilo, da se ponesrečenki ni pripetilo nič žalega. Zenica je nato sama nadaljevala pot proti domu.
Tatvina.
V stavbni baraki na Tržaški cesti je včeraj neznan storilec ukradel zidarju Ivanu Z. iz suknjiča denarnico z 230 Din gotovine in druge malenkosti v skupni vrednosti Din 32^
Pretep med izvoščki.
Odkar avtomobilizem izpodriva izvo-■ščke, je med njimi konkurenca vedno o-■strejša. Zavist gre čestokrat tako daleč, 'da mora posredovati celo policija. V minuli noči sta se pred »Veliko kavarno«
| spoprijela izvoščka Ivan in Matija, ker j je hotel Ivan Matiji izpreči konja. Matija je pograbil bič, toda razjarjeni Ivan je bil spretnejši. Izvil mu je bič iz roke in ga neusmiljeno »obdelal«. V tem pa je pristopil stražnik, ki je nočna atleta razgnal. Matija ima 200 Din škode na raztrgani obleki in 300 Din radi izgube časa. —
Trgovska zbornica v Ljubljani
ima v zbornični dvorani javno plenarno sejo. Dnevni red:	1.	Poročilo	predsed-
stva. 2. Ustanavljanje podružnic in fiktivni poslovodje. 3. Predlog za revizijo naredbe o legitimiranju trgovinskih potnikov. 4. Poročila o obrtnem pospeševanju, o reviziji socijalne politične zakonodaje, o načrtu rudarskega zakona, o pred logih za izpremembo voznega reda za !• 1930-1931, o hmeljski krizi in predlogi za ublažitev. 5. Oprostitev vlaganja davčnih prijav. 6. Stanje naših cest in potrebe avtomobilnega prometa. 7. Stanje in potrebe poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa v Sloveniji. 8. Poročilo o zborničnem razsodišču in -oli-tev 32 razsodnikov. Sezonsko povišanje železniških tarif. 10. Ovire pri izvozu industrijskih izdelkov iz Slovenije. 11. SluŽ bena pragmatika. 12. Samostojni predlogi 13. Tajna seja. —
Pozor obiskovalci kina!
V kratkem pridejo
KOZAKI
Grandijozno rusko delo L. Tolstoja
Union — Kino — Union
Podpisovanje delnic za pohorsko vzpenjačo krepko napreduje.
Eden izmed nabiralcev podpisov je imel tekom par ur nabiralno polo polno. Oglašajo se pridno tudi Zagrebčani, veliki ljubitelji našega zelenega Pohorja, z znatnimi zneski. Upati je torej, da bo vsaj to podjetje ostalo v domačih rokah. Kakor znano, je velikanski svinčeni rudnik v Mežici last Angležev, velika jeklaf no in premogokop v Guštanju last Avstrijcev, elektrarna na Fali v rokah Švicarjev, tovarna za karbid in dušik pa tudi večinoma inozemsko podjetje. Domačini stojimo seveda pri velikih podjetjih skoraj vedno ob strani ter zavistno gledamo, kako si polni inozemec svoje žepe. Večkrat se potem sliši, ko je že podjetje v tujih rokah: »To bi bili pa mi tudi lahko uredili!« V nas domačinih jepaČ vse premalo podjetnosti! Krepko torej sežite po delnicah podjetja, kakor je vzpenjača na Pohorje. Proračun znaša le okoli 3 milijone, treba pa je delnic samo za 2 milijona Din, ker je 1 milijon V tem slučaju že zagotovljen po mariborski občini in oblastnem odboru. Avstrije' imajo že okoli 10 vzpenjač, ki se vse imenitno rentirajo in se mnogo ljudi rad* velikega navala večkrat niti peljati ne more. Nekaj takih vzpenjač imajo pa še
v delu. Sramota bi pač bila, da bi v Jugoslaviji niti ene ne imeli. Kakor je bilo že po časopisih razglašeno, so delnice po 100 Din in se večji zneski lahko pla* čujejo tudi v obrokih. V priglasu je treba označiti, na kakšen način se misli plačevati. Plačevanje se bo šele začelo, ko to pripravljalni odbor po časopisih razglasi. Obvezne izjave je upravičen sprejemati tudi učitelj g. Josip Pajtler, Pekre pri Limbušu.
Sejem v Vuzenici.
V četrtek, 10. oktobra, se bo vršil Vuzenici nov živinski in kramarski s jem, ki obeta postati prav živahen ozirom na vsestransko zanimanje za
255 /
Specljalist za ženske bolezni in porod,
g. dr. Benjamin Ipavic, Maribor, sooska ulica 46, zopet redno ordmi^Q
Plesne vaje
priredi v mali dvorani Narodnega do Lsko športni odsek iSSK , Maribora. Pričetek v četrtek ob 20. Prijave si jema tvrdka »Šport Roglič«.
Upsala
- mesto švedske mladosti
MESTECE IMA 4000 VISOKOŠOLCEV. — ZNAMENITOSTI DAVNINE IN SODOBNOSTI. — ZGODOVINSKI DNEVI IN DIJAŠKE SLAVNOSTI.
Upsala je malo švedsko mestece, ki šteje okrog 30.000 prebivalcev. Posebno obeležje pa mu dajejo študentje, ki posečajo slovito, svetovno znano univerzo. Mesto je za študij baš prikladno, kajti dijaki uživajo idealen mir in proučavajo brez motenj svoje Odiseje in Hijade. Univerza je v resnici interesantna v prvi vrsti radi tega, ker dajejo vsemu mestu pečat švedski visokošolci.
Meščani jih imajo radi in jih čez počitnice naravnost pogrešajo. Sicer so dijaki zelo živahni, toda vsa okolica se jih je tako privadila, da so ji dnevi njihove odsotnosti prazni, pusti in dolgočasni. Starejši meščani pravijo, da Čutijo v njihovi bližini ponovne mladostne utripe, svežost in razigranost, novo življenje.
Razen tega je Upsala tudi znamenito švedsko zgodovinsko mesto. Kjer je danes »Stara Upsala«. se je nekdaj nahajal veličasten tempelj, v katerem so davni predniki žrtvovali svojim bogovom. Kasneje so se na istem mestu odi"ra’"ih' nomembni zgodovinski dogodki. Mesto je bilo priča slavnih dni zmagovite Švedske. V UosaH so tudi pokonani narodni vojskovodje, ki so se žrtvovali za napredek svoje domovine. Znamenit je tudi grad, v katerem je nekdaj c^noval švedski k~alj Gustav Vasas. Danes stanuje v njem sloviti državnik Hammerskjold, ki je Predsedoval Švedski v nevarnih letih 1914.-1918.
V Upsali slove študentje vsako leto Prihod pomladi, ki je tradicijonel-na prireditev švedske akademske °niladine. Sploh ie Upsala mesto mla-dosti, rr^sto sveže in krepke mladostne volje, mesto starih, svetih spo-jninov, mesto neprestanih borb. skrbi •n veselja mladih ljudi, ki se vzgajajo za popolne in dostojne člane človeške družbe, ki se neprestano menjajo, kar daje Upsnli značaj večne mladostne živahnosti.
Upsala pa slavi tudi druge sveča-
nosti. 6. november je posvečen spominu kralja Gustava Adolfa II., ki je proslavil s svojimi junaštvi švedsko zemljo po vsem svetu. 30. novembra slave Karla XII., ki je kot šestnajstletni deček prevzel v svoje roke krmilo države. Njegovo življenje je bilo neprestana borba s sovražniki države. ki so jo skušali oslabeti in uničiti. Kralj Karol je bil poslednji švedski vladar velikega stila. Po njegovi smrti so Švedi izgubili premoč na severu Evrope, njih. vlogo pa je prevzela Rusija.
Vse mesto je posvečeno spominom slavne preteklosti, tako da se tujcu zdi. da srečuje ob vsakem koraku znake srednjega veka, dobe viteštva in minule slave.
Dijaki so organizirani v pokrajinske klube. Vsak klub ima svoj nacijonalni dom. k.W se člani sestajajo k prijateljskim večerom in predavanjem, kjer prireiajo razstave in športne prireditve. Vsak dijaški dom je znamenitost. V njih so muzeji, ki seznanjajo obiskovalca z običaji, nošami in umetnostjo posameznih nokrajin.
Univerzitetna biblioteka, ki ima 420 tisoč zvezkov in 1." tisoč rokopisov, je največja knjižnica v Skandinaviji noleg kraljevske biblioteke v Kopcn-hagenu.
Največja znamenitost Upsale pa je stolnica, ki je največja cerkev na Skandinavskem polotoku. Notranjost | je impozantna. Za oltarjem je grob-jnica. v kateri počivajo trunla Gusta-tva Vasasa in njegovih treh soprog. Poleg navedenega je v Upsali še mno go zammivosti in znamenitosti v prvi vrsti pa je dijaško mesto, ki nudi znanosti želini mladini vse ugodnosti in udobnosti, ki jih dru^a univerzitetna' mesta ne morejo nuditi dijaštvu. PriWnn okolica, svež zrak. idealen mir in brezskrbna svoboda so predanosti, ki odlfkniHo mesto pred drugimi vseučiliščnimi centri.
Zanimivosti
Od 7000 velikih knjižnic na svetu Je knjižnica angleškega muzeja v Londonu, ki ima nad 4 milijone knjig, nedvomno največja na svetu.
»k
Na Kitajskem so poznali igralne karte že leta 1120. pred Kristovim rojstvom.
❖
Po muslimanskem — pismu (koranu) je pes nečista žival. V mohamedanskih deželah ne sme pes v nobeno Nasprotno pa so bile mačke Mohamedu najbolj ljubljene živali in 80 ž njimi postopali kar najbolje.
#
,^oda Rdečega morja ima zelenka-,,. barvo in ostuden okus. Po kone-Ji v Rdečem morju se dobi srbečica la koži in občutek, kakor da bi bila “8 koži maščoba. Voda je tako silno ^osta. da vzdrži na površini tudi ne-Plavača.
*
Mesto Damask označujejo z",rHe-
nLS,lArabije »materno znamenje p leja sveta« ali pa kot perje zajčic. f° Pravljici orijentalskih kristjanov « on tamkaj ustvarjen Adam iz rde-ce Prsti.
lrnIiZ,k prebivalcev otoka Madagas-mn5-,ma.to Posebnost, da ne pozna
ob&Jn6; inb temu pa 3e dobro iz" dn.Si i? v nasprotju z jeziki nigih divjih narodov popoln številni sistem do enega milijona. Vendar i-LSe lezika zelo težavno priučiti, ,en? generacija kratkomalo zavr-vni « '‘i0 besed, ki se jih je posluže-norriir ?' rod- Ako je imel n. pr. kak Hi 7?v?r, 'me. ki se je uporabljalo tu-rnet n *	drugi	prod-
ne srm?t V Antična žival ali predmet a Imeti več dotičnega imena.
No polotoku Yr\*nV\ racfe rastlina ki jo imenujejo domačini Oinsing in jo na Kitajskem tehtajo z zlatom. To rartlino <;o v rr~i,’f’5b delih primeša-vali pijačam in je bila >->t življenji balzam. Pečnikom. ki so zapadli že skoro smrti, je bilo baje na ta način življenje podaljšano še za nekaj časa.
Originalna kazen za šoferje
Radi neprestanih avtomobilskih ne sreč v zadnjem času, je izdala polieija v Bukareštu originalne ukrepe in kazni proti nepazljivim šoferjem. Avtomobili smejo voziti po glavnem mestu le z zmanjšano hitrostjo in so šoferji osebno odgovorni za vsako nezgodo. Vsakega šoferja, ki bi povzročil kako nesrečo, bodo vodili po bukareških ulicah z na hrbtu zvezanimi rokami, na prsih pa bo imel tablo z napisom »šofer«, da ga tako izpostavijo javne mu zasmehovanju. Vrh tega bo vsak šofer kaznovan tudi z zaporom in denarno kaznijo. Oblasti upajo, da bodo s temi drakoničnimi ukrepi prišMile šoferje k večii pazljivosti in previdno sti pri vožnjah.
Zdravilo v sili.
Lekarnar vajencu: »To je destilirana voda, katero damo strankam v čisto izjemnih slučajih, namreč tedaj, kadar ne moremo čitati zdravniških receptov«.
Korlstolovka.
»Dragi, bila sem pri čarovnici, ki m jc rekla, da mi boš za božični večer kupil tako dolgo zaželjeni briljantn prstan!«
»Povej mi takoj njen naslov. Morda mi bo ta čarovnica tudi lahko povedala. odkod naj vzamem denar za prstan!«
Due premieri
Stilmodski župan.
Kdor potna prejšnja Maeterlinckova dela, bo pri »Stilmondskem županu« gotovo presenečen, kajti ta vojna drama izza dni nemškega prodiranja v Belgijo se razlikuje od njih tako po snovi kakor po zasnutku in izvedbi. In vendar je tudi v njej ostal Maeterlinck v temeljih zvest svojim načelom in svoji umetnosti. Delo je sicer preprosto, toda nenavadno efektno; visoka pesem je o poštenju in resničnem srčnem junaštvu, teatersko ::>a združuje v sebi vse vrline, kajti odigra se v enem samem dnevu in na nespremenjenem pozorišču. Ciril van Belle, župan stilmondski, je bil g. Edo Grom in je to težko vlogo, ki zahteva zelo mnogo notranjega doživljanja, odigral z resno voljo podati to, kar je Maeterlinck hotel, pa se mu ni vedno posrečilo, da bi zunanji igri dal dovolj povdarka z notranjo borbo. Vloge zato ni izčrpal in se je držal bolj na srednjem nivoju, a to dosledno in dal s tem vsej predstavi harmonično osnovo. Zelo močna pa je bila gdč. Elvira Kraljeva v vlogi županove hčere Bele. S svojim čuvstvenim doživljanjem je segla nad poprečnost celote. G. Rado 'Jakrst v vlogi sina Florisa ni povsem zadovoljil, čeprav je mestoma dosegel več lep h efektov. Ta vloga, katere uspeh je ob skoposti autorjevih besed odvisen v največji meri od mimike in gest, ki morajo biti notranjemu trpljenju adekvaten izraz na zunaj, je terjala od njega zaen-crat še preveč. Poročnik Hilmer, županov zet, je bil v interpretaciji in kreaciji Jožka Koviča polnokrven človek, ki se bori med dolžnostjo do svojega poklica in do domovine ter med dolžnostjo so-rodniških vezi z županom zasedenega sovražnega kraja, a mnogih važnih mest e ni dovolj povdaril. Pravega nemškega poveljnika izza prvih dni svetovne vojne je ustvaril g. Vlado Skrbinšek v vlogi' o-mandanta barona Rochova. Dos'eden je bil v govoru, obnašanju in postopanju. Prav tako je pogodil tudi g. Pavle Kovič starega vrtnarja Klausa. G. Fran Tovornik se je kot Gilson potrudil biti v skladu z igro, toda vojnih grozot, katerih interpret bi bil moral biti, ni mogel verno naslikati. G. Pavel Rasberger je podal občinskega tajnika kakor običajno, dobro, a brez umetniških pretenzij, gosp. Maks Furijan je pa bil dober sluga. Režija in inscenacija sta se kretali v skladu z igro, Čeprav je režija nekaj značilnosti premalo izrabila. Kakor pa je bil pri »Pohujšanju« tempo včasih prenagel, tako je bil v »Zupanu« mestoma prepočasen.
Cerkvena miš.
Po premieri »Stilmondskega župana * v soboto, je sledila v nedeljo zvečer premiera Fodorjeve veseloigre »Cerkvena miš«. Je to običajno odersko delo brez vsake višje idejne ali umetniške ambicije, veseloigra tiste povprečne vrste, ki služi evropskim odrom za oddih med težjimi komadi. Preračunana na oderski efekt s cenenimi dovtipi in situacijami, je dosegla tudi v našem gledališču, svoj namen: zabavati nedeljsko publiko, ki je pa ni bilo baš preveč. »Cerkvena miš«, brezposelna stenotipistka Suzi Sax, ki se vsili v službo bančnemu ravnatelju kot osebna tajnica ter ga potem s svojo naivno, a energično mladostno polnostjo tako omami, da jo poroči, je bila gdč. Sa-vinova. Ob prvem nastopu, ko se vtihotapi v ravnateljevo pisarno, je bila dobra, pozneje pa je v prvem dejanju tako pretiravala, da je bilo mučno. Ker je pretirano začela, igre ni mogla stopnjevati in si je ob koncu dejanja pomagala z nedostojnim plezanjem na mizo. Sploh pa ta njena Suzl v prvem dejanju ni bilo mlado in pogumne volje do življenja polno dekle, temveč kričavo in mahedravo ženšče. Popravila pa se je v drugem de-janju in se v tretjem dokaj dobro vživela v dejanski položaj. Mestoma je pogodila tudi čuvstveno dobro Suzin značaj. G. Gromu se je kot ravnatelju poznala n-trujenost prevelike zaposlenost!, saj je bil v skoraj samih vodilnih vlogah na odru vse od prvega večera sezone, kljub temu je pa dokaj posrečeno rešil svojo vlogo še mladostnega moža na prelomu. G. Skrbinšek je bil kot grof in upravni svetnik pravi izživljeni aristokrat, njemu ob strani je uveljavil pa tudi g. Harasto-vič mladega, degeneriranega barona Franca, ravnateljevega sina. G- Jože
Kovič je vlogo tajnika zamislil dokaj o-riginalno in je ostal v vseh situacijah zvest svojemu konceptu, čeprav je včasih tudi malo pretiraval. Elegantna in dobro karakterizirana je bila bivša ravnateljeva osebna tajnica in poznejša me-tresa gdč. Starčeva, a v prvem dejanju nikakor ne tako kakor v drugem in tretjem. Sploh je igra proti koncu rastla, a bila je mestoma prepočasna in se, žal, kljub vsem naporom ni mogla dvigniti nad šablonizirano povprečnost. Režija in inscenacija nista nudili nič posebnega.
—r.
Spori
ISSK Maribor v Ljubljani.
V nedeljo 13. t. m. gostuje prvo moštvo ISSK Maribora v Ljubljani proti jesenskemu prvaku Ljubljane SK Iliriji v tekmi za gosposvetski pokal. Lani si je prehodno darilo priboril ISSK Maribor na podlagi žrebanja po neodločnem rezultatu 4:4. Letos izgledi niso manjši, čeprav je moštvo podleglo v nedeljski prvenstveni tekmi, kar je pač pripisati slabemu razpoloženju in drugim okoliščinam, ki so vplivale na tako nenavaden potek tekmovanja. Sicer je »Ilirija« v boljši formi, kakor je bila doslej, toda posrečena igra ISSK Maribora bi v nedeljo utegnila doseči ponovno ugoden rezultat. Mnogo zavisi od formacije moštva, ki minulo nedeljo ni bila najboljša.'
ISSK Maribor : SK Mura.
JHS odpovedi tekme SK Mure ni vzd na znanje in zahteva, da se tekma Mari-bor:Mura odigra. Tekma se bo torej vršila v nedeljo 13. t. m. ob 11. dopoldne na igrišču ISSK Maribora. Sodil bo g. Baltazar (rezerva Doberlet).
Službeno iz MO.
V nedeljo se vrši prvenstvena tekma rezerv Železničar:Rapid ob 13.30, prvih moštev pa ob 15.30. Službujoči odbornik g. Maks Koren.
Krokodil u Renu
Prebivalci mesteca Oberwesel ob Renu so opazili zadnje dni dva kilometra nad mestom v reki krokodila. Vest se je bliskoma raznesla daleč naokrog, vendar pa ji ljudje niso dosti verjeli. V soboto in nedeljo pa je sledilo končno pravcato romanje na kraj, kjer naj bi opazili nenavadno žival v Renu. In res so ribiči končno po velikih naporih privlekli iz vode meter dolgega krokodila, ki je najbrže pobegnil iz kake menažerije.
Žena predsednica angleške delavske stranke*
Na kongresu v Brightonu je bila za predsednico izvršilnega odbora angleške delavske stranke izvoljena gospa Susan Lawrence, prva žena, ki je zavzela v stranki predsedniško mesto.
Nadomestilo.
Neka igralka, ki je imela zelo dragoceno ogrlico, je bila prepričana, da jo najbolj zaščiti pred tatovi, ako jo pusti na mizi, poleg nje pa listek s sledečo vsebino: »To so le navadni posnetki. Moji pravi biseri so spravljeni v banki«.
Nekoč pa je ogrlica le izginila. Mesto nje je našla igralka na mizi listek, na katerem je bilo napisano: »Za mene ti biseri čisto zadostujejo, kajti jaz samo nadomeščam pravega vlomilca te pokrajine, ker je sedaj v nekem letovišču na dopustu«.
Izdatna utc-meljltev.
»Vi ste se ponudili za nočnega čuvaja našem podjetju?«
»Da!«
»Imate priporočila? Kakšne so vase sposobnosti?«
»Zbudi me najnc?" : i šum!«
NI zalegla.
»Gospod baron, naročili ste mi, da naj vsakega upnika odpravim s čašico konjaka.«
»No, mar niste izvršili moje zapovedi?«
»Žal. čevljar je prišel na ta račun danes Že dvanajstkrat.«
) Šerec, Maribor, Aleksan- Kupim razne oblel 23.	2127	Čevlje, perilo, pi
   stole, ročni voz,
letno	prlprosto deklico	postelje in splo
nekaj	ur za nadzorstvo 1	ponudbe na M.
ive se	v upravi. 2514	1, Maribor,
Ji 11 1 "m
jMaloflaat, M aMUjo v poara* ifomlna h aoaljalna ram mm *Mii»atm:mkabaaa4a90p, mjnumjU nwk Obl &•—
• 2anitva, dopiaovaa}« tn ogla. at trgavakega ati raUamnaga anatejat Maka baaada 60 p, MjmMjH tnaaak Din W'—
Odpravnik
dobi službo takoj. Posel lahek, tudi za žensko, strokovno znanje nepotrebno. Vršiti nadzorstvo pri oddaji spe-cijalnega blaga in inkaso. Event. tudi stanovanje poleg plače. Pogoj, položitev kavcije Din 5000. Ponudbe na u-pravo pod »Ekspedit in inkaso 5000«.
2540
Nove spalne In jedilno sobe,
po najmodernejših vzorcih, ugodno ugodno prodam. Aleksandrova c. 48.
2536
Kravarja za takoj
išče Vlastelinstvo - Dugoselo pri Zagrebu. Vpraša se istotam. 2549
Sprejmemo starejšega,
povsem dobro izurjenega čevljraskega pomočnika. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Samostojni čevljar«. 2556
Zavese, mrežaste fn klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naro-fiite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno.	483
Tri krasne pisarniške prostore
v Slovenski ulici 8. oddam takoj. Vprašati istotam pri hišniku ali pa v trgovini s premogom Tinnauer, Gregorčičeva ulica 9.	2551
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Velika izbira
čipk, batist, popelin, šifon, za damstfo perilo. Josip Šerec, Maribor, drova cesta 23.
Sprejmem 15
za dnevno nekaj ur za otroka. Poizve se v upravi.
Spominte
Vse vrste pletenin /io meri,
ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2.	2318
Čebuljčke od hyacinthe In tulipane priporoča v veliki izbiri, M. Berdajs, Maribor. •	2484
blazine, odeje moško kolo, otomane, sploh pohištvo. Pismene M. Makor, Rajčeva ulica 2492
Podružnica
Ju Ho Ntlnl d. d, v Mariboru
Gosposka ulici št. 7,
vljudno vabi vse svoje cenj. odjemalce, njih rodbine, prijatelje in znance
IS
ki se bo vršilo v sredo, dne oktobra 1.1.
Vsmk gost dobro doiell
Razpis!
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, razpisuje štiri ustanovna mesta po Din 300 dr. Franca Rapoca dijaške ustanove.
Pravico do ustanove imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in ŠoŠtanjskega okraja.
Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim izprlČevalom in ubožnim listom se naj vlože do 17. oktobra t. 1. v posojilnični pisarni v Narodnem domu.
Predsednik Dr. VIKTOR KAC.
v lastni izdelavi, priporočam cenj. odjemalcem. FRANC FISTER, izdelovanj pristnih kranjskih klobas, Ljubljana, Zaloška cesta 10.	2552
Umrl je dne 6. oktobra gospod
SenezIJ Damiš
sodarakl mojster pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Pogreb blagega pokojnika bo danes dne 8. oktobra ob 4. popoldan.
Sv. Lenart, dne 7. oktobra 1929.
2555	Žalujoči ostali.
Izdaja Konzorcij »Jutra« V Uubljaai: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Br o z o v i fi y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn« d. d., predstavnik
Stanko D e t e J » v Maribora
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadsvlnakl raman iz starih Banatk 186
X.
Devica.
Aretino je bil kakor jajce v basni: za vsak prazen nič ga je tresla mrzlica, bal se je svoje lastne sence in ni videl okrog sebe ničesar razen pasti, zas;ed in sovražnih nakan. Bil je bojazljivec, toda bojazljivec dokaj posebne vrste, ker je sam oznanjal svojo strahopetnost in ker je obče znano, da so širokoustneži najbolj samohvalni in kričavi ljudje.
Peter Aretino je ravno zaradi te svoje širokoust-nosti, ki jo je rad cinično na glas priznaval, nenadoma odšel z Imperijine veselice v tistem hipu, ko je bila na višku svojega bleska in svoje živahnosti ter mu je nudila zbog tega nemalo priložnost, postaviti se s svojimi poezijami pred občinstvom.
Vrok tega odhoda, podobnega pravcatemu begu, je bil napad groze, ki ga Aretino, poznajoč se do dobrega, niti ni skušal premagati.
Pozabili nismo — ali vsaj, Če je bralec pozabil, je naša dolžnost, spominjati se — da je v teku te veselice v najlepšem trenutku Roland Kandiano zapovedal Petru Aretinu, zvabiti Imperijo v kako samotno sobo. Mojster Peter je ubogal; v hipu, ko je hotel stopiti z Imperijo v budoar, kamor ga je odvedla, pa ga je Roland pri«-držal za roko, vstopil namesto njega, in vrata so se zaprla Aretinu pred nosom.
Prav od kraja mu to nikakor ni bilo neprijetno; zadovoljen, da je tako opravil svojo nalogo, se je vrnil v veselične dvorane.
Toda njegov duh, rodoviten strahovitih domnevanj, in njegova domišljija, ki je bila zmeraj pripravljena vznemirjati se, sta se zganila. Pomislil je, da ima Imperija nemalo vzrokov sovražiti Rolanda. In sklepal je, da če je hotel Roland doseči razgovor z Imperijo v tako skrivnostnih okolnostih, se bo gotovo zgodila kaka drama.
In Imperija, premagana od Rolanda, bo gotovo obrnila svoj gnev proti njemu, ki jo je tako mistificiral, to je, proti Aretinu. Ta gnev pa si utegne dati duška v sunku z bodalom, ki mu ga pritisne na ImperijinO prošnjo kdo izmed njenih dobrih prijateljev.
Kakor hitro mu je šinila ta misel v glavo, je bilo Aretino pri srcu, kakor da je mrtev človek. Res mu je bil Roland zvest svojemu dogovoru, prihranil že mnogo neprijetnih aventur in ga večkrat rešil zasluženih batin; Aretino je gledal nanj z neomejenim zaupanjem.
Toda je zaključil sam pri sebi, ostati le še eno minuto v hiši te ženske, ki sem jo tako hudo razžalil in ki gotovo že v tem trenotku premišljuje, kako naj se mi osveti, bi se v resnici reklo izkušati. Kdo ve, če ni že prepozno!
Učinek tega premišljevanja je bil, da se je Aretino napotil po veseličnih dvoranah, čim najhitreje je mogel, prerivaje se skozi množico in skrbno pazeč na gesto ljudi, ki se jih je dotikal s komolci. Prišedši na prosto, je planil v gondolo, kakor da bi ga preganjali, in ko je dospel v svojo palačo, je zabarikadiral vsa vrata.
Aretinke ša, niso bile legle spat.
Izprva so bile brezuspešno moledovale okrog svojega mojstra in gospodarja, naj jih vzame seboj na Im-perijino veselico. In ko jim je Peter Aretino dopovedal, da pravzaprav niso nič drugega, kakor dekle, povzdignjene skrivaj v dostojanstvo priležnic, so ga prosile, naj si vsaj doma prirede intimno veselico, kar jim je Aretino velikodušno dovolil.
Med temi prelestnimi dekleti je vladala torej naj-razposajenejša veselost; izmislile so si cel scenarij, ki je nekako oponašal veselico velike kurtfeane.
Perina je predstavljala Imperijo; Margerita se je bila našemila za Aretina; ostale so tvorile množico gostov; pile so, obirale slaščice, pele pesmi in igrale na gitaro ter tako po svojih najboljših možnostih oponašale povratek Aretina, ki je ukazal, naj zaklenejo in trikrat zapahnejo vsa vrata ter dobro zapro vse naoknjce.
V najmičnejšem trenutku tega prizora, ki ni bil brez nekake naivne gracioznosti, jih je presenetil nenadni sijaj, ki ga jim ni bilo dovoljeno gledati.
»Oho,« je vzkliknila Kiara, »torej nam preti obsega?«
»Ali pa hočejo našega gospoda zopet naklestiti in premikastiti, kakor so ga že enkrat?«
»Molči, gobezdalo!« je zarenčal Aretino, ki mu ni prijalo, da ga spominjajo takih žalostnih aventur.
»Pa vendar, dragi gospod, vsi zmedeni se mi zdite«, je dejala Perina s svojim kratkim glasom.
»Privežite si dušo s požirkom tegale starega burgundca«, je rekla Margerita in nalila do vrha velik kozarec, ki ga je Aretino duškoma izpil.
Mlasknil je z jezikom ter sedel, čuteč se dokaj poživljenega; in takoj so ga obkolile Aretinke, prepiraje se, katera mu bo sedela na kolenih.
»Dajto no!« je godrnjal Aretino, braneč svojo brado, »saj me boste še zadušile, razbojnice!«
»Zadušile s poljubi . . . Ali ni to lepa smrt, dragi gospod?«
»Zadušile s poljubi «
»Zadušile z ljubeznijo!.. .«
In slehernega teh vzklikov je zapečatil tucat poljubov.
»Kuga naj vas podavi in poduši«, se je kregal Peter Aretino. »Ali mislite, da mi je prijetno, poslušati take želje, vražje babnice, ko sem pravkar ušel najstrašnejši nevarnosti!«
»Dragec ubogi!«
»Toliko sovražnikov ima!«
»Kajpada, saj mu pravim zmerom, da je preveč predrzen!«
*Oh, povejte nam, kaj se vam je zgodilo!« so po-
V Mariboru, 'dn e 8. X. 1929.
-tmujmsvmtiK wymMBa—
vzele v zboru.
»Naj bo; sedite in bodite pridne«, je doda! Aretino, ki si je nalil novo čašo burgundca, nedvomno zato, da si poostri spomin.
Radovedne, drhteče in srborite so sedele okrog njega.
»Vrag naj me vzame«, je izpregovoril Aretino, »in kri naj mi izteče kakor tole vino, ako lažem le za pičico in Če nisem ušel ijajstrašnejšni nevarnosti, ki jo more prestati Človek, ako je eden sam proti desetim.«
»Proti desetim!«
»Morda nisem dobro štel; prav mogoče je, da jih je bilo dvajset.«
»Oh, ti lopovi!«
^ »Saj niso bili lopovi«, je odgovoril Aretino prostodušno. »Drugače bi ne bila taka zasluga, da sem Jih pognal v beg.«
»Nemara beriči?«
»Ne lunice* moje, ne, radovednice male. Toda poslušajte me, povem vam vse od konca do kraja, ab ovo, kakor priporoča eden izmed mojih kolegov, Horacij po imenu«.
»Ali piše gospod Horacij tudi pesmi?« je vprašala Margareta.
»Pisal jih je; a zdaj je že mrtev. Toda vrnimo se k moji zadevi. Vedite, da me je nocoj prav posebno odlikovala slavna krasotica, ki ji pristoja ime Imperija, kakor solnčni žarki pristojajo majskemu nebu. Tak dajte mir, zgage, ne delajte se ljubosumnih, ali ne veste, kako dobro vam visim v srcu? Torej — počaščen po očividnl naklonjenosti te dame, ki me je dvakrat preprosila, da sem ponovil svojo veličastno pesnitev o visoki umetnosti ljubezni, nisem obračal pozornosti na par odličnih gospodov, ki so se čutili po moji navzočnosti potisnjeni v ozadje in — lahko rečem — docela zasenčene. Nič nisem opazil, kako so kovali v kotu bogve kakšne naklepe ... Kaj je? Ali ni nekdo potrkal na velika vrata?«
»Ne, ne, dragi gospod, pomirite se.«
»Eh, pri trebuhu moje matere! Ali se mi je treba pomiriti? Torej, okrog ene ure po polnoči sem se poslovil, čuteč se trudnega; prišlo mi je na um, da bi se vrnil peš.«
»Kolika neprevidnost!«
»Kaj še! Godile so se mi že drugačne reči; napotil sem se v največji skrbnosti proti domu, ko naenkrat... zdaj pa res nekdo trka!«
»Ah, ne, samo neko pohištvo je počilo.«
»Tudi meni se je zdelo tako. Naenkrat pravim, zagledam v temi kakih trideset oborožencev, med katerimi spoznam tiste ljubosumneže iz veselice. Obkolili so me z vseh strani, kroginkrog mene je kar štrlelo bodal in mečev.
(Nadaljevanje sledi).
* Neznano je, zakaj je bila ta beseda Aretinu tako simpatična; rabil jo je neprestano.