V Sovodnjah izpeljali »mini master« za javne upravitelje A16 Predsednik goriške pokrajine poklonil Karitas del odpravnine svojega prvega mandata / 14 Pogovor s predsednikom Slovenskega zdravniškega društva Dolharjem ob 30. obletnici delovanja /7 Regent Peter Finanzdienstleistungsbüro Kvalificirani svetovalec za investicije in za upravljanje premoženja z Avstrijsko državno koncesijo GZ: BMWA 324.697/5002-1/9/2004 -Finanzmarktaufsicht Registriert Nov sedež: Dunajska Borza Schottenring 16/2, Wien 101 - Österreich Telefon/Fax: 0043 1 2297126 Primorski tržaški ponos? Dušan Udovič V zvezi z zakonskim predlogom, ki naj bi v naši deželi končno uredil vprašanje ovrednotenja meddeželne zaščitne znamke »Pro-secco DOC«, je nujno izpostaviti absolutno novost. Najbrž se še ni zgodilo, da bi takšen predlog, ki poleg vprašanja zaščite prosekarja vsebuje dolgo zaman pričakovani impulz razvoju kmetijstva na Tržaškem, predstavile skupaj politične sile deželne vladajoče koalicije in opozicije. Gre za premik, kakršnega ni pomniti, saj so se za kmetijstvo za Tržaškem doslej v glavnem potegovali Slovenci ali kvečjemu svetniki levosredinske opozicije. No, treba je biti malo bolj precizni: vsi deželni svetniki, ki so osnutek podpisali, so doma s Tržaškega. Zadeva Prosecco je očitno prebudila nekaj tržaškega ponosa: le zakaj bi od tega imeli koristi in visoke profite samo v sosednjem Venetu? Furlani na tržaško kmetijstvo itak še vedno gledajo zviška, saj ga je v primerjavi z njihovim dejansko le za vzorec. Pa vendar daje taka široka politična fronta zakonu dobre možnosti, da bo tudi sprejet. Če se bo to res zgodilo in bodo za razvoj zagotovljena tudi potrebna sredstva, bomo lahko govorili o preobratu, v katerega je lahko doslej vsakdo upravičeno dvomil, saj so dolgoletne izkušnje v tem smislu nadvse poučne. Zlasti za kmete in vinogradnike s Tržaškega, ki so bili že stokrat izigrani z neuresničenimi obljubami. Čeprav je ravno čedalje višja kakovost njihovih proizvodov lahko v ponos celotnemu tržaškemu teritoriju. Verjetno je prav tem dejstvu iskati razlog, da se je okrog zakonskega predloga ustvarila tako široka politična podpora. kakšna usoda nas čaka dnevnik ČETRTEK, 24. MAJA 2012_ Št. 121 (20.444) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € BRUSELJ - Neformalni evropski vrh za pripravo junijskega srečanja Pariz in Berlin tokrat na različnih stališčih I / • • v • V I • I I • • V • • a I f v • Vsi izrazajo zeljo, da bi Graja ostala v območju evra FORUM TOMIZZA - Začetek štiridnevnega niza srečanj Pravica: iluzija ali utopija Po trZaškem uvodu se bo dogajanje danes preselilo v Koper, nato še v Umag in Materado TRST - V Trstu se je včeraj začel že 13. niz obmejnih srečanj Forum Tomizza. Dogodek, ki iz leta v leto skozi številne pobude spodbuja kulturni dialog in sodelovanje na obmejnem prostoru, poteka letos pod geslom Pra- vica: utopija ali iluzija. Prvo izmed štirih srečanj, je potekalo v tržaški palači Economo, kjer so se za mikrofonom zvrstili intelektualci iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije, ki so skozi različne perspektive analizirali koncept pravice. S pravico pa se bodo soočali tudi danes v Kopru, jutri pa v Umagu, kamor se bo pomaknilo dogajanje v sklopu Foruma, ki se bo zaključil v soboto v Materadi. Na 3. strani BRUSELJ - Voditelji članic EU so sinoči začeli neformalno srečanje v Bruslju, na katerem bodo razpravljali o zagonu rasti in usodi Grčije. Tokratni vrh, ki se ga prvič udeležuje novi francoski predsednik Francois Hollande, zaznamujejo spremembe v odnosih med ključnima evropskima prestolnicama, Parizom in Berlinom, ter premik poudarka z varčevanja na rast. Ere dvoj-ca Nicolas Sarkozy in Angele Merkel je konec. Tokratni vrh se je začel v znamenju napovedi, da se obeta spor med Parizom in Berlinom glede skupnih evrskih obveznic. Na 13. strani Evro s komandatom Stanetom še razburja Na 2. strani Tudi Slovenec Goruppi zgledna osebnost FJK Na 3. strani Na območju potresa tudi več Tržačanov Na 8. strani Bralna značka s Stenom Vilarjem Na 9. strani Utira si pot pobuda o evropski univerzi Na 15. strani Na Goriškem zasegli 22 pasjih mladičev Na 15. strani PALERMO - Spomin na Falconeja in Borsellina Odločno in množično proti vsem mafijam MARINI GH I Cyoíi^e^lom/ 1 Nova kolekcija POMLAD/POLETJE MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Jfe-V Canadians«*1 Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 2 Četrtek, 24. maja 2012 ALPE-JADRAN / NABORJET - Uspel vsakoletni koncert gojencev GM-GŠ Tomaža Holmarja Letošnji nastop v znamenju tako klasičnih kot modernih skladb Dela različnih glasbenih mojstrov so izvajali na klavir in harmoniko NABORJET - Glasbena matica -Glasbena šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini je priredila vsakoletni koncert in glasbeni nastop svojih gojencev. Ob napovedovanju domačinke Doro-tee Willeit so se na klavirju zvrstili Eleonora Coianiz, Jacopo Preschern, Laura Pezzetta, Massimiliano Grego-rutti, Rossella Lupieri, Simone Vuerich, Simone Melcher in Elisa Kandutsch, na harmoniki pa Sebastian Melcher, Jessica Kanduth, Kristian Lupieri in Nicola Melcher. Vsakoletni koncert gojencev v Beneški palači v Naborjetu je postala stalnica za glasbeno šolo Tomaža Holmarja. Nastopanje pred publiko je izredno važen del glasbenega izobraževanja vsakega gojenca tako, da samo na odru preveri svoje znanje in se nauči pravi pristop do publike. Letošnji koncert je bil tretji od koncertov, ki jih GM letno prireja. Vsak izmed teh koncertov je imelo vezno temo: v prvem letu so se gojenci predstavili s skladbami Schumanna in Chopina ob 200 letnici njunega rojstva. Za Mladi izvajalci prijetnega glasbenega večera v Naborjetu lansko temo, z naslovom »Utrinki iz glasbene zgodovine« so gojenci prikazali razvoj glasbe od baroka do dode-kafonije. Letošnja tema je nosila naslov »Od klasike do moderne«. Gojenci so se predstavili s skladbami velikih mojstrov iz dobe baroka, klasicizma, im- PREISKAVA - Pomorski muzej Piran Direktorici Gambozovi očitajo negospodarno ravnanje z denarjem PIRAN - Kriminalisti so včeraj opravili hišno preiskavo na domu direktorice Pomorskega muzeja Piran Martine Gamboz v Seči, od koder so odnesli dokumentacijo. Nato so nadaljevali s preiskavo na sedežu Pomorskega muzeja v Piranu. Pravni zastopnik Gambozove Luka Zajc je za medije povedal, da se je preiskava na domu Gambozove nanašala na sanacijo solinarskega muzeja. Iz dokumentacije je po njegovem razvidno, da ne gre za nič spornega. S policijske uprave Koper so potrdili, da so kriminalisti zaradi preiskovanja kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete opravili več hišnih preiskav na območju Kopra in Nove Gorice, trem osebam pa so odvzeli prostost. Po neuradnih informacijah naj bi preiskava potekala tudi na sedežu gradbenega podjetja, s katerim je sodeloval Pomorski muzej, med pridržanimi pa naj bi bil poleg Gam-bozove še poslovnež Aleš Rener. Gambozovi so že lani očitali, da je pri izbiri izvajalca obnove solinarskih hiš v Sečo-veljskih solinah ravnala v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, sumljivo naj bi bilo tudi poslovanje muzeja z gradbenim podjetjem v finančnih težavah. Piranski župan Peter Bossman je o preiskavi dejal, da preiskava še poteka, zato vse skupaj težko komentira. Revizija, ki jo je naročilo ministrstvo za kulturo, je pokazala na negospodarno ravnanje z državnim denarjem pri obnovi solinarskega muzeja. LJUBLJANA - Še trije osumljenci Preiskava proti Jankoviču zaradi domnevne zlorabe položaja v Mercatorju LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo preiskavo zoper ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in tri soob-dolžence zaradi domnevne zlorabe položaja v Mercatorju. Sodišče je potrdilo preiskavo zoper Mitja Marinška, Stanislava Brod-njaka in Borisa Milevoja, preiskavo zoper Jankoviča pa je potrdil njegov zagovornik Aleksander Čeferin. Zunajrazpravni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je aprila zavrnil pritožbo obdolženih zoper sklep o začetku preiskave, zato je preiskava domnevne zlorabe položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju v zvezi z nakupom lokacije za Mercator center v Nišu postala pravnomočna. Jankovičev odvetnik Čeferin je dejal, da glede Jankoviča "ni niti sledu o kaznivem dejanju". Jankovič, Marinšek in Brodnjak so osumljeni kaznivega dejana zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku 244. člena kazenskega zakonika. Ta pravi, da se v primeru pridobljene velike premoženjske koristi ali povzročene velike premoženjske škode pri kateri je storilec sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Milevoju pa se očita kaznivo dejanje pomoči pri tem kaznivem dejanju. Mediji so včeraj nadaljevali tudi z razkrivanjem tajne dokumentacije Davčne uprave RS (Durs), povezane z družino ljubljanskega župana in predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jan-koviča. Županu med drugim očitajo sporne spremembe namembnosti zemljišč, kar pa na Mestni občini Ljubljana zavračajo, in neupravičeno obračunavanje vračila DDV. presionizma in skladateljev iz sodobnih časov. Publika je letos prisluhnila Bachovi genialnosti, zrelosti in brezhibnosti še mladega Beethovna, Schu-mannovi občutljivosti, impresionistični glasbi Debussyja, katero še danes mnoge ameriške družbe uporabljajo za filmsko podlago. Prisluhnili so še Len-nonovi ljubezni do življenja in medsebojnega spoštovanja, glasbeni podlagi Dysneyjevega filma in angleškemu stilu Eltona Johna. Glasbeno srečanje je v Beneški palači v Naborjetu potekalo pod po-krovitevljstvom krajevne gorske skupnosti. Šola je zelo dejavna saj ima vsak mesec interne nastope, skupaj s S.K.S. Planika je bila soprireditelj dneva slovenske kulture v Kanalski dolini, meseca aprila je priredila 38. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Ob rednih gojencih so glasbene vzgoje deležni še trije starejši gojenci, ki jim je glasba v veselje. Učitelj klavirja in harmonike je prof. Manuel Figheli. R.B. GORICA - Oktobra Konferenca o slovenski manjšini GORICA - V prvi polovici oktobra bo v Gorici prva deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine, ki sodi med obveze deželnega zakona o Slovencih. To je napovedal predsednik deželnega sveta Maurizio Franz po srečanju s predsednikoma Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Navzoča sta bila tudi slovenska deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Franz je sporočil, da bo za pripravo in potek konference poskrbelo predsedstvo deželnega parlamenta ob sodelovanju pristojnih služb deželne uprave. Predsednik računa na sodelovanje in aktivno soudeležbo manjšinskih krovnih organizacij ter pisane manjšinske stvarnosti. Jadranki Cergol nagrada Univerze na Primorskem KOPER - Tržaška klasična filologi-nja Jadranka Cergol, ki na Univerzi na Primorskem opravlja službo lektorice za latinski jezik na Oddelku za italijanistiko Fakultete za humanistične študije, je med letošnjimi dobitniki nagrade za znanstveno odličnost Glasnik znanosti 2012, ki jo bosta že enajsto leto zapored podelila Univerza na Primorskem in Znanstveno-razisko-valno središče (ZRS) v Kopru. Kot piše v napovedniku na spletni strani ZRS, bo Jadranka Cergol prejela nagrado za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev, poleg nje pa bo enako nagrado prejel tudi Tomaž Gru-škovnik, medtem ko bo Inštitut za dediščino Sredozemlja prejel nagrado Glasnik znanosti 2012 za dosežke raziskovalnih skupin. Jadranka Cergol, ki je na Tržaškem drugače tudi znana po dejavnosti na literarnem področju, kjer se pojavlja kot avtorica publikacij ter člankov in ocen v slovenskih tiskanih medijih v Italiji ter po svoji aktivnosti v Slovenski zamejski skavtski organizaciji (med drugim kot poverje-nica za usposabljanje voditeljev in urednica skavtskega glasila Jambor), bo nagrado prejela jutri na slovesnosti, ki se bo začela ob 12. uri na vrtu primorske univerze oz. ZRS na Garibaldijevi 18 v Kopru. Ob tej priložnosti bosta pozdravna nagovora imela rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič in direktor ZRS Darko Darovec, stekel pa bo tudi kulturni program. Radio SLO: Prvi odcep desno vodi tokrat v Trst LJUBLJANA - Pred dvema desetletjema so iz Slovenije ljudje prihajali v Trst predvsem po nakupih, danes pridejo v mesto predvsem na kavo. Mesto, ki je razvijajoči se Habsburški monarhiji pomenilo okno v svet, je danes mesto na obrobju in mesto na razpotju. Sledovi nekdanjega blišča pa so še vedno opazni. Na nenakupovalni izlet v Trst, zgodovinski ogled mesta, ki se še vedno ponaša s svojo multi-kulturnostjo, po sledeh slovenske prisotnosti, ki jo vse prepogosto prezremo, se bodo danes odpravili vsi, ki bodo ob 10.10 prisluhnili 1. programu Radia Slovenija. Oddaja Prvi odcep desno jih bo namreč vodila v Trst. Voditeljica Mateja Železnikar se je na tržaških ulicah pogovorila z gospo Sandro Stopar, ki na Pontero-šu prodaja svežo zelenjavo, zgodovinarjem Borutom Klabjanom in novinarko Poljanko Dolhar. Posnetek oddaje bo na voljo tudi na www.rtvslo.si. BRUSELJ - Spominski kovanec za dva evra Podoba Franca Rozmana-Staneta še razburja Italijanski evropski poslanci iz vrst Ljudske stranke zahtevajo umik »protiitalijanskega kovanca« - Ivo Vajgl: Ni nobenih stvarnih razlogov za umik BRUSELJ- Spominski kovanec za dva evra s podobo partizanskega komandanta Franca Rozmana -Staneta in peterokrake zvezde, ki ga je lanskega marca ob stoti obletnici njegovega rojstva izdala Banka Slovenije, še naprej vznemirja (nekatere) evropske poslance, piše ljubljanski Dnevnik. Italijanski poslanci iz vrst konservativne Ljudske stranke (EPP) Carlo Fi-danza, Marco Scurria, Roberta Angelilli in Sergio Paolo Frances Silvestris so se namreč obrnili na Svet Evropske unije s pobudo, da umakne iz obtoka »protii-talijanski spominski kovanec«. »General Franc Rozman - Stane je bil član devetega korpusa, dela Titove jugoslovanske komunistične vojske, ki je med letoma 1943 in 1945 na obmejnem območju izvedla etnično čiščenje italijanske populacije. Mnoge med njimi je ustrelila in jih pometala v fojbe,« so v obrazložitvi med drugim zapisali italijanski evropski poslanci in pri tem navedli, da je moralo v strahu pred etničnim čiščenjem kar 350.000 njihovih rojakov zapustiti svoje domove. »Glede na to, da v Italiji vsakega 10. februarja obeležujemo dan spomina na žrtve fojb in na ezule iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, da so se ob izboru kovanca polemike pojavile tudi v Sloveniji in da se državi že leta trudita zbližati odnose, nas zanima, ali boste pozvali Slovenijo, da umakne iz obtoka omenjeni kovanec za dva evra,« italijanska četverica med drugim sprašuje Svet EU, piše še slovenski časnik. Ob tem velja omeniti, da se je poslanka Roberta Angelilli s podobnimi vprašanji že lanskega julija obrnila na evropsko komisijo. Komisar Olli Rehn ji je takrat odgovoril, da je komisija omenjeno podobo kovanca odobrila na podlagi obstoječih smernic, ki predvidevajo samo verifikacijo tehničnih zahtev, in o tem tudi seznanila države članice. »Komisija je med drugim predlagala tudi spremembo teh smernic, ki bi postale pravno zavezujoče. Na podlagi teh sprememb bi lahko namreč zavrnila določeno podobo kovanca, če bi jo katera od članic označila za neprimerno,« je v svojem odgovoru napovedal Rehn. Na zadnji dopis italijanskih poslancev se je odzval evroposlanec iz Slovenije Ivo Vajgl. »Ne razumem, kako lahko cenjeni in dobro informirani poslanci evropskega parlamenta iz kovanca, s katerim se spominjamo življenja in boja novembra 1944 umrlega Franca Rozmana - Staneta zoper nacistično in fašistično okupacijo, razberejo protiitalijansko držo. Ne vidim nobenega razloga, s katerim bi ga lahko označili za odgovornega za kazniva dejanja,ki so bila storjena zoper italijanske civiliste med drugo svetovno vojno in zlasti ob njenem koncu,« poudarja slovenski evropski poslanec iz stranke Zares. Ob tem je italijanske kolege spomnil, da je bila Slovenija od prvega dne okupacije do padca fašizma žrtev totalitarnih režimov. »Medtem ko je bilo na tisoče Slovencev takrat ubitih, jih je 25.000 končalo v koncentracijskih taboriščih na Rabu, v Gonarsu, Padovi... Ob tem vas moram še spomniti, da je do prvega etničnega čiščenja na tem območju, in sicer po prvi svetovni vojni, prišlo nad Slovenci iz Furlanije - Julijske krajine,« je v svojem od- govoru zapisal Vajgl. Ob omenjeni pobudi se postavlja vprašanje, poroča Dnevnik, ali so nanjo kakor koli vplivali slovenski evropski poslanci iz vrst evropske Ljudske stranke. Izdaja dvoevrskega kovanca z upodobitvijo komandanta Staneta je namreč v SDS (pa tudi v tedaj zunajparlamentarni NSi) povzročila precej razburjenja, Janševa stranka se je spomladi lani obrnila celo na mednarodno javnost, poroča Dnevnik. V obsežnem sporočilu jo je obvestila, da kovanec časti komunistično revolucijo, da je bil poveljnik Franc Rozman - Stane glede na objavljena pričevanja v času vojne odgovoren za usmrtitev šestdesetih civilistov. Kovanec pa so umestili tudi v kontekst drugih, po njihovem prepričanju nesprejemljivih dogajanj v Sloveniji, kot sta bili (pozneje s strani ustavnega sodišča sicer razveljavljeno) poimenovanje ulice po »komunističnem diktatorju Josipu Brozu - Titu« in Tiir-kovo odlikovanje »nekdanjega šefa komunistične tajne policije Tomaža Ertla». Evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver je Dnevniku zatrdil, da o zadnji pobudi italijanskih kolegov iz EPP ne ve ničesar, torej nanjo ni vplival oziroma pri njej ni sodeloval. Tudi do Lojzeta Peterleta (NSi) informacija o tej pobudi, kot pravi, ni prišla. Ob tem dodaja, da se zavzema, da bi imeli simbole, ki ne delijo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. maja 2012 3 PALAČA ECONOMO - Prvo izmed srečanj niza Forum Tomizza Razmišljanja o pravici kot utopiji ali iluziji Gostje so bili intelektualci iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške - Jutri se bo dogajanje preselilo v Koper TRST - Dejstvo, da se je na haaškem sodišču začelo sojenje »balkanskemu klavcu« Ratku Mladiču, nam vliva kanček upanja, da neka pravica vselej obstaja, je na včerajšnjem, prvem izmed štirih srečanj Foruma Tomizza v tržaški palači Economo na Trgu Liberta ugotavljal novinar Pierluigi Sabatti. Pravica: utopija ali iluzija je namreč izziv, ki ga svojim gostom tokrat ponujajo pobudniki Foruma, ki slavi letos že 13 let - 13 let spodbujanja kulturnega dialoga in sodelovanja na obmejnem prostoru. Pravico je v svojih delih zasledoval tudi Tomizza, ki je bil mnenja, da slednja nima barve, pa tudi ne narodnosti, mora pa biti nadnacionalna. Da je naslov niza dihotomičen, je ocenil pobudnik Foruma Milan Rakovac, saj je namreč ideja, da bi se družba lahko soočala s pravico, dokaj ilu-zorna. »Dovolj je, da se zaustavimo pri sodobni temeljni nepravičnosti - pri revščini in lakoti, ki grozita belemu krščanskemu svetu.« Pravica je večen krik, ki mu nihče ne prisluhne, je svoje razmišljanje začel celovški esejist in prevajalec Reinhard Kacianka. »Pravica je iluzija, saj je življenje nepravično, drugače ne bi obstajali razni Berlusconiji ali mafija. Pa tudi nam ne bi bilo treba krpati lukenj, ki so jih drugi povzročili. Sistem temelji na nepravičnosti norosti kapitala.« Pravica pa je istočasno utopija, ker nima teritorialnega koncepta, in je večna in neizmerna želja, ki je ne bomo nikoli dosegli, je neskončen izziv, ki spremlja naše bivanje na zemlji, je naštevanje zaključil Kacianka. Določanje pravice je po mnenju novinarja Martina Breclja utopična in iluzorna ambicija, ki pa jo vsekakor velja zasledovati. Poslušalcem je ponudil primer konflikta, ko velja najti ravnovesje med principom različnosti in enakosti oz. soglasje med različnimi subjekti. Poiskal je torej povezave med pravičnostjo in demokracijo oz. vladanjem skozi debato, ki je danes žal hudo razočarala ljudi. Pred nami se sesuva socialna država, je ugotavljal, tudi kot posledica globali-zacije, ki zahteva nekakšno medsebojno odvisnost. Kakšne rešitve se nam torej ponujajo? Ureditev transnacionalne, federalne države ali pa ovrednotenje lokalnega - se pravi nikakor ne homogenizacija pač pa dife-renciranje, ali pa morda konfederacija držav? Vsaka od teh pa predpostavlja kako pomanjkljivost ali kako protislovje, tako da je morda še najbolj verodostojen projekt koz-mopolitske demokracije. Koprski esejist Stefano Lusa se je poglobil v pravico in vrednote Evrope, »v katero verjamemo, ki temelji na vrednotah francoske revolucije ali marksizma, kar se enakih možnosti tiče.« Koncept enakosti je treba v Evropi ohranjati skozi socialno državo, z ohranjanjem in vlaganjem v javno šolstvo, ki Začetek Foruma Tomizza je privabil precejšnje število poslušalcev kroma pa doživlja danes nelahke čase. V Evropi pa se nasprotno uveljavljajo neoliberalni koncepti, ki so v 80-ih letih povsem pogubili južno Ameriko in države vzhodne Evrope. Taki neprimerni recepti, ki jih največkrat ponujajo t.i. tehniki, namreč krušijo vrednote, na katerih temelji Evropa. Slednja se vse bolj zapira vase, vsaka država išče varnost znotraj svojih meja in na površje prihajajo lo-kalizmi, z njimi pa tudi medsebojnega »križanja«, ki ponuja veliko kulturnih potencialnosti. Srečanje so s svojimi razmišljanji zaključili Sanja Roič, Manuela Šain, Božidar Sta-nišič, Alessandro Giadrossi in Livio Dorigo; vsi so se nato podali v Pomorski muzej, kjer je bil na sporedu performans Alfreda Laco-segliaza in Gualtiera Giorginija Sanje in resničnost. Danes se bo dogajanje pomaknilo v Koper, točneje na sedež Univerze na Primorskem (Titov trg 4), kjer bodo od 10. ure gostje Goran Vojnovič, Predrag Finci, Mirjam Hladnik Milharčič, Marina Biti, Marko Sosič, Nenad Popovič, Gaetano Longo in Igor Pribac. Popoldanski del predvideva ob 17. uri sprehod po Tomizzevih poteh po Kopru v družbi Jasne Čebron, večerni del pa bo ob 20.30 zaživel na vrtu Circolo pri Skupnosti Italijanov Santorio Santorio (Ul. OF 10), kjer je predviden koncert skupine Zuf de žur s Ksenijo Jus. Jutri bo na vrsti Umag oz. podelitev nagrade Lapis Histriae, v soboto pa še komemoracija ob Tomizzevem grobu v Materadi. (sas) PARITETNI ODBOR Čestitke SSO novi predsednici Jole Namor TRST - Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je v imenu svoje organizacije in v svojem osebnem imenu čestital Jole Namor ob izvolitvi za predsednico Paritetnega odbora. Ob tem ji je zaželel tudi veliko uspešnega dela na tem položaju. V svoji pismeni čestitki je Štoka zapisal, da v »našem slovenskem zamejstvu ne preživljamo prav lahkih časov, zato nam je skupno pozitivno sodelovanje ter skrb za našo bodočnost gotovo pred očmi pri našem vsakdanjem delu v deželi Furlaniji Julijski krajini«. Namorjevi je tudi zagotovil, da ji bo Svet slovenskih organizacij gotovo stal ob strani in bil v objektivno pomoč pri prizadevanju za boljše dni naše celotne slovenske narodne skupnosti. RUSIJA - Prvenec nekdanjega dolgoletnega dopisnika RAI Pri založbi Castelvecchi izšla Cancianijeva Ruolette Russia RIM - Pri rimski založbi Castelvecchi je v teh dneh izšla knjiga Roulette Russia, ki jo je podpisal tržaški Slovenec Sergio Canciani. Dolgoletni šef dopisniškega urada radiotelevizije Rai v Moskvi, kjer je živel do leta 2011, je v njej spregovoril o zadnjih dvajsetih letih ruske zgodovine: od padca Sovjetske zveze do vzpona novega »carja« Vladimirja Putina, ki ohranja v rokah vse vzvode oblasti. Avtor preko 7.000 radijskih in televizijskih prispevkov o Rusiji popelje bralca med številna protislovja, ki zaznamujejo rusko družbo, med nove bogataše, ki danes živijo v razkošju, nosijo elegantne obleke in italijanske mokasine. Med pripadnike »naroda«, ki živijo danes udobneje kot nekoč: njihova stanovanja so zra-čnejša in čistejša, hotelska stranišča niso več tako smrdljiva kot nekoč, v trgovinah je mogoče kupiti karkoli. Položaj ruske demokracije pa je še vedno dokaj kritičen. Kdor skuša priti zadevam do dna, kdor išče resnico, lahko svojo radovednost plača tudi z življenjem ... kot na ruski ruleti. (pd) Naslovnica knjige, ki ima 188 strani CORRIERE DELLA SERA - Nekdanji deportiranec Riccardo Goruppi med zglednimi osebnostmi FJK »Mladi, prosim vas, nikar ne sovražite« Na »seznamu« še Gianpietro Benedetti, Paolo Budinich, Nives Meroi, Attilio Masseri, Dino Zoff, Beppino Englaro in Carla Corso MILAN - Corriere della Sera je prejšnji teden, kot smo poročali, objavil zajetno prilogo Italie posvečeno Furlaniji-Julijski krajini. V prilogi je tudi pogovor med pisateljem Maurom Covacichem in Riccardom Illyjem, ki sta sestavila neke vrste seznam osebnosti, »zgled za FJK, ki si jo želimo«. Na seznam je Covacich, ki je doma iz Trsta in živi v Pordenonu, uvrstil tudi Slovenca Riccarda-Riharda Gorup-pija, ki je doživel in preživel grozote nacističnih taboriščih. Illy je med podjetniki omenil Gianpietra Benedettija, razsvetljenega furlanskega podjetnika, ki je veliko investiral v inovacijo in raziskovanje. Njegova tovarna je skoraj stoodstotno usmerjena v izvoz. Benedetti je tudi eden redkih Italijanov, ki zelo uspešno prodaja svoje izdelke Nemcem. Sledi fizik Paolo Budinich,ki je spremenil Trst iz industrijskega mesta v mesto znanosti. Nato alpinistka Nives Meroi (živi v Beli peči v Kanalski dolini), ki se je odpovedala svojim sa- FJK, ki bi jih bilo vredno »izvoziti«, omenil znanega nogometnega vratarja in potem trenerja Dina Zoffa, ki s soigralci ni praznoval zmage proti Braziliji leta 1982 (Italija je takrat posta- la svetovni prvak), temveč je ostal raje v hotelu in do konca prebral knjigo, ki jo je imel na nočni omarici. Sledi Beppino Englaro, ki se je kljub hudi bolečini ob smrti hčerke Eluane boril proti največjim hudobijam in se danes vneto bori za etična in ustavna načela, v katera trdno verjame. Nato Carlo Corso, prostitutko iz Pordenona, ki je ustanovila odbor za pravice prostitutk. Končno je tu še Goruppi, Prose-čan, ki živi na Opčinah, deportiran v nacističnih lagerjih, ki na vseh srečanjih in prireditvah poziva mlade, naj nikakor ne sovražijo, ker sta sovraštvo in nestrpnost, pravi, vedno povod za vojne ter nasilja. Goruppi je aktiven član italijanske zveze nekdanjih de-portirancev (ANED), bil je najprej zaprt v Dachau, nato pa še v treh nacističnih taboriščih. O svojih žalostnih izkušnjah najraje pripoveduje mladim in dijakom, skupaj s katerimi je večkrat obiskal taborišča. S.T. 4 Četrtek, 24. maja 2012 GOSPODARSTVO LUKA KOPER - Okrogla miza O razvoju pristanišča in morebitnem partnerstvu KOPER - Na okrogli mizi o slovenskem pomorstvu, ki je bila v torek popoldne v Kopru, je bilo največ govora o prihodnosti koprskega pristanišča. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je ocenil, da bo za dolgoročni razvoj pristanišča potreben strateški partner, ekonomist Jože P. Damijan pa razvoj pristanišča vidi v upravi z vsaj dvema koncesionarjema. Po Veselkovih besedah so pred Luko Koper veliki razvojni projekti v smislu infrastrukturnih vlaganj, ki so »izredno kapitalsko intenzivna«. Družba lahko trenutno sama financira investicije do določene višine, za kaj več pa bo potrebno iskati alternativne vire. »V tem kontekstu se bo verjetno zelo kmalu pojavilo vprašanje strateškega partnerja,« je dodal. Glede na povečan pretovor je Luka Koper na prelomnici, pravi Veselko. Nova infrastruktura, tako železniška kot pristaniška, je nujno potrebna, kapital zanjo prav tako, »vemo pa, kdo ga lahko nudi«. Osebno sicer meni, da »če želimo zadeve poriniti zelo naprej, bo neka oblika konkretnejšega sodelovanja s strateškim partnerjem nujno potrebna«. Profesor na Ekonomski fakulteti Damijan pravi, da strateški partner za Luko Koper po eni strani v tem trenutku še ni nujno potreben, »če se pa slovenska politika ne bo kmalu odločila, kaj s strateškim razvojem samega koprskega pristanišča, pa bo do tega nedvomno moralo priti«. Luka Koper po njegovem ta čas sta-gnira in je trenutno v zelo slabi kapitalski kondiciji, zato bi potrebovala strateškega partnerja. Na dolgi rok bo po Damijanovih besedah moralo priti do ustanovitve pristaniške uprave in do obstoja vsaj dveh koncesionarjev, poleg Luke Koper še enega, ki bo zgradil tretji pomol in drugi tir železniške proge Divača-Koper. »S tem bi nekako prišlo do neke normalne strukture upravljanja in samega izkoriščanja pristaniških kapacitet, kot jih poznamo v večini ostalih zahodnoevropskih pristanišč,« je prepričan ekonomist. Poleg tega Damijan trdi, da nekatere težave pristanišča izvirajo iz tega, da je v večinski lasti države. »Če bi prišlo do privatizacije Luke Koper, se pravi če bi prišlo do vstopa strateškega partnerja in bi se delež države zmanjšal na primerno nizek delež, recimo na samo 25 odstotkov, bi s tem tudi politika izgubila svoj vpliv v Luki Koper in bi to zelo blagodejno vplivalo na nadaljnjo rast podjetja,« je ocenil. Sam je tudi mnenja, da bi država lahko svoj lastniški delež vsaj delno prenesla na lokalno skupnost. Na okrogli mizi v Kopru je bil govor o nadaljnjem razvoju Luke Koper, slovenskega okna v svet arhiv Veselko pa je glede možnosti uvedbe pristaniške uprave komentiral, da ima sistem s pristaniško upravo in koncesio-narjem prednosti in slabosti: »Če pogledamo v preteklost, je bilo prednosti takšne oblike, kot je sedaj, več kot pa slabosti.« Vstop strateškega partnerja po njegovih besedah ne zahteva nujno tudi ustanovitve pristaniške uprave. Tudi ostali udeleženci okrogle mize so se dotaknili teh vprašanj. Tako je prodekan na Fakulteti za management Mitja Ruzzier opozoril, da je Luka Koper vpeta v globalne logistične tokove, zato njeno prihodnost vidi v navezavi s strateškim partnerjem ali morda kar v navezi severnoja-dranskih pristanišč NAPA. Predsednik reške pristaniške uprave Bojan Hlača je poudaril, da obstoj močnih pristanišč v severnem Jadranu pritegne mednarodne transportne tokove in koristi vsem, ne le enemu pristanišču. Sicer pa so se na Reki že pred letom odločili za strateškega partnerja, saj je bilo to nujno zaradi načrtovanih infrastrukturnih investicij. Z izbiro so zadovoljni, saj se je učinkovitost dela na pristaniškem terminalu povečala za 20 do 30 odstotkov. Predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha pa je politiko pozval, naj uspešnega vodstva Luke Koper ne menja in naj se raje kot s kadrovskimi vprašanji ukvarja s tem, komu prodati 25-odsto-tni delež v pristaniškem podjetju. OKOLJE - Poročilo EEA in Evropske komisije Čista voda v evropskih počitniških destinacijah BRUSELJ - Večina evropskih plaž se lahko pohvali s čisto vodo. Kar 92,1 odstotka kopalnih voda v EU namreč izpolnjuje minimalne standarde kakovosti vode, ki jih določa direktiva o kopalnih vodah, izhaja iz včeraj objavljenega letnega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) in Evropske komisije o kopalnih vodah. Voda na 77,1 odstotka vseh kopališč je bila odlične kakovosti, kar je 3,5 odstotne točke več kot leto prej. Približno 93,1 odstotka morskih kopališč (v med-letni primerjavi gre za enoodstotno zvišanje) je dobilo oznako "zadovoljivo", medtem ko je bilo neustreznih manj kot dva odstotka kopalnih voda. Poročilo zajema tudi 47 vzorcev vode iz slovenskih kopališčih, ki so bili odvzeti v lanski kopalni sezoni, in sicer 21 iz morskih kopališč in 26 iz sladkovodnih kopališč (18 rečnih in osem jezerskih kopališč). Kopalna sezona v letu 2011 je v Sloveniji trajala na Obali 106 dni, v notranjosti države pa 77 dni. Poročilo navaja, da so vsa slovenska morska in sladko- POGOVOR - Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik »Evropski projekt Transarmon konkretna v ■••V • pomoč za podjetja, ki poslujejo cez mejo« TRST - Usklajevanje zakonodaje v korist čezmejnih malih in srednjih podjetij je namen čezmejnega evropskega projekta Transarmon. Projekt se je začel lani in so ga uradno predstavili pred nedavnim. Prvo operativno srečanje je bilo včeraj v Sežani, ko je projekt dejansko tudi stekel. Vodilni partner projekta, ki je sofinanciran v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013, je Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta. Partnerji v projektu so številne zbornice in organizacije iz Italije in Slovenije, neformalno pa bodo sodelovala tudi nekatera ministrstva oziroma njihovi uradi. Smisel projekta je pomagati slovenskim podjetjem, ki hočejo poslovati v Italiji in italijanskim podjetjem, ki poslujejo v Sloveniji. V ta namen bodo v okviru projekta zbirali informacije za usklajevanje poslovanja podjetij v skladu s slovensko oziroma italijansko zakonodajo. Kot nam je povedal včeraj direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, sta Italija in Slovenija v Evropski uniji, vendar so zakoni in normativi za poslovanje za podjetnike različni. Na osnovi projekta Transarmon naj bi torej omogočili čezmejnemu podjetniku, da mu bo v prihodnosti dejansko vseeno, ali bo en dan delal v Trstu in drugi v Kopru, v Mariboru ali v Celju. Pobudniki projekta bodo podjetnikom, ki se bodo obrnili nanje, v tej luči pripravili pogoje za poslovanje v drugi državi ob upoštevanju zakonodaje. Zdaj to ni mogoče, razlaga Šik, ker se predpisi v Sloveniji in Italiji razlikujejo zaradi različne implementacije evropskih direktiv in so velike razlike v delovnih razmerjih, na primer glede varnosti pri delu ali upoštevanju okolja. Največ slovenskih podjetij posluje v Italiji na področju gradbeništva. Toda če mora npr. podjetnik odpeljati odpadni material z gradbišča na od- Direktor SDGZ Andrej Šik kroma pad, mora biti v Italiji vpisan v poseben seznam. Če ga ni na tem seznamu, tvega zaplembo tovornjaka in sodni pregon. Odgovoren za varnost na gradbišču pa je lahko le tisti, ki je opravil ustrezen 16-urni tečaj. Tudi delavci iz nekdanjih jugoslovanskih držav, ki imajo delovno dovoljenje za Slovenijo, ne smejo delati v Italiji. Slovenska podjetja lahko torej pri poslovanju v Italiji naletijo na razne pasti in jih lahko doletijo hude kazni, ker so kontrole v Italiji zelo hitre in učinkovite. V Italiji je skratka vrsta normativov in pravil, ki jih mora slovenski podjetnik upoštevati in se jim prilagoditi. Smoter projekta SDGZ, ki postaja vedno bolj povezovalni člen na čezmejnem območju, je torej pomagati podjetnikom ob sodelovanju vseh partnerjev. Nenazadnje pa je to tudi prispevek k izboljšanju ponudbe in konkurenčnosti. Če je bil podjetnik iz Slovenije konkurenčen zaradi nižjih cen, bo namreč z usklajevanjem dejavnosti z vsemi zakonodajnimi normativi konkurenčen le zaradi kakovosti ponudbe. Aljoša Gašperlin I EVRO 1.2659$ -G/9 vodna kopališča lani dosegala predpisane standarde kvalitete, enako kot leto prej. Kopališča na Cipru, Hrvaškem, Malti in v Grčiji so za svoje kopalne vode prejela odlično oceno, pri čemer je najstrožjim priporočenim vrednostim (odlična kakovost) ustrezalo več kot 90 odstotkov kopališč, v Španiji, Italiji in na Portugalskem je bila kakovost vode v več kot 80 odstotkov primerov odlična. Na dnu lestvice so Nizozemska, Bolgarija, Latvija, Luksemburg in Belgija, kjer stroge priporočene vrednosti izpolnjuje razmeroma majhen delež kopališč, zlasti sladkovodnih. EEA in Evropska komisija sta v poročilu zbrali podatke o kakovosti vode na več kot 22.000 morskih, rečnih in jezerskih kopališčih po vsej Evropi za lansko leto, in sicer v vseh 27 držav članic EU, na Hrvaškem, Črni gori in Švici. Dve tretjini kopališč se je nahajalo ob morskih obalah, preostala pa na rekah in jezerih. Največje število morskih kopališč imajo Italija, Grčija, Francija in Španija, največ sladkovodnih pa Nemčija in Francija. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. maja 2G12 valute evro (povprečni tečaj) 23.5. 22.5. ameriški dolar 1,2659 1,2768 japonski jen 100,59 101,99 kitajski juan 8,0132 8,0643 ruski rubel 39,8984 39,7196 indijska rupija 70,8970 70,6640 danska krona 7,4316 7,4317 britanski funt 0,80440 0,80870 švedska krona 9,0605 9,0890 norveška krona 7,5730 7,5715 češka krona 25,495 25,294 švicarski frank 1,2011 1,2011 madžarski forint 302,00 297,05 poljski zlot 4,3670 4,3296 kanadski dolar 1,2940 1,2977 avstralski dolar 1,2977 1,2910 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4600 4,4543 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6979 0,6977 braziljski real 2,6447 2,6062 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3409 2,3314 hrvaška kuna 7,5710 7,5568 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23975 0,46685 0,73640 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,07167 0,11333 0,18667 EURIBOR (EUR) 0,393 0,682 0,969 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 39.926,66 € -179/G1 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. maja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,99 -4,04 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 46,00 -2,07 MERCATOR PETROL 125,50 -5,64 TELEKOM SLOVENIJE 69,50 -2,59 -1,14 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 AERODROM LJUBLJANA 11,85 DELO PRODAJA 24,00 -1,50 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,00 -0,07 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 2,53 -20,00 -9,64 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO 20,00 8,20 -- PROBANKA 5,40 7,50 SAVA 238,00 7,11 -2,86 -2,60 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 12,55 -1,41 -1,57 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. maja 2G12 -3/67 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,56 73,85 -0,35 -4,71 BANCO POPOLARE 0,96 -5,74 BCA POP MILANO 0,349 -7,60 -6,88 ENEL 0,88 2,32 -2,60 FIAT 3,878 -3,52 +0,21 GENERALI 2,766 8,49 -5,21 -4,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,02 -4,39 LUXOTT1CA 25,78 -2,88 -2,94 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,96 -3,26 -4,52 PIRELLI e C 1,615 8,145 -5,06 -6,06 SAIPEM SNAM SNAM 31,34 -4,89 STMICROELECTRONICS 4,1 +1,18 TENARIS TERNA 0,70 13,03 -4,80 -3,84 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,68 0,03 -2,79 UNICREDIT 2,28 2,536 -5,62 -3,21 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 90,07 $ +Q/19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. maja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 563,85 -3,11 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.745,11 +0,70 FIRS, Banjaluka 1.796,85 -0,23 +0,48 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.932,72 +0,68 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.428,07 2.529,01 -0,60 -0,40 S&P 500, New York 1.310,24 -0,49 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.199,88 6.285,75 5.266,41 +0,71 -2,33 -2,53 CAC 40, Pariz 3.003,27 -2,62 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.905,30 878,1 2.134,05 -3,22 -0,48 -1,90 Nikkei, Tokio 8.556,60 -1,98 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.780,42 18.786,19 2.363,44 -1,53 -1,33 -0,42 Sensex, Mubaj 15.948,10 -0,49 / ITALIJA Četrtek, 24. maja 2012 5 PALERMO - Velika množica na spominskih svečanostih za sodnikoma Falconejem in Borsellinom Odločen »ne« mafiji ob spominu na njene žrtve Mladi iz vse Italije pripluli v sicilsko prestolnico z ladjama zakonitosti PALERMO - V Palermu se je včeraj zbralo na tisoče mladih iz vse Italije na prireditvi ob 20. obletnici umora protimafijskega sodnika Giovannija Falconeja. Spominske slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Giorgio Napolitano in premier Mario Monti. Monti je v govoru pozval k boju proti vsem mafijam. »Vsa država se mora vključiti v boj proti mafijam, nihče ne sme misliti, da mu je prizaneseno. Proti Cosa Nostri se ni mogoče boriti samo v Palermu, proti Ndrangheti v Reggiu Calabrii in proti Kamori samo v Neaplju,« je poudaril. Monti je poleg tega odkril marmorno ploščo v spomin na več kot 200 žrtev mafijskih združb. Plošča stoji v Vrtu spomina - nekdanjem posestvu mafijskega šefa Micheleja Greca, ki so mu ga oblasti zasegle, danes pa je tam mestni park. Slavnega sicilijanskega lovca na mafijo Giovannija Falconeja je 23. maja 1992 umorila mafijska združba Cosa Nostra. Sodnik je bil skupaj s soprogo Francesco Morvillo in tremi telesnimi stražarji ubit v atentatu na avtocesti pri Capaciju blizu Palerma. Le dva meseca zatem, 19. julija 1992, so v podobnem napadu v Palermu ubili tudi Falconejevega najtesnejšega prijatelja in sodelavca Paola Borsellina. Mafija dotlej še ni izvedla tako silovite ofenzive na predstavnike države, ki so se borili proti njej. Falcone je postal simbol trdovratnega boja proti mafiji, njegov umor in umor Borsellina, katerih ozadje vsekakor še ni do kraja pojasnjeno, pa je prinesel preobrat v odnosu prebivalstva do organiziranega kriminala. Kmalu po smrti Falconeja se je na ulicah Palerma zbralo več sto tisoč protestnikov, številni Sicilijanci so prekinili molk in javno izrazili nasprotovanje mafiji. Več poslovnežev se je uprlo plačevanju »varščine« Cosi Nostri, kar so morali nekateri med njimi plačati z življenjem. Le malo po umoru Falconeja so na Apeninskem polotoku sprejeli tudi novo protimafijsko zakonodajo, ki je mafijskim skesancem zagotovila občutno nižje kazni v zameno za pričanje proti mafijskim šefom. Zaradi tega je tožilstvo v letih po smrti Falconeja doseglo pomembne uspele v boju proti Cosa Nostri. Zaradi sodelovanja pri umoru Falcone-ja so na dosmrtne zaporne kazni obsodili 29 mafijskih šefov, šest mafijcev, ki so zaradi sodelovanja s pravosodnimi organi dobili le 15-letne zaporne kazni, pa je že na svobodi, kar je v Italiji sprožilo nemalo ogorčenja. Strah pred napadi mafije je na Apeninskem polotoku še vedno zelo prisoten. Nazadnje ga je oživil sobotni bombni napad na poklicno šolo v Brindisiju, v katerem je bila ubita 16-letna dijakinja Melissa Bassi. Ladji zakonitosti ob včerajšnjem pristanku v Palermu ansa PALERMO - Slovenska dijakinja na ladji zakonitosti »Zares lepo bi bilo, da bi vsi lahko doživeli to, kar sem danes doživela jaz« Dijakinja liceja Prešeren Jessica Frandolič zastopala tržaško dijaško konzulto - Predstavitev slovenskih šol PALERMO - »Zares lepo bi bilo, da bi vsi lahko doživeli to, kar sem danes doživela jaz.« Tako je o včerajšnji palermski manifestaciji ob 20. obletnici mafijskega pokola v Capaciju dejala dijakinja Liceja Franceta Prešerna Jessica Frandolič, ki je bila med tistimi, ki so v Palermo pripluli z ladjama zakonitosti, ! VIDEM O 13/27 O PORDENON 14/26 4b TRBIŽ O _ 7/16 7/20 0 7/16 ' KRANJSKA G, ČEDAD O 14/26 ^^^ ¿3° CELOVEC O 11/20 O GRADEC 12/21 ¿5 ¿Jo 10/17 S. GRADEC TRŽIČ 11/19 O KRANJ CELJE VI/21 MARIBOR 012/20 PTUJ O M. SOBOTA O 14/21 K LJUBLJANA O N. GORICA 12/20 N. MESTO 12/18 POSTOJNA O 12/18 KOČEVJE REKA 15/21 ZAGREB^ 15/20 4^/7 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo nebo zjutraj skoraj jasno, popoldne spremenljivo, še posebej v gorskem svetu. Proti večeru se bodo pojavile krajevne plohe ali nevihte najprej v Alpah in Pre-dalpah, nato tudi v nižinskem svetu. Temperature se bodo rahlo znižale. Ob obali bo pihal jugozahodnik. Jutri bo sončno, popoldne bodo krajevne plohe. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. V soboto bo spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. LONDON - Amnestv International objavila 50. letno poročilo -v Človekove pravice še vedno teptane v številnih državah sveta LONDON - Organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je objavila letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu, ki se nanaša na razmere v lanskem letu, ko je AI praznoval 50-letnico svojega obstoja. Poročilo vsebuje pregled po regijah, pa tudi ločena poročila o stanju človekovih pravic v 155 državah sveta, med drugim tudi v Sloveniji. AI je lani zabeležil specifične omejitve svobode izražanja v najmanj 91 državah, mučenje ljudi ali druge oblike slabega ravnanja z njimi - v številnih primerih zaradi sodelovanja na demonstracijah - pa v najmanj 101 državi. V letu 2011 je bil svet priča protestom po vsem svetu. Kljub omejitvam svobode izražanja v najmanj 91 državah so ljudje odšli na ulice ter preko medijev in spleta zahtevali demokracijo, svobodo in pravičnost. Številne vlade so odgovorile z nasiljem. Ljudje so bili mučeni ali so z njimi drugače slabo ravnali v najmanj 101 državi, v številnih primerih zato, ker so sodelovali na protivladnih demonstracijah, dodaja AI. V času, ko AI vstopa v šesto desetletje svojega delovanja, je tokratno poročilo ne le priča trpljenja tistih, ki živijo v senci kršitev človekovih pravic, ampak tudi tistih, ki so navdahnjeni za ukrepanje, pogosto z visokim tveganjem za lastno varnost, da bi zagotovili človekove pravice in dostojanstvo za vse, opozarjajo v omenjeni organizaciji. Protestniki v ljudskih vstajah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter drugod po svetu so lani pokazali velik pogum. Vlade in mednarodna skupnost kot celota so se večinoma odzivale neprimerno. Zlasti Varnostni svet Združenih narodov se je nekajkrat izneveril svoji vlogi zaščitnika mednarodnega mira in varnosti, med drugim s prepoznim ukrepanjem glede Sirije, v poročilu ugotavlja AI. AI v poročilu tudi poziva k sprejemu močne globalne pogodbe za nadzor trgovine z orožjem in opozoril na slabo vodenje držav ter VS ZN. AI ob tem navaja, da vsako leto za posledicami oboroženega nasilja umre pol milijona ljudi; do tega prihaja tudi zato, ker se orožje prodaja v države, kjer je velika verjetnost, da ga bodo uporabili za kršenje človekovih pravic. Julijsko srečanje ZN za dogovor o sprejemu pogodbe za nadzor trgovine z orožjem bo lakmusov test za politike, da postavijo pravice pred lastne interese in dobiček, še opozarja AI. V organizaciji ob tem navajajo, da je najmanj 60 odstotkov kršitev človekovih pravic, ki jih je dokumentiral AI, vključevalo osebno in lahko orožje. Najmanj 55 oboroženih skupin in vladnih sil po podatkih ZN uporablja otroke kot vojake ali pomožne čete. Le 35 držav pa objavlja nacionalna poročila o transferjih konvencio-nalnega orožja. AI dodaja, da se brez močne pogodbe «zdi vloga VS ZN kot branitelja globalnega miru in varnosti obsojena na neuspeh; njegove stalne članice imajo namreč možnost podajanja veta». Pet stalnih članic VS ZN ob tem predstavlja ravno tiste države, ki opravijo največ trgovine z orožjem: ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska skupno izvozijo kar 70 odstotkov svetovnega orožja. AI ob tem še ocenjuje, da se zdi, da je VS ZN odveč kot branitelj svetovnega miru, saj ni posredoval glede Šrilanke in ni ukrepal proti hudodelstvom zoper človečnost v Siriji, ki je ena glavnih kupcev orož- ja od Rusije. Na drugi strani pa so bile Indija, Brazilija in Južnoafriška republika kot države s čedalje večjim vplivom vse prepogosto sokrive skozi svoj molk, še poudarjajo v AI. »V zadnjem letu je vse prepogosto postalo jasno, da so oportunistične povezave in finančni interesi poteptali človekove pravice, ko so globalne sile manevrirale za vpliv na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Jezik človekovih pravic se sprejme, ko služi interesom politike ali korporacij, ter odrine, kadar je neprijeten ali stoji na poti dobičku,« je ocenil Shetty. V lanskem letu je bil po oceni AI storjen napredek pri odpravi smrtne kazni, čeprav še vedno ostaja veliko dela. Smrtno kazen je do danes z zakonom ali v praksi odpravilo 141 držav. 21 od 198 držav sveta je izvrševalo smrtno kazen - to je več kot tretjina manj kot pred desetletjem. Kitajska je usmrtila na tisoče svojih državljanov - celotne številke niso javno objavili. Javne usmrtitve so še vedno izvajali v Iranu, Severni Koreji, Savdski Arabiji in Somaliji. Konec leta 2011 je bilo na smrt obsojenih najmanj 18.750 ljudi. Ob tem v AI opozarjajo, da navedene statistike niso povsem izčrpne, saj se nanašajo na države, v katerih je AI zabeležil kršitve človekovih pravic v letu 2011. ZAGREB - Poklon Črne gore sosedi Sporno »darilo« podmornice Srbiji ZAGREB - Črna gora bo Srbiji poklonila podmornico mornarice nekdanje jugoslovanske vojske, ki bo razstavljena v vojašnici v Novem Sadu, so včeraj poročale srbske Večernje novosti. Hrvaški mediji so ob tem zapisali, da je Črna gora podob-ngora podmornico podarila tudi Sloveniji, čeprav tega naj ne bi smela, ker naj bi šlo za predmet nasledstvenih pogajanj. Na srbskem obrambnem ministrstvu so potrdili, da bodo postopek prevzema podmornice začeli v prihodnjih dneh. Gre za podmornico vrste »Una«, ki je bila namenjena diverzantskim enotam. Dolga je 20 metrov in težka 90 ton. Enako podmornico je Podgorica že podarila Sloveniji, medtem ko je Hrvaška dobila mini-podmornico P-911 »Tisa«. »Težava je, da so podmornice predmet nasledstva in jih ne bi smeli prodati ali podariti, glede na to, da vse podmornice pripadajo Hrvaški,« je včeraj poročal hrvaški novičarski spletni portal Index.hr Kot pojasnjuje, je bilo pred razpadom nekdanje SFRJ vseh šest podmornic razreda »Una« zasidranih v Splitu. Po razpadu SFRJ so pet podmornic prepeljali v Črno goro, na Hrvaškem pa je ostala zgolj ena, ki je bila v začetku vojne na remontu. »Glede na to, da so bile podmornice nazadnje vpisane kot lastnina splitskega vojaškega pristanišča Lora, je podmornica, ki jo nameravajo podariti Srbiji, v skladu z nasledstvenimi pravili dejansko lastnina Hrvaške,« še navaja index.hr. Spletni portal še navaja, da je bilo veliko težav, ko je Podgorica podmornico podarila Sloveniji, saj naj bi obstajale bojazni, da bo Hrvaška preprečila izročitev. »Na koncu je vse potekalo v popolni tajnosti,« še piše index. hr. Hrvaški mediji so lani poročali, da je Slovenija podmornico iz Črne gore prepeljala prek ozemlja Srbije in Madžarske, da bi se izognila Hrvaški. V Skopju gradijo kip Filipu Makedonskemu SKOPJE - V središču makedonske prestolnice Skopje so začeli graditi velikanski kip vladarja antične Grčije Filipa II. Makedonskega. Gradbeni projekt so že kritizirale makedonske opozicijske stranke, pričakovati pa je tudi neodobravanje Grčije, s katero ima Makedonija že vrsto let spor zaradi imena države.Kip Filipa II., ki je Makedoniji vladal v četrtem stoletju pred našim štetjem, bo ob koncu gradnje visok 13 metrov, stal pa bo na 16 metrov visokem podstavku. Novi kip bo stal nekaj sto metrov stran od spomenika, posvečenega Filipovemu sinu Aleksandru Velikemu, ki so ga dogradili lani. Opozicijske stranke makedonske levice so oba projekta kritizirale, saj menijo, da sta nepotrebno zapravljanje denarja, ki promovira nacionalizem. Konservativna vlada pa nasprotno trdi, da sta projekta del prenove urbanega središča makedonske prestolnice, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZN so Makedonijo sprejeli v članstvo pod kratico FYROM (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija), vseeno pa jo je več kot 120 držav priznalo pod imenom Republika Makedonija. Grčija pa majhno severno sosedo od osamosvojitve leta 1991 ovira pri vstopanju v različne mednarodne organizacije. Grčija trdi, da želi Makedonija z imenom in s spomeniki nekdanjim makedonskim vladarjem na novo napisati zgodovino. Grki namreč menijo, da sta Filip in Aleksander Veliki del njihove kulturne dediščine.