AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY < AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 14, 1940 LETO XLIII. — VOL, XLIII. ^ ^Slovenskem narodnem dolled ^ Clair Ave. se bo vršil jj, 0 večer zanimiv program, je erem bo v glavnem kaza-L ^novejših premikajočih Setih Gtek bo ob osmih" Do it bodo kazane slike, vse ■ fVah ■ »v ttn> Hi sicer od slovenskih ločencev in pa slike ra-Pgt Venskih lepih vrtov. Ta (fc da je 2rška ar" ftoj 'tirana in da je de-' ki vV^ena sprejeti vsako-\ ^ 1 Poskušal prestopiti %(]-Je' Grška venomer po-\ !(• ojačenja na albansko !5fJ% imajo baje Italijani itv U v°jakov. Vsi lastniki >t)t^ dobili obvestilo, naj Voljeni pripeljati tru-|k^no mesto v teku šti-* ^a*" bo to vlada nazna- Nikjer se ne čuti, da bi grška vlada kaj popuščala, četudi pritiska nanjo Berlin in Rim. Zanaša se pa predvsem na pomoč angleških ladij, ki se nahajajo v Sredozemskem morju. Po vsej Grški je zavladalo veliko veselje, ko je turška vlada naznanila, da je pripravljenih 2,000,000 bajonetov za sovražnika, ki bi se drznil napasti deželo. Grška se zanaša na Turško, da ji bo prišla na pomoč, če jo bodo napadli Italijani. Otroci! V Columhustu M bilo shorn prišlo do diplomatskih, zapletljajev, da ni predsednik Roosevelt z' previdno potezo rešil situacije. Iz Washingtona je namreč dobil povabilo governer Briclc-er, da bo spremljal predsednika, ki si bo ogledoval mesto. Bricker je zvedel, da je dobil enako vabilo tudi bivši governer Davcy. Zato je Bricker ročno izjavil, da se ne bo vozil v predsednikovem avtomobila., če bo tam tudi Davey. No, Roosevelt je povabil v svoj avto Bricker ja, a Davey se je vozil v povorki v svojem avtomobilu in domovina je bila rešena. -o-—.- Rusija se utrjuje na Romunski meji Bucharest, 13. okt.—Izza meje prihajajo poročila, da je ruska armada postavila ob reki Prut, to je na rusko-romunski meji težke in daljnonosne topove. Obenem zbira nove čete na meji, a v Črnem morju zbira večje število najhitrejših ladij. Druga poročila tudi vedo povedati, da so Rusi potopili dva romunska patruljna'čolna v ustju reke Donave. Iz severne Buko-vine, katero je Rusija vzela poleti Romuncem, se poroča o mrzli ob,me- Ameriške ladje bodo poslane v Orient po Amerikance Washington. — Državni oddelek ameriške vlade je izposloval, da bosta pluli dve največji ameriški potniški ladji na Daljni Vzhod, to je Manhattan in Washington, da bosta pripeljali do-, mov ameriške državljane, katerim je vlada ukazala domov iz Kitajske in Japonske. Vsaka teh ladij lahko vzame na krov do 3,-000 potnikov. Poleg teh je pet drugih ameriških ladij v Pacifiku in tudi več tovornih parni-kov, ki bodo na razpolago ameriškim državljanom. Sodi se, da je do 16,000 Amerikancev v Orientu. -o-- Veličastno so bučale orgle v novi newburski cerkvi ga bo prvič v Ameriki izvajal pevski zbor Glasbene matice v nedeljo 3. novembra. Za to priliko bo inštalirala tvrdka Halle Bros. električne Hammond orgle v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Vstopnice so po 50c, 75c, in $1.00. Dobijo se v predprodaji pri Mrs. Makovec in pri pevcih in pevkah Glasbene matice. -o- Preko tisoč ladij je bilo potopljenih New York.—Ameriška časnikarska agentura je izračunala, da je bilo v tej vojni potopljenih že najmanj en tisoč ladij v skupni tonaži 3,574,695 ton; 7,877 oseb je utonilo, a pogrešanih zaznamujejo 6,796. -o- Zborovanje zdravnikov V mestnem avditoriju se ta teden >vrši zborovanje zdravniške zVeze (International Postgraduate Medical Association). Pričakuje se nad 5,000 zdravnikov iz vseh držav Amerike. Na sporedu so predavanja, ki se prično ob osmih zjutraj in tra-Ijajo do desetih zvečer. Cerkveni koncert, ki ga je podal sinoči pevski zbor Slovenija z gostovanjem g. Toneta Šublja, je bil popolen uspeh. Ker so bile vse klopi zasedene in ker se računa, da je okrog 700 sedežev, je bil torej odziv cd strani občinstva sijajen. Tekom vsega koncerta so igrale pa glavno vlogo nove orgle, iz katerih so mojstri: g. Ivan Zorman, Mr. Montague ter g. Ralph Godec izvabljali čudovite glasove. Kakor je omenil g. Matija Jager, barbertonski župnik, ki je imel zelo značilen nagovor, da so orgle mati vseh cerkvenih glasbenih inštrumentov, je to tudi resnica. Orgle so včasih kot tiha molitev zapuščenega srca, pa tudi visoka pesem iz prekipevajoče duše, ki hoče na ves glas povedati svoja čustva. Zelo se nam je dopadla "Pesem o sv. Neži," ki jo je pel g. Šubelj, ki je stara ljudska pesem z zelo prikupi ji-vo melodijo. Ves program je bil zelo lep in bi ga sam Anton Foerster, priznani cerkveni glasbenik, ne izbral boljšega. Do 3,000 nemških vojakov je bilo ubitih pri bombardiranju ladij London, 13. okt. — Angleški bombniki so bombardirali pristanišče Lorient na francoskem obrežju. Bombe so zadele in potopile dve nemški ladji, pri čemer je bilo ubitih najmanj 3,000 nemških vojakov. Lorient leži v Bretagni, južno od Bresta in je eno izmed pristanišč, odkoder je nameraval Hitler voziti vojaštvo v Anglijo, če bi bil napovedal invazijo. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da je dobilo informacije o tej katastrofi iz zanesljivih virov iz Nemčije. Sinoči so angleški avijatičar-ji zopet izvedli velik napad na Nemčijo. Nad 40 raznih krajev po Nemčiji so napadli. Zlasti so metali Angleži težke bombe na Berlin in na Kruppove orožarne pri Essenu. Kot se poroča, so prebivalci Berlina zelo razburjeni in nervozni radi neprestanih angleških napadov, ker se jim je v začetku vojne pripovedovalo, da je Berlin absolutno varen pred vsakim zračnim napadom. Sinočni napad na Berlin je trajal več kot dve uri. -o- Nemci bombardirajo zlasti angleške industrijske kraje, pa tudi London Londoi), 14. okt.—Danes zgodaj zjutraj so nemški bombniki zopet prileteli na London, zlasti pa so posvetili vso pozornost angleškim industrijskim krajem v severovzhodni Angliji. Bombe so danes ubile 15 oseb in 20 so jih ranile, ko so zadele v dva javna zavetišča. Bombe niso povzročile industriji posebne škode, toda razdejale so do 100 stanovanjskih hiš. Sinoči in danes zgodaj so Nemci z vso silo bombardirali London. Do polnoči je bilo bombardiranih 21 londonskih okrajev. Protizračne baterije so grmele vso noč in se otepa-vale Nemcev. Ob šestih zjutraj (v pondeljek) je bilo pa zopet vse mirno nad angleško presto-lico. Amerika ne mara vojne, toda braniti zna svoje pravice : Tako je predsednik Roosevelt povedal vsemu svetu, zlasti pa diktatorjem, da ne bomo branili samo svoje dežele, ampak tudi oba morja za svoje ladje. Dayton, O. — Predsednik Roosevelt je imel tukaj svoj govor zadnjo soboto, v katerem je izjavil, da ta dežela ne želi vojno z nobenim narodom, obenem je pa predsednik izjavil svarilo najnovejši zvezi diktatorjev, da ne bomo znali braniti samo svojih obrežij, ampak tudi Pacifik in Atlantik, da bodo mogle pluti po teh vodah naše ladje. Predsednikov govor je bil oddajan po radiu in se ga je prestavilo na šest jezikov ter ga razposlalo po vsem svetu. Ta predsednikov govor je bil prvi uradni odgovor prvega predstavnika Zed. držav novi zvezi diktatorjev. S tem je hotel predsednik Zed. držav povedati, kakšno politiko bodo zasledovale Zed. države v očigled sedanjega svetovnega položaja. V tem govoru je predsednik Zed. držav brez ovinkov povedal vsemu svetu, da bodo Zed. države pomagale Angliji v njeni junaški obrambi proti diktatorjem. Kot v odgovor republikanskemu predsedniškemu kandidatu, ki je obdolžila Rooseveltovo administracijo, da zasleduje pot do vojne, je predsednik izjavil: "že mnogo let sem uporabljal vso eneržijo, da bi obdrža) to deželo in druge republike v miru z ostalim svetom. In to je tudi danes predvsem moj namen." Roosevelt je rekel, da je naš glavni namen oborožitve to, da bomo pripravljeni braniti to deželo, pa ne samo našo deželo, ampak vseh 21 republik v zahodni hemisferi. Predsednik je direktno udaril najnovejšo zvezo, diktatorjev •/. besedami: "Nobena zveza diktatorjev Evrope in Azije nam ne bo zastavila pot, ne nam ne naši demokraciji. Nobena zveza diktatorjev Evrope in Azije nam ne bo zabranila pomagati zadiljemu svobodnemu narodu, (Angliji), ki se bori proti njim." Predesdnik Roosevelt se je nahajal dva dni v državi Ohio in ko se je v soboto odpeljal nazaj v Washington, so ga demokratski voditelji zagotavljali, da bo tudi letos dobil večino glasov v državi Ohio, ne morda sicer tako veliko kot -pred štirimi leti. ko je premagal Landona za 600, 000 glasov, toda večina bo pa le in ta šteje. Nemčija pošilja bombnike in okiopne avtomobile vedno v večjem številu v Romunsko Bucharest. — V soboto je dospelo zopet večje število nemških bojnih letal, oklopnih avtomobilov in vojaštva v Romunsko. V diplomatskih krogih se govori, da je vpad v Grčijo od strani Italije in Nemčije neizogiben. Ogromni oklopni truki so dospeli danes v romunsko glavno me- sto, natrpani vojakov, posebno izvežbanih za invazijo. V soboto dopoldne je dospelo v Bucharest« kakih 4,000 nemških vojakov in še vedno so prihajali novi. S seboj so imeli polno bojno opremo. Na trukih je bilo videti protizračne topove in strojnice. Nemci so pripeljali v Romunsko mnogo bojnih letal. Kdo hoče pomagati? Pričakuje se, da se bo v sredo registriralo do 185,000 fantov in mož v okraju Cuyahoga. Armada 5,000 oseb je pripravljena, da bo pomagala brezplačno pri registraciji v voliv-nih kočah. Volivni odbor pro- Francozi ploskajo napadom na Nemčijo Vichy, Francija.—Radio iz Pariza javlja, da so nemške oblasti zagrozile, da bodo zaprle vsa kino gledišča v Parizu, če ne bo občinstvo prenehalo aplavdirati prizorom, ki kažejo, Smrtna poškodba Včeraj popoldne so se vračali iz Geneve, O. s svojim avtom Frank Legan iz 5609 Carry Ave., njegova žena Uršula, njegov brat John ter Frank in John Mohorčič. Pri Perry, O. je Legan, ki je vozil avto, zadel v velik truk s tako silo, da so dobili vsi v avtu težke poškodbe, a on sam je bil pa ubit. Vse so odpeljali v bolnišnico v Painesville, O. z v e č j i m i ali manjšimi poškodbami. Ponesrečeni Frank Legan je bil star 48 let. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Frank 2a-krajšek, 6016 St. Clair Ave. Casr pogreba in drugo bomo poročali jutri. si, da se javijo še nadaljni, ki bi hoteli pri tem pomagati. Načelnik volivnega odbora, Simon, naznanja, naj pridejo vsi ti, ki bodo pomagali v sredo pri, registraciji, nocoj ob osmih na sestanek v Public Hali, kjer se jih bo poučilo o tem delu. Slovenci so bil! imenovani v naborno komisijo Governer Bricker je imenoval za vsako clevelandsko vardo in za vsako predmestje po pet mož v naborno komisijo ter po tri može v svetovalni odbor. V naborni odbor so imenovani tudi sledeči Slovenci: John M. Novak v naborno komisijo za 23. vardo, John L. Mihelich in Michael Oerrezin v svetovalni odbor iste varde. Za 32. vardo je bil imenovan v svetovalni odbor odvetnik Leopold Kushlan. Ta naborna komisija bo imela vso pravico določiti, kdo bo šel v armado od novih registrirancev in kdo ne. kako angleški avijatičari bombardirajo nemške kraje. Nemške oblasti smatrajo tak aplavz kot znamenje sovražnosti napram Nemčiji in če se bo zaslišal v gledišču še en sam aplavz, bo gledišče za vselej zaprto. TRI SESTREMATERE NA EN DAN Penfield, 111.—Mrs. O'Don-nell je oni dan porodila dvojčke. Na isti dan so pa vile rojenice obiskale obe njeni sestri in jima prinesle vsaki po eno deklico. V bolnišnico Zadnji petek je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico mlada Viola Erste, hčerka Mr. in Mrs. Louis Erste iz Whittier Ave. Srečno je prestala operacijo. Uradne ure Dr. F. J. Kern naznanja, da bodo od p6ndeljka do vključenega petka njegove uradne ure od 6. do 9. zvečer. Filmski junak Tom Mix se je ubil Florence, Ariz. — Tom Mix, ki je bil ideal mladine v filmskih slikah, se je smrtno ponesrečil, ko se je njegov avto zvrnil nanj. Vozil je z brzino 80 milj na uro, ko je prišel do nekega mostu, katerega popravljajo. Ker je vozil s tako brzino, se ni mogel umakniti in je zavozil naravnost v grobljo. Bil je star 60 let in zapušča ženo in dve omoženi hčeri. Imel je navado, da je nosil pri sebi vedno dosti denarja, tako je imel tudi sedaj okrog $6000 v žepu. OROPAN, PA MORA LEPO MOLČATI Philadelphia. — Raymond Pandze je bil oni dan okraden. Tatovi so mu vzeli dve žepni uri in pa nekaj cekinov. Rajko se boji, da bi policija našla tatu in njemu vrnila cekine, ker bi ga prijel Stric Sam radi cekinov, ki jih ne sme imeti v posesti. Nov grob Danes zjutraj je umrl Joseph Petrič, star 49 let, stanujoč na 1099 E. 71 st St., iz znane Petričeve pionirske družine. Truplo bo ležalo doma. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod Frank Zakrajšek. Cas pogreba ]in drugo priobčimo jutri. ■MMMMMM ^0.242 ^sredo bo zanimiva slikovna predstava Ocenilo se bo slovenske vrtove in slovenske poročne pare N°VI ČLANI GLASBENE MATICE i ^St' -- k(J| ^n°Vni Člani so pristopi, jJ^m matici: Mrs. Ana \ Theresa Kmet, Mr. »Vsij^an, Mr. Louis Ma-V Clevelanda. Iz Euclid, ^ j. Pristopila Mr. Fred NeJ Ir- John Škoff. Na-'Hi. organizacije iz Cle-\ šjUštvo "Napredne Slo-\; S. -N. P. J., dru-CebiV' št. 544, S. N. P. 'V, Ženska Zveza št. Nk * (Slovene) Club in S»n nska Zveza št. 10. jfil ^°vni član je tudi pri- mNtt' Ribar iz ("i, k0®-*. D. C., Mr. John * N»k■ Colorado, Sloven-Jo ^ Pevski zbor in Slo- društvo "Preše-> 3uebIa' Col°- peV- /J > h . Savica," West New-' U J ln društvo št. 168, S. f Si Conemaugh, Pa, — Sz\ Ane- 4• S" D" Z- iA}jj0° Glasbeni matici $3. ttla člana sta pa pri-i\d8 S'. Antonia Svetek iz l i* ^Mr. Ludvik Vr-K^le Heights, Ohio. AVn hvala. mJ^jPr6sim° občinstvo, da |/| fij .(J^eskrbi vstopnice za nebovzetje," katere-: ji. Ves okraj ,ie eno samo ogromno vojaško taborišče. Mesto Cernauti je bilo počiščeno civilistov in na tisoče delavcev pridno ravna zemljo za nov zrako-plovni pristan. Po vseh hišah so nastanjeni vojaki. Vse te priprave na ruski meji so dale povod govoricam, da se Rusija pripravlja za slučaj, če bo Hitlei- ukazal pohod na Dardanele in dalje v Turčijo. V tem slučaju bi bila ruska armada za hrbtom Nemcem, ki bi operirali iz Romunske. -o—*- 12 letni dečko je vrgel otroka v reko Kalamazoo, Mich. — Richard Terrell, star 12 let, je priznal šerifu, da je vrgel v reko Kalamazoo 3 letnega Ronalda Hib-barda samo zato, ker je otrok jokal pri igri. Fant pravi, da so se otroci igrali roparje in orožnike ob reki. Ronald si je sle-kel overalls in ker jih ni hotel zopet obleči, ga je Richard udaril s palico. Otrok je zadel jokati in ker se je Richard bal, da ga bo zatožil doma, je prijel otroka in ga vrgel v reko. Policija išče za truplom v vodi. Dozdaj so dobili dečkove overalls in en čevelj, truplo je pa najbrže voda odnesla. -Q.- DOMOVINA BESEDA IZ NARODA Slike in potovanje Vnebovzetje V zadnji številki smo podali uvod in prvi del oratorija "Vnebovzetje," ki ga bo podala Glasbena matica v nedeljo 3. novembra na odru SND St. Clair Ave. Danes hočemo pa na kratko opisati drugi in tretji del te prekrasne skladbe. V prvem delu poje Visoka pesem, kako vabijo nebeščani Marijo, naj pride k njim, a zemljani jo prosijo, naj ostane še pri njih. To, drugo dejanje, pa poje o ločitvi Marije s tega sveta. Ta del se prične s kratkim, zelo mirnim, nekako klasičnim stavkom (v F-duru), predstavljajočim mirno Marijino ločitev od sveta. Koj nato pripoveduje bariton v izredno lepem in značilnem recitativu zgodbo o apostolih, ki "so prišli, čeprav raztreseni po vesoljnem svetu, po božjem navdihne-nju vsi v Jeruzalem in so med petjem angelov pokopali Devico Marijo. Ko pa so tretji dan zopet prišli h grobu, niso več našli trupla v njem in so se močno čudili. Krepko in energično je nadaljno pripovedovanje bas-sola o prerokbi v raju: "Gospod Bog je rekel kači: Sovraštvo bom naredil med tabo in med ženo, med tvojim in njenim zarodom." Marija je sicer umrla, toda njeno telo ni v grobu strohnelo, temveč je bilo vzeto v nebesa z dušo in telesom. Kako sta potemtakem ves strah in groza smrti uničena, opeva v Sattnerjevem oratoriju krasno« uspeli moški zbor v a-molu. Glavni motiv nastopi najprej v basih, potem v tenorih, slednjič v združenih obojih glasovih. Istotako markantna je druga tema "O pekel, kje je tvoja zmaga ?" ki jo zaporedoma pojo poedini glasovi. V nadaljnem razvoju zbora se glasovi zopet združijo v mogočne akorde, prvi sklep na molovi dominanti je pa unisono. Marija, ki je smrt ni mogla obdržati v groba temi, se dviga proti nebeški domačiji. "IKdo je ta, ki kakor^ zarja vstaja?" vprašuje tenor-solo v divnem samospevu. Trikrat vprašuje "Kdo je ta?" in vsakikrat je njegov glas višji in slovesnejši. Nato močno zadonijo orgle, slaveč Marijino pot v nebesa, zatem preide klavirska spremljava v nežni pianissimo, kateremu sledi damski zbor (zbor angelov). Jako lep, v preprostem narodnem tonu zamišljen je sledeči glavni motiv: "Rajska Devica, ti čudovita nebeška Gospa!" Konec damskega zbora se zopet mirno giblje. Damskemu zboru sledi moški zbor, krepak in slovesno vznesen. Pri besedah "Kot cipresa nemrjoča, kakor cedra z Libana" je skladatelj jako primerno Uporabil za zbor samo dva konsonančna trizvoka. Zbor se tudi nadaljno razvija čvrsto in zanimivo. Po končanem moškem zboru se združita oba zbora, damski in moški v osmeroglasen pozdrav. Kratka medigra ljubkega značaja nas uvede potem v daljši osmerospev, ki ga je skladatelj izdelal z veliko skrbnostjo in ga opremil z bogatim glasbenim nakitom. Posamezni glasovi kar tekmujejo med seboj, kateri bo Marijo lepše proslavil. Prav poseben biserček drugega dela Sattnerjevega oratorija je dvospev za sopran in tenor. Kot formalno dovršen in vseskozi enotno pisan stavek, hkrati v izrazu čudovito gorak, se bo lahko tudi pri kakih manjših glasbenih prireditvah izvajal z velikim uspehom. Mešan zbor, ki sledi dvospevu, je živahen, poln moči, veselja in navdušenja. "Zdrava žena, ki si kači glavo strla, zdrava Judit, zdrava Ester" odmeva dalje v zboru, vedno krepkeje, vedno izraziteje, vedno silneje, tako da bi bil za sklep drugega dela že ta mešani zbor bredzvomno dovolj učinkuioč. A skladatelj je pritegnil k sklepu še zadnje tri točke prvega dela, namreč: spev grlice (flavto), sopran-solo in mešani zbor "Pridi z Libana ženinu zvesta," vsled česar je konec še bolj efekten in sijajen. V tretjem delu (kronanje) se oglasi kronist (tenor-solo) in pripoveduje, da se je prikazalo veliko znamenje na nebu. Pripravlja se proslava Marije, ki prejme krono večne slave. K proslavi svirajo orgle in klavir mogočno idealizirano koračnico. K sklepu se pridruži mešani zbor s krepko enoglasno alelujo in impozantnimi večglasnimi vzkliki. Glasovi rajajo na vse mogoče načine, silijo kvišku v krepkih sekvencah, končno se pa umirijo na toniki in se umaknejo Mariji, ki v veličastnem samospevu (sopran-solo) poje "Magnificat." Komaj konča Marija, že zaori zbor v novem tematičnem stavku, polnem življenja in vriska. Veselje narašča in žalosti ni več; hrepenenje je utešeno, zato se glasi aleluja v nepretrganem tiru od zbora do zbora, da vse odmeva rajskega veselja. , "Povikšana je sveta božja Porodnica nad kore angelov v nebeškem kraljestvu," so besede kronista (bariton-solo), ki jih poje s spremljevanjem orgel. Sledi violinski solo, topeč se v blagem užitku, zbor Zemljanov (mešan zbor) pa se spusti na kolena, da počasti vnebovzetje in kronanje. "Ce7 ščena Marija" je zadnji in najumetnejši zbor, ki pomenljivo deklamira pesniško besedilo in dramatično slika Žalost Evinih otrok na zemlji. * . To je vsebina tega veličastnega dela, s katerim se dozdaj ne da primerjati nobeno delo istega nivoja med Slovenci. Vsa glasba je prirejena tako, da bo lahko umljiva vsakemu in melodija je pa prav iz narodnih motivov tako, da je to delo povsem nekaj našega, nekaj slovenskega. Zato bi pa zamudil vsak nekaj lepega, kdor bi to prezrl Wnt kak vsakdanii doeodek. Izlet s slikami je bil sijajen, še bomo gledali slike! Ko sem se vrnil domov, zelo vesel, sem se doma še bolj razveselil pisma iz stare domovine od mojega velikega prijatelja, g. dr. France Trdana, v katerem mi je sporočil veselo vest, da sta on in g. Tishler med tem časom posnela nove slike in sicer prav take, po katerih so mnogi že dolgo pov.-praševali, da bi jih radi videli. Nove slike so posnete v Beli Krajini v Metliki na "Festivalu," ki je nekaj izvanrednega. Druga znamenita slika je bila pa posneta v Ljubljani pri odkritju spomenika "kralja Aleksandra." Kjer je sodeloval ves narod. Obe sliki sta nekaj posebnega, kadar bodo dospele bodo zopet na razpolago. Kaj slike vsebujejo, bo povedalo pismo g. dr. Trdana, ki bo dobesedno priobčeno v bližnji bodočnosti. Obenem sem pa, zahvaljujoč se obema za nove slike, tudi naročil, da bosta takoj vzela naročilo za slikanje "štajerske pokrajine." Brodarje v Savinski dolini in vse znane pokrajine "Spodnje in Zg. štajerske." Med tem časom bom pa zbral skupaj tudi iz sedanjih slik vse ono, kar bi ljudje najrajše videli, to so: odnošaji naših ljudi po vaseh na deželi. Tako torej, ako bo le prilika ob letu od sedaj bo vse to v rokah in narodu na razpolago za gledanje. Kakor obeta dr. Tr-dan, bojo med tem časom tudi nove slike vinske trgatve, slike koscev in grabljic, žanjic in peric. Bog dal zdravja, slike bomo še gledali! Pa tudi ameriške, svoje lastne slike boste videli! Na potovanju sem posnel na novo v barvah za 500 čevljev novih slik. Posnetki so iz vsieh naselbin, katere sem obiskal: La Salle, Peoria, Joliet, So. Chicago, Chicago, Sheboygan in Milwaukee. Prišel bo čas, ko bodo te slike poslane v staro domovino, da bodo tudi tam videli kako se imamo v Ameriki. Hvala vam za naklonjenost! Ne vem kako bi zbral besede, da bi izrekel zahvalo ljudem, s katerimi sem se jaz in moj spremljevalec, Mr. Ernest Novak, sestala in seznanila. Toliko prijazne naklonjenosti in uslužnosti! Po prihodu v Chicago se je nama ponudil za kažipota Mr. John Jerich, urednik A. S. in izdajatelj Novega Sveta, nič boljega si nisva mogla misliti, kratek je bil čas potovanja, jaz sem se vozil z Jeričem, do-cim je Ernest vozil za nama "movie" prtljago. Iz Chicaga do La Salle je kar 100 milj, Jeriču sem vedno rekel: "Nikar ne vozi tako hitro," imel je novega "konja" in za to je šlo nad 60 milj na uro, njemu se je vedno mudilo, računal je, da bo prej dobil novih naročnikov za "Novi Svet" in zmotil se ni. V La Salle prva postaja Kako sem se razveselil, ko sem v La Salle srečal Rev. Father čagrina kot župnika, to je tisti gospod, ko sva se pred nekako tremi leti na potu med Indianapolis in Chicago v mojemu avtomobilu tako nerodno prekucnila, gotovo sva oba Bogu hvaležna, da je nama še priza-nesel življenje, meni so se bile že kosti v vratu malo nalomile, gospodu kapelanu je pa le na prša pritisnilo, avto se je zložil kar preko ceste kakor da bi se zvrnil kakšen neroden konj. G, Father Joseph je v fari sv. Roka priljubljen in spoštovan, le prekratek je bil čas našega sestanka, slikal sem spomenik '(Cerkev) da pokažem drugod kake je pri fari sv. Roka. Še poprej smo pa ustavili tudi na Oglesby pri Prijateljevih, povsod gostoljubje, domačnost in veselje. Udeležba pri predstavi ni bila taka kakor drugod, ker smo jo najzadnje naznanili, vendar po vol j na, obiskal nas je tudi prečastiti g. profesor Rev. Venceslav Šolar iz Pern, par milj oddaljenega Sv. Bede Kolegija. V hvaležnost za to naklonjenost smo drugi dan mimogrede ogledali ta veliki in znameniti kolegij, posneli slike in kaj še; poleg tega kolegija je velik prostor za rejo velikih in debelih puranov ! Kaj hočete lepše prilike kakor je bila ta za mojo kamero. Ko sem dobil dovoljenje da sem smel pomeriti s kamero na te purane sem vrtil in vrtil po teh razšopirjenih kokodajcih, ki so nam hoteli vse gumbe pozoba-ti, kar malo bal sem se, da bi se ne spravili na nas in nas pošteno obdelali, hodili so okrog nas tako ošabno, da niso bile nobene špasi, bilo jih pa je med 3 in 4 sto skupaj. Nekaj nad 60 milj je bilo potem še do Peoria, kjer je sicer malo Slovencev, je pa več Hrvatov in Srbov. Zopet veselje in zanimanje! Poleg Terlepove družine je tam mnogim znan rojak in trgovec Mr. Joseph Ku-helj, ki je razvažalec p i ve in drugače poznan politično v naselbini, on nam je tudi izposlo-val dovoljenje, da smo smeli iti v državno distilerijo (žganjar-no) ogledati kako se "špaga" kuha. No, rečem, da kaj takega pa še nismo videli nikoli! To je pa že tako velika industrija da se težko opiše, imajo knjigo, v kateri je opisana velikost te mogočne industrije. Ta tovarna je zidana ob veliki reki in je največja te vrste na svetu. Ko smo si ogledali od začetka in do konca površno kako se ta roba proizvaja, smo videli da je tekla "špaga" kakor hudournik in se lahko natoči v eni uri tisoč galonov. Občudovanja je vredno to, kar smo videli. Končno so ga nam pa tudi dali vsakemu, toda, samo en glažek. Oglasili snip se pa tudi pri družini Zabukovec in imeli kosilo v nedeljo pred odhodom, pri Ter-lepovih pa v soboto večer. Obiskali smo tudi Kuheljev dom in slikali nekaj vrtov. Mr. Jerich je pa povsod dobil naročnike za Novi Svet. Popoldan v nedeljo sva bila z Ernestom že v Jolietu. Tu zadnje leta vidoma napredujejo! Lansko leto so postavili jednotin dom, v tekočemu letu so pa sezidali zelo moderno poslopje na lastni zemlji za piknike, za žogometne tekme in za Vse take današnje dni potrebne prostore, kjer se mladina in stari lahko zabavajo. žogometni prostori se lahko rabijo tudi ponoči, ker je v njih električna razsvetljava. Poleg tega je tako velika moderna dvorana, ki meri približno 62x75 čevljev, kar bdgovarja za vse prilike. Tik tega imajo svoje veliko in lepo urejeno pokopališče, staro in novo. Jolietčanje se lahko ponosi j o, z novim sedanjim župnikom delajo zadovoljni roka v roki za korist svoje naselbine. Od vsega tega sem posnel tudi slike da pokažem drugod. Slikal sem tudi spomenike na pokopališču, kjer počivajo med drugimi pionirji tudi 4 zaslužni duhovniki. Udeležba pri slikah je bila rekordna in zelo živahna, da si je ta prostor nekaj bolj ven od cerkve. Poncleljek v Chicagu Kakor da se je šlo za to, da se naselbine kosajo medseboj, kje da bo udeležba večja tako se je zdelo, ko je bila v Chicagu udeležba tako velika, da je bilo težko napraviti red. Tu, pri sv. Štefanu, je bil pravi Jugoslo-venski večer. Bil je pa tudi zgodovinski večer. Kaj takega se sploh še ni dosedaj zgodilo, da bi se bili sešli tako častni in pomembni gostje, državni in cerkveni odličnjaki-J ugoslovani. Med tem, ko je bil navzoč sam generalni konzul Pero I. Cabrič s svojimi prijatelji, je bil navzoč tudi prečastiti vladika, škof, Rt. Rev. Dionisije, ki je poglavar srbske pravoslavne cerkve v Ameriki in Kanadi. Da so se pa temu odzvali so se za to zavzeli v Chicagu združeno z župnikom, Rev. Edward Gabrenjem in Mr. Jeričem tudi novo ustanovljeni klub "Ljubljana." Da je bila vsa slavnost živahnejša so v ta namen v program uvrstili s pomočjo Mrs. Helen Kušar nastop grupe deklet v slovenskih narodnih nošah, izmed katerih j t bila po generalnemu konzulu ena izbrana najlepše ali naj popolnejše opravljena. K temu so nastopili še drugi izborni humor istični izvajalci v programu in povzročili, da je večer potekel polovico prehitro. O, da bi bil vsaj kdo uro pomaknil nazaj! Drugo jutro smo imeli slike za šolsko mladino, da se je pošteno nasmejala in razveselila ob komičnih slikah. Ako'smo Slovenci komu dolžni zahvale, smo jo dolžni častnim gostom Vladiki Rt. Rev. Dioni-sie in pa generalnemu konzulu, da so iz prijaznosti posetili prostore slovenske dvorane, kar znači, da so res pravi ameriški gentlemani in pravi iskreni Jugoslovani. Čast njim! V So. Chicagu Pri sv. Juriju v So. Chicagu je bil tudi prijazen večer. Tu ni bila velika udeležba, toda je bila družba, kar jih je bilo, vesela in zadovoljna. Velike udeležbe ni noben pričakoval, ker je bila predstava slik samo par dni poprej ponudena. Udeležil se je predstave pa tudi časten gost, ki je bil prej ta večer tudi pri programu pri sv. Štefanu v osebi Mr. John R. Palandech, urednik in lastnik dveh časopisov:" United Serbian' 'in "Yugoslavia" tednikov. Mr. Palandech je napisal tudi;-:v njihovih izdajah prav fin članek o podjetju slovenske: "The North American Banke' 'v Clevelandu, ki so izšle dne 5 oktobra v Chicagu. Mr. Palandech je zaslužen Jugoslovan v Ameriki in uživa spoštovanje tudi med Amerikanci, obiskal je tudi že večkrat naše prireditve v kulturnem vrtu, kadar smo ga povabili. Mr. Palandech bo praznoval slovesni jubilej, 35 letnico ustanovitve njegove tiskarne. Praznovanje se bo vršilo dne 20. oktobra v So. Chicagu Masonik Tempeljnu popoldan in zvečer. Mr. Palandicu ob tej priliki izrekam iskrene čestitke ! Slikal sem spomenik (Cerkev) stavljen od So. chicaških fa-ranov v počast sv. Juriju in potem sva se odpeljala v Sheboygan, Wis. ki je od tu oddaljen okrog 160 milj. Lep je kraj Sheboygan, že večkrat sem ga opisal, ker se nahaja tako ob jezeru kakor Cleveland in posebno še, ker imajo baš. Slovenci svojo cerkev in šolo na najprijetnejšem kraju na zelenem hribčku ob cesti, ki se baš tu okrog vije v znožju ob' mali reki, ki se steka v jezero. Veliko iznenadenje je bilo ko je nastopilo 12 deklet v lepih slov. narodnih nošah in zapelo 3 lepe slov. pesmi, čast jim! Tudi v Sheboyganu je bila nepričakovana dobra udeležba pri slikovni predstavi. Tu se nahaja precej Štajercev iz Savinjske doline, kamor pripada tudi Mrs. Marie Prisland. O, kako bi radi videli slike iz teh krajev posnete, toda, kakor že zgoraj omenjeno, to sem že naročil mojim slikarjem v domovini, da se slika tudi njih kraje. Imenitno smo se imeli, za gostijo je prevzela na sebe Mrs. Prisland v svoji hiši. Vesel je tudi g. župnik Ruda Potočnik, saj je on vedno dobre volje, navado pa ima, da na videz zabavlja, nama je ob prihodu še vrata tiščal (nalašč). V Sheboyganu so še rožice cvetele in sem jih pobasal v kamero in še druge prizore, kar bom pokazal še drugim ljudem. Žal, da je bilo vse povsod tako kratko, morala sva kar naprej in sicer v Milwaukee. Prva postaja je bila pri Mr. Ralph Stautovi tiskarni (Obzo-ru), potem v njegovi hiši, ki je krasna in nova, kar bo pokazala slika. Potem smo se ustavili pri č. g. župniku Rev. Anton Schiffrerju, ki je naju dobro pogostil v družbi z kaplanom Rev. Korenom. Velika je bila udeležba pri slikah v Milwaukee. Tukaj bi moral imeti tudi slike iz štajerske in to sem jim tudi za gotovo obljubil, da prej ne pridem tje, dokler teh slik ne dobim iz domovine. Upam, da jih bodo že lahko videli v letu 1941. V Milwaukee se zelo odlikujejo Slovenci, ker je naselbina za Clevelandom po mnenju mnogih s številom Slovencev največja. Mr. Ralph Stautu hvala za oskrbovanje te prireditve in hvala posetnikom za veliko udeležbo. Prenočila sva v Milwaukee v hiši znane Mrs. Bevec poprej Kristine Kolar iz Gilbert, Minn. Kristina je zelo gostoljubna, ima pa tudi lep dom in finega moža. Tu je bila zadnja postaja. Od tukaj naju je peljala pot v Chicago, da sva vzela s seboj Mrs. Tekavčič, ki se je z nama peljala na obisk k družini John Zbašnik, kjer je imela, kakor se je pohvalila, zelo vesele dneve, tudi moj spremljevalec je tam prenočeval par večerov, ker imajo zelo lep dom. V Chicagu sva se ustavila pri cerkvi sv. Štefana, kjer sva posnela slike* šolske mladine pri spomeniku fare sv. Štefana. Zatem je peljala pot preko Indi-ane v Ohio. Ko bi bil imel čas pisati vsa naročila, bi sedaj lahko napisal par kolon sporočil samih pozdravov ,toda, to pot je bilo pa že za oba preveč dela. Povsod se nahajajo rojaki, ki so že bili v Clevelandu ali pa imajo tukaj svojce. Nekaterim so še iz Clevelanda naročili, da naj naju pozdravijo. Tako sva vršila z Mr. Ernest Novakom narodno delo in seznanjala ljudi z staro domovii/o in se z ljudmi tudi na novo spoznavala. Mojega spremljevalca, Mr. Ernest Novaka, sem prav dobro uporabil in prav mi je prišel, prvič sem ga imel za vzorec, da sem ga povsod lahko predstavil kako fine fante imamo v Clevelandu, drugič je bil pa tudi priden pri prenašanju najine prtljage in pri postavljanju aparatov« Sicer ni biio nobenih počitnic in nič preostanka, bilo pa je obilo veselja in. zadovoljno-sti. Vse, kjerkoli sva bila in uživala njih gostoljubje, bova ohranila v dobrem spominu. Lahko sem pozabil na številna imena, toda namenoma nobenega. Vsi povsod zdravi bodite! Anton Grdina, 1053 E. 62 St., Cleveland, O. P. S.: Nad vse hvalevredno pa je to, namreč da so nastopile v Chicagu in v Milwaukee dekleta v slovenskih narodnih nošah. To mi da misliti, da se bo sedaj začelo gibanje v organizaciji SŽZ zanimanje poleg krožkov še z nastopi pravilne slovenske narodne noše. Zelo žal mi je, da nisem imel s seboj reflektorja, da bi jih bil posnel na filme v dvorani. Le tako naprej! -o- Ženski odsek Zadruge članice odseka so tem potom opozorjene na spremembo dneva redne seje. Mesto, da bi se vršila 12. oktobra, se bo vršila 22. oktobra. Prošene ste, da na tej seji poročate glede prodanih vstopnic za veselico-zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra. Mrs. Mary Ižanc, predsednica. če i verjamete al' pa ne KORAJžO JE ^ IMETI. (Nadaljevanje) , Sedaj sem postal vesr kajti marsikatero trd:^ vzameš laže z zvijač0 j junaštvom. Torej redil prav ponižnega nega in sem rekel: J "Plačila ne zahtev"«^ daj nobenega. . . • Jj hočem delati, potem j mi določili, kotfiko Stari je sprva po2leJj lovalno na moje čelo, » . mrmral: i "Plača mora biti menSj osorna m na verigi, kadar n9^1 je!" Dekle je koi^y zumelo in v druz^J se gledala srdito ka, se zbadala z °s' vf dami in sva bila ^ A stanju. Stari je ^ jef dno zadovoljen. * pol leta, ni stan plači in jaz tu* ^ službeno leto ie j/ končano. Tedaj $e ^ naročil Ančki, očeta, da me kle je to storilo, 8 vpj|: stal ves divji in Je J "Tako, ti vražja^/ daj ko imam ve"'f / vega hlapca, pa bl V vila od hiše! SeVy| vrti okrog tebe i® . $ nja. Za cel ti*** j stim od hi'se!" ^ & ČI3Z tri tedne 9* J ag fll f gospodarju m - jjn j daj bi pa rad g°v° /j "Kar govori," J e "Za prvo 1e%f nič," sem dejaL , ■ j pa zahtevam h vam zdi preveč, . f od hiše. Imam 2 za službo drugod-., jf "No torej, PJ a htevaš," je J Tedaj sem se P"/ kot kol, pomeri1' relil. . "Oče HudokU11' "zahtevam vašo ^pj ženo. — če nu j° ^fj ! pri vas zastonj ci* Tedaj je P^0,; fi | do stropa in zaVP.^ "Kaj, ti nema1 j i ta!" p I "Potem mor811 | i keL J (Dalje Prl M "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in ICanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.d0 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c _________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year tJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c __ _________ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.______ No. 242 Mom, Oct. 14, 1940 WINNET0U N MHikn Intnlki K. Mays "Povejte nam, Mr. Shatter-hand, povejte nam, kje je zlato! Jezdili bomo za lopovom in mu pred nosom odnesli zlato." "Vi bi mu ga pa odnesli, vi pa —! Sicer pa mi dosedaj niste verjeli, mi še odslej ni treba! Santer vas je najel, da bi mu bili pomagali zlato najti, ko bi mu ga bili našli, bi vas bil postrelil ko pse. Sedaj vas ne potrebuje več, sam bo našel zlato, zato vas je zapustil. In po-streliti vas ni treba, saj ve, da bodo rdečkarji poskrbeli za vašo smrt." "Vsi vragi —! Torej se moramo res le vam zahvaliti za življenje, Pida je tako pravil." "Bo že tako. Z menoj vred bi morali umreti na kolu." "In za nas ste prosili? Za sebe pa ne —? Povejte, kaj pa bo z vami?" "Mučili me bodo. Druga nič." "Do smrti?" "Yes!" "Pomilujemo vas, sir, iz srca pomilujemo! Ali bi vam ne mogli kakorkoli pomagati?" "Hvala, Mr. Gates! Za mene ni pomoči. Le potolažite se in odjezdite odtod in ko pridete spet med ljudi, pa jim lahko pripovedujete, da Old Shatterhan-da ni več, da je pri Kiowah umri na kolu." "žalostna novica! Preklicano žalostna! Bi rajši kaj veselej-šega pripovedoval —!" "Bi lahko, da me niste na Mugworthu nalagali! če bi mi bili tistikrat odkritosrčno povedali, da so Kiowe prišli s Santer-jem, bi sedaj le ne čakal na kol in na smrt. Vi bodete krivi moje smrti, ki bo grozna! To vam očitam in želim, da vas ta očitek noč in dan straši! KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Sedaj pa glejte, da pridete odtod!" V taki zadregi je bil, da ni vedel, kaj povedati. Clay in Summer ves čas nista rekla besede in sta vedela še manj. Naj-pametneje se jim je še zdelo, da so se pobrali. Zahvalil se mi prav za prav nobeden ni, da sem jim izprosil svobodo. Le enkrat so se še ozrli po meni z zabriže-nimi obrazi, preden so izginili za oglom. Koj za njimi je odjezdil tudi Pida. Ni prišel k meni, niti pogledal me ni. Saj sva si bila bot —. Prepričan je bil seve, da me bo še našel na drevesu smrti, ko se vrne. Sam pa sem bil prav tako prepričan, da ga bom našel ob Rio Pecosu ali pa više gori v Sierra; Riti. čigava bo obveljala, njegova ali moja —? Opoldne mi je črnolaska prinesla jesti. Vprašal sem jo, kako se počuti sestra. Bolje da ji je, je pravila, in da bolečin ne čuti več. Toliko mesa mi je prinesla, da ga pojesti nisem mogel, žalostno me je gledala, njene oči so bile vlažne, nekaj bi mi bila rada povedala, pa si ni upala začeti. Pomagal sem ji. "Moja sestra bi mi rada nekaj povedala? Le kar naj pove!" Obotavljaj e se in boječe yč začela: "Old Shatterhand ni prav storil!" "Kaj nisem prav storil?" "Da ni jezdil s Pido." "Čemu bi naj bil jezdil?" "O, veliki beli lovec bi že imel čemu jezditi —! ičastno je, brez tožbe na kolu umreti, či*-nolaska pa misli, da je častno živeti še bolje!" "Je že res. Če pa je Pida zahteval, da bi se moral vrniti v ujetništvo in umreti —." (Dalje prihodnjič) OKTOBER 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 20.—Klub društev Slovenskega doma na Recher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani. 20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. maškaradna veselica v S. N. Domu. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem driištvenem domu na Recher Ave. 27.—Vinska trgatev skupnih društev fare sv. V^a v šolski dvorani. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 2.—Podružnica št. 1 SMZ priredi plesno veselico v dvorani "Domovina" na 14. cesti, Barberton, O. 2.—Veselica društva Kras, št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 2,—Cavalier Club, ples v Twilight dvoraniibK 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Dr. Svob. Slovenke št. 2 SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani. 16.—Plesna veselica društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. 17.—20.— (vse štiri dni) bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 23.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. D. 24.—Mlad. peVj. zbor Kralji-čki priredi koncertob 4. popoldne v SND, Maple Heights. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Proslava 30 letnice Slovenske dobrodelne zveze. 24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con. 30. — Društvo Ambassadors, št. 62 SDZ prireja ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. JANUARIJ 4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Recher Ave. 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FEBRUAR 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND... ..„ jj,, i,,,,*- APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. To niso topovi, ampak osi za, Diesel-električne lokomotive osebnih vlakov, katere izdelujejo za Atlantic Coast Line Railway v La Grange, III. Te lokomotive bodo brzele z veliko hitrostjo in bodo lahko prevozile razdaljo 600 milj brez dokladanja kuriva. Vozile bodo na progi New York — Florida. K zahvali društva Tabor št. 13 9SNPJ Dne 22. septembra smo proslavljali 30 letnico obstoja društva Tabor in obenem razvili novo društveno zastavo. Pred slavnostjo sem članstvo in občinstvo lepo povabila in sedaj se moram pa tudi lepo zahvalit. Pravijo, da kdor je dober za vabit, naj bo dober tudi se zahvalit. Vreme smo imeli prav lepo, sonce je sijalo ves dan in nam je bilo zelo naklonjeno. Ljudje so prihajali od vseh strani, da je bila dvorana prenapolnjena in tudi dvorišče je bilo dobro zasedeno. Že dolgo ni bilo videti tako lepe udeležbe. Povorka se je pričela izpred Slovenske delavske dvorane. Naprej so nesli zastavo, za njo pa so šli boter in botra ter svat-je in za njimi pa članstvo društva Tabor, dr. Na Jutrovem št. 477 SNPJ, dr. Delavec št. 257 SNPJ iz West Parka so se kar korporativno udeležili s svojimi lepimi zastavami, ki so delale družbo naši novi zastavi, katero so tudi spremile v dvorano. Ko sta boter in botra razvila zastavo so jo pozdravile sosednje zastave in jo sprejele v svojo sredo, tako da bo v bodoče vihrala v ponos našega društva Tabor in SNPJ. Dolžnost nas veže, da se najlepše zahvalimo botru naše zastave, našemu slovenskemu zdravniku, dr. Anton J. Perko-tu, ki se nam je tako velikodušno izkazal. Hvala lepa botri ge. Frances Rover, najlepša hvala očetu in materi zastave g. in ge. Jožef Žele. Hvala županu, g. Jožetu Grdina in županji ge. Rose Frank, ker sta oba veliko žrtvovala. Iskreno zahvalo naj sprejmeta g. in ga, Louis Ferfolia, ki sta bila starešini zastavi. Najlepša hvala tovarišu John Vatovec, ml. in tovarišici gdč. Ani Magdalene, ki sta tako lepo pozdravila navzoče občinstvo. Zahvalimo se gl. govorniku za SNPJ bratu Matt Petroviču. Lepa hvala vsem na-daljnim govornikom, br. Milan Medvešku, br. Frank Barbiču, br. Kamilo Zarnik, br. Frank Terbižan in br. Frank černe. Iskreno zahvalo naj sprejmejo društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, društvo Delavec št. 257 SNPJ iz West Parka, ki ste se udeležili korporativno. Prav lepa hvala zastavonošam Franku Mezgec od dr. Na Jutrovem, od dr. Delavec in našemu zastavonoši bratu Martinu Vatovec. Prav iz srca se zahvaljujemo vsem pevskim zborom za sodelovanje in sicer zboru Cvet, Zvon, Planina in Sloga, ker ste nam tako milo prepevali naše lepe slovenske pesmi. Zahvalimo pa se tudi vsem zastopnikom društev, zastopnikom Slovenske delavske dvorane in Slovenskega narodnega doma iz West Parka. Prav tako lepa hvala vsem, ki ste dali oglase v naše programne knjižice, enako tudi za čestitke. Končno pa prav lepa hvala vsem, ki ste nam kaj pomagali k tako lepemu uspehu. Zagotavljamo vas, da vam bomo ob priliki povrnili. Najlepšo hvalo smo tudi dolžni dnevniku Ameriška Domovina, ki nam je bil naklonjen in priobčil toliko brezplačne reklame in s tem pripomogel do lepega uspeha. Iskrena hvala cenjenemu občinstvu, ki se je udeležilo naše proslave popoldan in zvečer. Pozdravljeni vsi čitatelji Ameriške Domovine. Rose Vatovec, zapisnikarica. IZ DOMOVINE vinjeni vrnili domov. Doma so nadaljevali popivanje. Pozno ponoči je G j uro poiskal puško in brez vsakršnega razloga napadel svojo ženo. Sin je skočil k očetu in mu vzel puškp, oče pa je pograbil sekiro in z njo do nezavesti pretepel ženo, nato pa napadel še sina, ki je v silobra-nu ustrelil in zadel očeta v želodec. Oče je kmalu nato izdih-nih, sin pa je bil zjutraj aretiran, —Vlom na Javorju. V soboto 3. avgusta zjutraj je opazila po-sestnica Marija šercljeva v Javorju nad Dobrunjami na stezi za hišo tri sumljive potepuhe, izmed katerih sta bila dva cigana, šercljeva je potem šla na polje in se je vrnila šele proti poldnevu. še preden pa je prišla do vrat, je opazila, da je bilo eno okno v pritličju odprto. Ko je stopila v sobo, je takoj ugotovila, da je bil v njeni odsotnosti v hiši tat, ker je bilo vse razmetano. Vlomilci so iskali denar in dragocenosti, pa jih niso našli, zato so se zadovoljili z obleko. Šercljeva je o vlomu takoj obvestila orožnike, ki so začeli poizvedovati za vlomilci in so ugotovili, da sta bila na delu dva cigana Nikoliča, ki sta se priklatila na Dolenjsko iz Donje Stu-bice na Hrvatskem. Tretji pa je bil neki Franc Zagorjan, doma iz Rdečega Kala pri Malih Lipljenjah. —V Celju so aretirali drznega vlomilca. V nedavni noči sta bila izvršena dva vloma, in sicer v Zimškovo slaščioairno in v pisarno odvetnika dr. Rakuna. Ko pa je vlomilec nesel plen po državni cesti, sta ga presenetila stražnika Koren in Završek ter ga aretirala. Na policiji so ugotovili, da je to 33 letni ključavničar Josip iz Maribora. Potikal se je po južnih krajih naše države, od koder je prišel v Celje. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI GROZDJE, MOŠT, sodi! Fino ohijsko grozdje in mošt dobite v vsaki množini pri meni. Na razpolago imamo tudi dobre in zanesljive sode. JERNEJ KNAUS 1052 E. 62nd St. HEnderson 9309 (244) Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka. Novo domaČe kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočamo vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Italijanska bolnišnicav peščenem vihar ju. — Zastava Rdečega križa ^-italijanska zastava nam pričata, da je to italijanska bolnišnica ~v peščeni jpuščavi južno od Libyje. Slika je bila posneta ob priliki peščenega viharja. Soba se odda Za enega fanta, hrano ali brez. Poseben vhod, gorkota. Vprašajte na 6709 Edna Ave. (242) Stanovanje se odda Pet lepih sob s kopališčem, prosto podstrešje in klet. Prednost ima obitelj z odraslo družino. Za naslov se izve v uradu tega lista, ali pa pokličite za informacije na telefon ENdicott 4717. (242) V najem se odda tri lepe sobe zakoncema brez otrok. Vprašajte na 1053 E. 71. St., na št. 3 zgorej. (242) Truk naprodaj Proda se poceni fin truk, 1935 Chevrolet, stake body, za 1 in pol tone. Poizve se pri John Turk, 9809 Yale Ave. (242 —Strašna žaloigra zaradi alkohola. Alkohol je povzročil že mnogo nesreč po naših vaseh. Te dni je prišlo do strašne žaloigre v hiši G j ura Ravana v vasi Te-rpinu, občina čazma. G j uro Ravan je bil s svojim sinom na sejmu v Križu, od koder so se Grozdje, mošt, sodi! Concord grozdje, tona____$33 Mošt iz Concord grozdja, sod .................... 13 Vinski sodi (kot novi) ...1.00 Sodi od žganja, vsak ____1.75 4 za .................S6.00 Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (xV 1940 OCT. 1940 [Si Nr iM We 2 9 Bi [T ftol FrilSaj m 1112 1141115 m mm |20 21|22 23 Emm 1271 28129 130® P jI Da." ............. j: ''Zakaj?" \ J*hm so Santerja, ki je J J1 kradel medicino." (i^edolžni so!" Tako pravijo. Pa Santer je j.naš sovražnik, zato so tu-^ Prijatelji naši sovražniki. jih bomo na drevo , S teboj vred bodo umrli." in °Vem ti, da niso ničesar ve- tatvini!" % ič ne briga" Tebe bi bi~ ^ogali! Vem, da si jih posva-"Pirl ^ ua> mladi, pogumni in ple-l^j 1 Poglavar Kiow, naj me h. ^a kolu bi naj umrl, iije msem prosil usmiljenja. Za K,pa Prosim." 'UOlčni ; , . . Je nekaj časa. 4Ir -'se * čudiL "Kaj "D ■ jim svobodo!" <*odo naj jim dam _? In L 6 konje in njihovo orožje? »J®6 morem!" aJ jim svobodo radi tvoje W j° ljubiš in ki sem jo k jT^ obudil!" Jfledal je v stran. 0b3i razmišljal? rnil se je spet k meni. "fti ^ d Shatterhand ni tak, ka-ta]( jj^ugi belokožci! Vobče ni li k *so drugi ljudje- Kd0 ^ ''azumel! Da je prosil za mu morebiti prošnjo dal bi mu bil priliko, da Sj**. Boril bi se z našimi S;, Cne3šimi in najpogunjnej- !Oevniki- Toda Old Shat- V noče ničesar zastonj. ftosjj,!8' Za sebe, za druge pa • '^a' T %ji>,' in ponavljam svojo pro- •MUbro! Svobodni bodo! Pa "IcJf stavim svoj pogoj!" C? si m°Ji ženi življenje, tistim trem ljudem "j)0, ""-in midva sva si bot!" V l'o! Midva sva si bot!" ahValiti' da si jih režiL ili m Je v očetov šotor. Spo-u Je moral, kaj mi je ob- Xlu vjein Se Je vrnil> izgmil med pripeljal Santerje- •'Se" Konje so peljali-za j-ln °boroženi so bili. Po- \ J* je k meni in stopil v K ^otor, i. 'W u Ubc r• so' — ž*va P0^0' V8lh grešnikov. I\'.,Shatterhand," je začel \ smo kaj se je zgo- 6 tA v6 res strašna reč, če j "Hc; eči človek izgubi svojo I , <*ko vrečo?" ji 1 &e, da res čisto nič ne jf 2 »16(1 • ^vjega zapada! Izgu-I ^ t(k*lcille je najhujši udarec I \ CeSa bojevnika. To bi a>eUr0rali vedetU" VJiW-Zato tore'' je Pida kar , m zato so nas zvezali? f 3ailitijoe>,3e bilo v medicini?" č jjj^lefi^'. si jih je tako ze-1,1 'tf>li s ki smo se radi njih pre-Xj an&uo." fra tisti papirji nas bri- N?Jf°.Vas brigajo! V tistih i, . ^ točen popis kraja, ?%el 8kril Whmetou zlat0-" t Je strmel v mene. ''C^i -? Res -?" V 0 res!" f | ' Ulti se pa motite!" "S** bral papirje." t tisto mesto?" zdaj pa hočem govoriti, naj Er-lend le izve, kaj si mislil o meni —r. Tako je med njima, sem dejal, in če ne dobi Kristine Lav-ransove, tedaj sam Bog in Devica Marija vesta, za kakšne norčije še izjemo. Tedaj si ti vprašal, če ga hočem navsezadnje za* to porčiti z zapeljanim dekletom, ker mislim, da je morda nerodovitna, ko ji je bilo tako dolgo prizanešemo. Jaz pa mislim, da me poznate, kar vas je tu, in veste, da sem svojim sorodnikom zvest sorodnik —," od ganotja je bruhnil v jok. "Bog in vsi svetniki naj mi bodo torej za pričo, da nikoli nisem hlepel po tvojem premoženju, bratranec — sicer pa tudi še Gunnulf stoji med mano in Hu-sabyjem; jaz pa sem ti odvrnil, Baard, saj veš — prvemu sinu, ki ga Kristina dobi, bom dal svoje z zlatom okrašeno bodalo z nožnico iz kitove kosti — tu ga imaš—" je zavpil med jokom in ji vrgel prekrasno orožje preko mize. "če to pot ne bo sin, bo pa prihodnje leto —." Solze sramu in jeze so tekle Kristini po vročih licih. Težko se je borila, da se ne bi zgrudila. Tuji ženi pa sta sedeli in mirno jedli, kakor da sta vajeni takih prizorov. In Erlend ji je zašepetal, naj bodalo sprejme: "Sicer Munan ves večer ne preneha s tem —." "Da, in potem tudi tega ne maram prikrivati," je M u n a n nadaljeval, "tvojemu očetu, Kristina, privoščim, naj le vidi, kako je ravnal prenagljeno, ko je zastopal tvojo stvar. Tako ošaben je bil Lavrans — mi mu nismo bili dovolj dobri, mi, ti pa si bila vse preveč plemenita in čista, da bi mogla v svoji postelji trpeti takega človeka, kot je Erlend. Govoril je, kakor bi veroval, da ponoči ne moreš delati nič drugega kot prepevati v zboru sredi med nunami. Rekel sem mu, ljubi Lavrans, sem mu rekel, vaša hči je lepa in sveža mlada deva, polna življenja, zimska noč pa je v naših krajih dolga in mrzla —." Kristina si je potegnila pečo na obraz, zaihtela je na glas in hotela vstati, toda Erlend jo je spet potegnil na sedež: "Le premaguj se," je rekel osorno. "Ne brigaj se za Munana— saj vendar vidiš, da je čisto pijan —." Začutila je, kako pomilovanja vredno je po mnenju gospe Katarine in Vilborge, da se ne zna bolje krotiti. Kljub temu ni mogla ustaviti solza. Baard Peterson je besno rekel: "Zapri svoj gnili gobec! Res, da si bil svoj živ dan prašič — bolni ženski bi pa vendarle mogel prizanesti s svojim usranim gobezdanjem —." "Prašič si dejal — da, nezakonskih otrok imam več kot ti, to je res. Ampak nečesa nisem nikdar storil — in Erlend tudi ne —, nikdar nisem drugega moža plačal, da bi bil namesto mene otroku za očeta —." "Munan!" Erlend je zakričal in planil na noge. "Zdaj pa zahtevam mir tukaj v svoji hiši vo in hudobno. Nato je sunil mizno ploščo nazaj in jo pritisnil ob pretepača. Erlend se je povzpel na mizo, Kleče sredi raztresenih jedil je zgrabil Munana za lakti, mu segel pod pazduho in ga dvignil k sebi — Erlendu je pri tem obraz zardel od napora. Munanu se je posrečilo, da je starca brcnil, tako da je Baard začel krvaveti iz ust — tedaj ga je Erlend treščil čez mizo v sredo sobe. Nato je še sam skočil za njim — in obstal, težko dihaje kot kovaški meh. Oni se je spravil na noge in se zaletel proti Erlendu, ki se mu je nekajkrat izmuznil izpod rok. Nato pa se je Munana oklenil in ga stiskal v kleščah svojih dolgih, krepkih udov. Erlend je bil gibčen kakor mačka, toda Munan je trdno stal na tleh — bil je močan in težak ter se ni dal vreči. Opotekala sta se po sobi, dekle so cvilile in vreščale, med možmi pa se ni nihče ganil, da bi ju razdružil. Tedaj pa je vstala, vsa težka in debela, gospa Katrina in počasi stopila čez mizo, mirno, kot bi šla po stopnicah. "Ne, zdaj pa le nehajta," je NAZNANILO IN Z žalostnim srcem mo sorodnikom, Pr^a, L znancem, da nas je nag pustil dne 18. avgusta Louis -Jack- fl . . - . . V J„ .'rtrtlOi Ljudje so tiho sedeli in groza jih je obhajala. Kristina je le malo poznala te sorodnike, toda bili so na njuni poroki. Bilo ji je tako čudno in tako slabo pri srcu — stemnilo se ji pred očmi* Munan ji je sedel ravno nasproti, skočil je pokonci. Ko se je sklanjal nad-njo in jo držal čez rame, je bil videti tako prijazen — Kristini je šinilo v glavo, da morda ni tako čudno, če ima Erlend tako rad tega bratranca. "Poznal sem tega Rolfa, ko smo bili še otroci," je rekel. "Ljudje so pomilovali Toro Guttormovo — pravili so, da je divji in svojeglav človek. Zdaj pa se je le izkazalo, da jo je imel rad. No da, mnogo je mož, ki se napihujejo in delajo, kot bi se hoteli ločiti od žena, vendar pa veČina prav dobro ve, da je izguba žene bridka stvar —." Baard Petersson je sunkoma vstal in stopil k stenski klopi. "Ta moja prekleta usta," je rekel gospod Munan tiho. "Da vendar nikoli ne morem držati gobca —." Kristini ni bilo jasno, za kaj gre. Vrtoglavica jo je zdaj minila, toda čutila je nekakšno tesnobo, vsi so se ji zdeli tako čudni. Bila je vesela, ko je slu-žinčad začela prinašati jedila. Munan se je ozrl proti mizi in si pomel roke: "Saj sem si mislil, Kristina, da ne bomo nič na škodi, ako se ustavimo pri tebi, preden nam bo zajčeti s prežvekovanjem postnih jedi. Ali si res v tem kratkem času spravila skupaj take oblizke? Človek bi skoraj dejal, da si se pri materi naučila čarovnije. Ampak saj razumem, ti si kot nalašč za to, da spraviš vse isto skupaj, s čimer more gospodinja razveseliti moža." Sedli so za mizo. Za goste so bile na stenski klopi na obeh straneh častnega sedeža položene žametne blazine. Služinčad je sedela na vnanji klopi, Ulf Haldorsson na sredi, ravno nasproti Erlendu. Kristina se je tiho razgovar-jala s tujima ženama, trudeč se, da bi skrila, kako slabo ji je. Toda zopet in zopet je Munan Baardsson zinil vmes kaj takega, kar bi naj bilo šaljivo. In zopet in zopet so bila to na-migavanja na Kristinino stanje. Ona pa se je delala, kot da ne sliši. Munan je bil nenavadno ži-voten mož. Mala, lepo oblikovana ušesa so mu bila kar vgreznjena v rdeči, mesnati vrat, trebuh pa mu je delaj napotje, kadar je hotel sesti za mizo. "Da, pogosto sem se čudil zgodbi o vstajenju mesa," je rekel. "Mar bom res nekoč, ko napoči tisti dan, ivstal s temle vampom, ki sem si ga tukaj le priredil? Ti boš že kmalu spet tenka čez pas, Kristina — z mano je pa huje. Verjemi ali pa ne, in vendar sem bil nekoč prav tako vitek čez pas kot tale Erlend, ko mi je bilo dvajset zim —." "Nehaj že, Munan." je tiho dejal Erlend. "Kristino mučiš V dolžnost Si štejem"' tem potom iskreno l& vsem, ki ste na ta ali izkazali svojo nak'0 J Tem potom se želi"10 , hvaliti častiti duhovSo . sv. Lovrenca in Sv. "j Prisrčna hvala vsem,1(1" rovali za sv. maše;,v8 J podarili krasne vence.-j, ste dali na razpolag« aV jj le pri pogrebu; 'v"ain' j ranjkega prišli P0*0 ^ udeležili pogreba. skupaj in bodite pi'^1 {j boste zapisani za ved"0 srcih. Ti pa dragi Louis-P> miru, na svidenje pri SOPROGA in ^ STARŠI, BRATJE i11" : Cleveland, O., 14. okt-J Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. Podpirajte slovensMJA "Rad, če želiš," je odgovoril oni. "Ti si zdaj na konju, kajpada — sediš za lastno mizo z zakonsko ženo poleg sebe na častnem sedežu. Da, pri Bogu nebeškem, saj tudi ni bilo več prezgodaj — star si zadosti, fant! Kakopak bom držal jezik za zobmi, ker ti velevaš. Tebi nihče nikdar ni rekel, kdaj govori aJi molči — poprej, ko si ti sedel za mojo mizo — bil si cesto in dolgo moj gost in nikdar, mislim, nisi imel občutka, da nisi dobrodošel —. Kdo pa ve, če Kristina tako nerada vidi, da se malce pošalim z njo — kaj praviš, lepa moja svakinja — saj vendar nekoč nisi bila tako plaha? Er-lenda poznam že od tedaj, ko je bil še čisto majhen, in mislim, da lahko rečem, da sem fantu zmerom vse dobro privoščil. Uren in možat si, Erlend, kadar imaš v roki meč, pa bodi na konju ali na krovu ladje. Ampak naj me sveti Olaf raz-kolje na dve polovici s svojo sekiro, če te bom še nekega dne videl, kako stojiš na svojih dolgih nogah in pred možmi ali ženami iz oči v oči zagovarjaš vse tisto, kar si v svoji prazno-glavosti zakrivil. Ne, dragi prijatelj, takrat povešaš glavo kot ptiček v gajbici in čakaš, kdaj ti Bog in sorodniki pomorejo iz zagate. Ti si vendar tako pametna žena, Kristina, mislim, da veš to — hočem reči, da bi zdaj potrebovala malce smeha; to zimo si se gotovo že naveličala osramočenih obrazov, skrbi in kesanja —." Kristina je sedela s temno rdečim licem. Roke 30 se ji tresle in ni imela poguma, da bi se ozrla v Erlenda. Jeza je kipela v njej — tu so sedele tuje žene, Orm, služinčad. To je bila torej dvorljivost Erlen-dovih bogatih sorodnikov —? "Ne razumem, kaj je tu takega, da se je treba šaliti —. Pred Lavransom Bjorgulfsso-nom. sem dotbro govoril zate, Erlend —." "Hudiča vendar, to si neumno storil, rednik," je glasno in burno odvrnil Erlend. "In ne gre mi v glavo, kako si mogel biti tako aboten. Saj si me vendar dobro poznal —." Zdaj pa je Munan docela izgubil oblast nad seboj. "No, zdaj vam pa povem, čemu se mi to zdi tako zabavno. Ali še veš, kaj si mi odgovoril, Baard, ko sem prišel k tebi in ti rekel, da morava zdaj Erlendu pripomoči do te ženitve — ne, ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasr.a poročna yabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina air Ave. HEndei V Londonu je bila zadeta od nemške bombe ameriška cerkev, ki je znana pod imenom Lincoln of Christ Church. Poškodovan je samo zvonih, drugače cerkev ni bila poškodovana. KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo >n vsaka pošiljatev je garantirana; ^f KADAR rabite krstni ali rojstni list iz stareg^^^ KADAR-koli rabite informacije glede vašeg* ali imetja v starem kraju; ^ KADAR potrebujete notarske listine aH "" podpis; j/ KADAR želite napraviti prošnjo za prv> državljanski papir, se vedno obrn'te AUGUST HOLLANDER , 6419 St. Clair Ave. v Slov. Na* P . "Oh, zahtevaj mir v svoji zadnjici! Otroci kličejo za očeta tistega, ki jih je zarodil — v prašičjem življenju,' kakor praviš!" Munan je udaril po mizi, da so lonci in sklede zaplesali. "Naši sinovi ne žive kot hlapci v hiši njihovih sorodnikov. Tukaj pa sedi tvoj sin s teboj za mizo in sedi na klopi za služinčad, to se mi pa zdi sramota vseh sramot —." Baard je planil pokonci in treščil onemu vrč v obraz. Moža sta trčila skupaj, da se je inizna plošča nagnila in sta ljudem na vnanji klopi jed in pijača zleteli po kolenih. Kristina je z napol odprtimi usti sedela vsa bleda na svojem mestu. Enkrat je pogledala čez mizo k Ulfu — možakar s« je smejal, ne da bi prikrival, suro- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SOPROOA IN OČETA Andrew Možina ki je Botru vdan za vedno preminul 14, oktobra, 1938. Ljubi soprog in dragi oče žalost tare nam erce, ko so Tebe položili v jamo, dan strašan za nas bil je. Tam počivaš, mirno snivaš spanje večnega miru, duša Tvoja naj uživa veselje gori pri Bogu. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O.. 14. oktobra, 1940. TEKOČE OBRESTI PO 3% * ST. CLAIR SAVINGS & LOAN & 6235 ST. CLAIR AVENUE * Ali ste že kdaj premšiljevali kakšni občutki bi vas navdajali, če bi skočili iz višine 122 čevljev? Slika nam kaže takega drznega skakača in to jd\ kapitan Sol Solomon, ki s svojimi drznimi skoki zabava obiskovalce newyorske svetovne razstave. S tem svojim nevarnim poslomi je začel že leta 1925. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA rekla s svojim močnim, sitim glasom. "Pusti ga, Erlend! Grdo je bilo, soprog — da si tako govoril s starim človekom in bližnjim sorodnikom —." Moža sta jo ubogala. Munan je krotko obstal in pustil, da mu je žena z zavijačo obrisala kri z nosa. Velela mu je, naj gre ležat, in ubogal jo je pokorno, ko ga je odvedla k postelji ob južni steni. S pomočjo enega izmed njegovih hlapcev mu je slekla oblačilo za oblačilom, zavalila sta ga v posteljo in zaprla posteljno loputo. Erlend je bil medtem stopil k mizi; sklonil se je mimo Ulfa, ki je še zmerom sedel tamkaj kot poprej. "Rednik!" je rekel ves nesrečen. Zdelo se je, kot bi čisto pozabil na svojo ženo. Gospod Baard je sedel tamkaj in zmajeval z glavo, čez lica pa so se mu usipale solze. "Saj bi mu ne bilo treba služiti, Ulfu," je privrelo iz njega, medtem' ko ga je davilo ihtenje. "Lahko bi bil prevzel dvor za Haldorjem, saj veš, da je bila to moja namera —." "Dvor, ki si ga dal Haldorju, ni kdo ve kaj imeniten — poce- ni moža si kupil dekli svoje žene," je odvrnil Ulf. "Krčil in trebil je in spravil dvor kar dobro pokonci — zdelo se mi je prav in pravično, da so ga moji bratje prevzeli po očetu. To je bilo torej eno — imel pa tudi nisem nobenega veselja za to, da bi tičal doma in kmetoval — zlasti pa ne tam gori na rebri, odkoder sem mogel strmeti na dvorišče v Hestnesu — zdelo se mi je, da sleherni dan slišim gori k nam, kako Paal in Vilborg za-bvaljata, češ, da si svojemu nezakonskemu sinu naklonil preveliko darilo —." "Ponudil sem ti svojo pomoč, Ulf," je rekel Baard jokaje, "ko si hotel z Erlendom v svet. Povedal sem ti, kar se tega tiče, vse, kakor hitro si bil toliko star, da si razumel. Prosil sem te, da se obračaj name, svojega očeta —." "Za očeta kličem tistega, ki je skrbel zame, ko sem bil še majhen. In to je bil Haldor. Bil je dober za mater in zame. Naučil me je jahati konja in sukati meč — kot kmet svoj cepec, spominjam se, da je Paal nekoč to rekel —." (Dalje prihodnjič) -o- Žalujoči: POZOR - - - POZOR H R A Nil L N E VL INSURED