H 120.
V Gorici, v torek dne 22. oktobra 1907.
likaj* trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek soboto °n 4. nri popoldae ter stane po poŠti . mana ali v Gon'ci na dom poSiljana:
''        vse leto      ........15 K
»/,...........10  •
pomične Številke stanejo i O vin.
SOČA" ima naslednje izrsdne priloge: Ob no-,;5,let'i »Kažipot po Goriškem-iii»;6r4dlii!aiiske^ip iajipotpo IJubljam in kranjskih mestih", dalje dva '!,,[ 'v Mu „Voznl red žpleinic, parnikov in poštni! Q" ter mesečno prilogo „Sl0Venski Tehnik".
VaroCnino  sprejema Hpravništvo v Gosposki  ulicj
\ 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrŠče I, sirolila bret doposlane naročnine se ne oiirams
Oglasi in poslanice se računijo po* Petit-vrSfeh* Že ^ano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ,yj. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — i. iteklanie in spisi v uredniškem delu 30 v? vrsta. Za ,-;;io in vsebino oglasov odklanjamo vsataodgovornost.
»Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavHč.
Tečaj XXXVII.
Uredništvo
se nahaja v Gospos i ulici St. 7 v Gorici v I. nai ti Z mednikom jo mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolttdne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. dol?, dopoludne. Uprsvništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravništvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1'60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu della Caaenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- T«Ufon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
I
isestaDSldlrgoTstisloi
I     V nedeljo se je vršil v Ljubljani I. vse-Ij&ven^ki trgovski  shod.   Prišli so slovenski , rjgovi'i iz raznih pokrajin v Ljubljano na ta Iflievaftoi  shod v lepem  številu.  To pomeni ] Ukiikor krasen napredek,  kajti kaže se,   da ijBsmo procvitajoč trgovski stan,  od katerega ! Lo pričakovati slovenski narod dobrih koristij. j J'ozdravil je shod  podpredsednik  trgov- j jto^a društva „Merkurtt, g. Lileg, rekoč, med iiriijiim:
slovensko trgovstvo,  ki je tako važen jiitos v našem narodu, naj manifestira danes U jioirf-bo Se  tesnejSe  stanovske  združitve. šiiji shod  naj zavedne tovari&e potrdi v j^ili   zavednosti, v omahljivih   pa naj  ažge lirepko staiiosko zavest Celi javnosti pa naj jtoi-iMiji  shod  pokaže  zavednost,  številuost, iftiiucht in a tem moč našega trgovstva. (Odobravanje). Današnji shod  naj nadalje dokaže, ; ii!«i naše trgovstvo ne le skrb  za lastno kostanje, marveč da ga izpolnuje tudi za-;iest o važnih nalogah slovenskega trgovca m narodno  blagostanje.   (Odobravanje   in j^lklid: »Tako je4* !> Prepričanje, da si mora i>.i n;iSe trgovstvo na  jasnem o svojem po-ffciai in o ciljih slovenske  trgovine, ter  da :st)ra ugotoviti sredstva, ki so potrebna,  da aif ,<lu krepko  navzgor slovenska  trgovina * <lii hode  napredoval v vsakem  oziru stoiki trgovec po vsej naši lepi domovini, to ;*bil edini namen, ki je   društvo   nMerkuru ripriuil, da se je društvo obrnilo do sloven-iegn trgovstva s svojim vabilom. Drugih na-seuov naša stanovska  strokovna organizacija :a imela, kar tukaj odločno naglašam."
Predsednik   je   prečital   potem   pismo jtgovskega ministra dr. Fofta, ki pravi:
„ Kakor sem imel priliko re/videti iz jiširuega dnevnega reda, obetajo biti raz-wve najzanimivejše in velikega pomena za pzvoj trgovske organizacije med Slovenci. Jbtegadel obračam tudi vso svojo pozornost trn prvemu stanovskemu shodu ter izražam tem željo za njega najugodnejši izid. Ob-item blagovoli sprejeti slavno društvo s tem Pgotovilo, da hočem  podvreči shodove  reso-
lucije, ako se bodo dale meni na znanje, resnemu uvaževanju ter pospešiti, v kolikor mi je možno, skorajšnjo izpolnitev izraženih mi teženj,"
(Dobro- in živioklici.)
Potem je pozdravil zborovalee zastopnik vlade Kulavics, župan Hribar v imenu občine.
Naglašal je važnost trgovske organizacije, kar je čimbolj potrebno, ker se je tudi proti tej organizaciji začela vzdigati burja. Govornik smatra trgovstvo za najvažnejši stan vsakega naroda. Kdo bi bil angleški narod vzdignil do tako sijajnega stališča, ako bi ne bilo trgovstva. Angleška vlada pa tudi povsod krepko podpira trgovstvo ter mu gre pri vsaki priliki krepko na roko, ker se zaveda, da trgovstvo povsod pomaga množiti narodno blagostanje. Zato je prva naloga vsakega naroda, da podpira svoje trgovstvo ter uvažuje njega pomen. (Govor je bil sprejet z burnim ploskanjem),
Predsednik trgovske in obrtniške zbornice g. Jos. Lenarčič je pozdravil shod v imenu imenovane zbornice. Naglašal je, da se t: ne zbornica z veseljem ponašati, da more dajati trgovcem potrebne svete in navodila.
o vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu je poročal dr. Danilo M a -j a r o n. Sprejela se je resolucija:
I. vseslovenski trgovski shod, zavedajoč se, da je trgovina tisti gospodarski faktor, ki slovenskemu narodu odpira vire čedalje večjih dohodkov in ki ga je vslanu povzdigniti do blagostanja in s tem do samostojue veljave, ako se izkoristi njegov prometni položaj iu njegova nadarjenost, izreka, da mora in hoče slovensko trgovstvo stremiti za moderno spo-polnitvijo trgovine do najvišjih oblik, in zahteva od vseh poklicanih faktorjev, da z vsemi močmi pospešujejo trgovski poklic in razvoj slovenske trgovine v označenem smotru. Resolucija je bila z odobravanjem soglasno sprejeta.
Ves drugi vspored se je vrSil, kakor naznanjeno. Zborovaki so sledili dopoludne in popoludne z zanimanjem ysem govorom.  Vla-
dalo je razpoloženje,  iz katerega je odsevala velika važnost shoda.
Maj ar ono v govor priobčimo prihodnjič, tu naj sledi nekaj iz govora dr. Turne o pomenu Trsta za naše narodnogospodarsko življenje.
Jedro je to-le:
V uvodu svojega govora se je bavil z Angleži kot prvim trgovskim narodom na svetu; narod, ki šteje le 45 milijonov, gospoduje nad 400 milijoni inozemcev preko velikih oceanov ter premore danes 80 milijard kron premoženja naloženega v inozemstvu. Angleži so v zadnjem stoletju izvozili 74% blaga v inozemstvo. Nekdaj reven kmetijski narod imajo Angleži dandanes 15 milijard izvozne trgovine.
Nadalje se je bavil z Nemčijo, ki je bila še pred eno človeško generacijo razkosana na desetine majhnih vlndarstov. Nemec je bil po Evropi znan kot pedantičon profesor in filistrski meščan. Še leta 1880. jo bil Bismnrk proti pomorski in kolonijski trgovini, a desetletje potem je mladi cesar Viljem IV, samozavestno izrekel: „Die Zukuuft Doutsch-lands liogt auf dem Meero," Od takrat so se Nemci z orjaškimi koraki prelevili v narod industrinlcev in prekmorskih trgovcev, ki po vseh delih sveta iščejo kolonij in trgovišč. Šele pri tem stremljenju je nastala edinstvena vsenemška drŽava, ki danes tekmuje v pomorski trgovini z mogočno Angleško. V 20 letih so si preosnov&li temelj narodnega gospodarstva. Še leta 1880. je prvo nemško pomorsko mesto Hamburg izvažalo le za 1 milijon blaga, leta 1900. pa že za 8 milijonov. Samo od avstrijske meje dobiva to mesto 3 milijone ton blaga za izvoz. Danes ima Nemčija že 10 milijard izvanjske trgovine ter je druga za Anglijo. — Potem je navajal zgodovino drugih evropskih narodov, ki so imeli pomorsko trgovino v rokah, med Slovani so bili to dalmatinski Hrvatje.
Važnost morja in posesti velikega pomorskega emporija Trsta je začela zadnji čas upoštevati tudi naša vsikdar kesna Avstrija ter uvideva, da brez Jadranskega morja in velike luke nima ne politične ne gospodarske
Bile. Pa tudi hitro se razvijajoča Italija uvideva, da je nje večja bodočnost ob Adriji in v posesti Trsta in Dalmacije. Ogrska hoče podvreCi gospodarsko Avstrijo s tem, da ji založi pot k morju in oryentu ter sili z vso lokavostjo k Adriji. Deliti je voljna moč s prijateljsko sosedno Italijo, koji bi pripustila Ilirijo in Trst. Sedaj šele vlaga Avstrija stotine milijonov, da zveze Adrijo s sredino države, da spremi Trst z modernimi trgovskimi in pomorskimi zavodi in zgradbami. — V na-dtiljnem je razpravljal o pomenu trgovine v vseh narodih, Vae države, ki so postale velike po trgovini aa morju, so imele najstrožjo organizacijo in zahtevale železno disciplino, Za zgled nam je posebno benečanska republika. Kjer je državna organizacija znala vplivati na razvoj in vzgojo, tam je tudi moč človeka nad morjem bila stalna,
(Pride še.)
DOPISI, iz gor.
Letošnja državnozborske volitve so pokazale v
gorah velikanski napredek. Gore so vdobile svojega večletnega lenuha za poslanca. Pred volitvami je bil mož vsegaveden in vsega zmožen, črna patrlja ga je slikala učenega in skušanega večletnega poslanca i. t. d.; v vsaki posamezni vasici, kjer je bil kje kakšen črn njegov sodrug, so ljudstvo farbali, na jeziku imeli vse potrebe gorskega trpina, mu obljubovali zmanjšanje davkov, ceste, šolo, regulacije hudournikov in drugih voda, zboljšanje vkupnega kmetijstva, sploh so poznali vsako posamezno vasico. Sedaj pa v gorah pričakujemo tistih praznih obljub, kakor judje Kristusovega odrešenja, kedaj da se prikaže naš gorski poslanec.
Tudi njegovi črni sodrugi ga težko pričakujejo, ker vprašati ga imajo, kedaj jim bodo plače povišane spet za 9 milijonov. Mi volilci pa ga resno prašamo, kedaj da bojo vse tiste obljube rešene, katere so nam obljubovali pred volitvami. Polovico mu jih pustimo, ker Že z drugo obljubljeno polovico
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
„Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Kaj pa morete pričakovati od brata nekega ppneina, ki je bil vzgojen v Soli kardinala Richelieu-ja 1 •«ht Monseigneur, verujte mi, velika sreča je, da je ?ri51a kraljica, ki vam je želela — vsaj kakor sem |*;;l vedno le dobro, — da je prišla kraljica na mi-jH poslati vas sem, kjer imate izprehajališča, žogo, p°too mizo, dober zrak.
—  Torej, če vas prav razumem, pravi vojvoda. s*ra zares velik nehvaležnež, ker sem mogel le tre-autek misliti na to, da bi ušel od tu?
—  O, Monseigneur, to je bil višek nehvaležnosti, °^Vrne La Ramee; toda Vaša Visokost ni nikdar resno |Ba to mislila,
~- O pač, odvrne vojvoda, in priznati moram, Prav je morda neumnost, ne bom trdil, da ne, včasih se 2daj mislim na to. .    — Se vedno s pomočjo jednega izmed onih štiri-aese«h sredstev?
-" I no, seveda, odvrne vojvoda. riv    ~ Monseigr-^r, pravi La Bamče, ker že govo-j« * ° tem» vas prosim, povejte mi jedno izmed onih desetih sredstev, ki ste jih izumili.
—  Prav rad, odvrne vojvoda; Grimand, dajte mi pašteto.
—  Poslušam, pravi La Bamče, ter se zvrne v naslanjač, dvignivši kozarec ter mežikuje z očesom, da bi pogledal solnce skozi rubinasto tekočino, ki je bila v kozarcu.
Vojvoda se je ozrl na uro. Še deset minui, in ura udari sedem.
Grimand je postavil pašteto pred princa, ki je vzel svoj srebrni nož, da bi dvignil pokrov; toda La Ramee, ki se je bal, da bi se ne pripetila temu lepemu eksemplaru kaka nezgoda, je ponudil vojvodi svoj nož, ki je imel železno rezilo.
—  Hvala, La Ranice, pravi vojvoda ter vzame nož.
—  No torej, začne La Ramče, tisto slavno sredstvo?
—• Ali naj vam povem ono, pravi vojvoda, na katero sem največ računal, ono, katero sem sklenil najprej uporabiti?
—  Da, to, odvrne La Ramče.
—  No, prav, pravi vojvoda, dočim je izpraznil z jedno roko pašteto ter začrtal z drugo krog s svojim nožem, pred vsem sem upal, da dobim za stražnika vrlega dečka, kakor ste vi, gospod La Ramee.
-— Prav, imate ga, Monseigneur, odvrne La Ramee. Dalje ?
—  In štejem si to v srečo. La Ramče se prikloni.
—  Rekel sem si, nadaljuje princ, če bom imel poleg sebti takega vrlega moža kakor je La Ram6e, mu bom skušal po kakem svojem prijatelju, s katerim ne poiaa mojih odnošajev, priporočiti takega človeka,
ki mi bo udan in s katerim se bom lahko sporazumel zaradi priprav za beg.
—  Pojdite, pojdite! pravi La Ramče; niste si slabo izmislili.
—- Kaj ne, da ne ? odvrne princ; na primer sluga kakega vrlega plemiča, ki je tudi sovražnik Mazarinov, kakor mora biti vsak pošten plemič.
—   Pst! Monseigneur, pripomni La Ramee, ne govorimo o politiKl
—  Ko bom imel tega Človeka pri sebi, nadaljuje vojvoda, in če bo imel ta količkaj spretnosti ter si znal pridobiti zaupanje mojega stražnika, se ta zanese nanj, in tako dobim novic od vnanjega sveta.
—  Ah, da, pravi La Ramče, toda kako mislite to, da bi dobili novic od zunaj ?
•— O, nič ni lažje nego to, odvrne Beaufort; na primer, kadar bijem žogo.
—  Kadar bijete žogo? vpraša La Ramče, ki je začel poslušati vojvodo z največjo paznostjo.
—- Da, Sujte: vržem žogo v jarek, nekdo je tu, in jo pobere. V žogi je skrito pismo; namesto te žoge, katero sem mu bil vrgel z ozidja, mi "pošlje neko drugo nazaj; tudi v tej je shranjeno pismo. Tako sva izmenjala svoje misli, in nihče ni ničesar slutil.
—  Vraga, vraga 1 pravi La Ramee ter so popraska za ušesom, dobro je, da mi to poveste, pazil bom na pobiralce žog.
Vojvoda se nasmehne.
—  Toda vse to je slednjič samo sredstvo dopisovanja, nadaljuje La Ramče.
—  Mislim, da je to že mnogo.
—  Pa ni.še dovolj.
Sir, maslo In poljske priflelfce
se najlažje prodaja na Tržaškem trgu potom mojega podjetja pod jako ugodnimi pogoji. Kupujem tudi na lasten račun po dneunih cenah.
Vekosiav Plesničar
komisije in zastopstva
TRST
Ulica Gaetano Donizetti ifeir. 5.
bomo srečni bolj kot Izraelci v obljubljeni i deželi. Za sedaj vidimo sami, da smo na kraju propada, in njegova dobrota nas pomaga ti- j rati čez propad. Vprašamo, kaj hudiča na Dunaju dela in po kaj hodi ? Mi pravimo, da hodi lenobo past, in ako mu naše besede kaj kožo gulijo, naj se prikaže in nam pokaže, kaj je za nas storil. Ako smo bili priprostega kmetica volili, smo ga bili vsaj v svoji sredini imeli, in ako se ni bil dosti razumel, kaj je poslanec, nam je bil vsaj pripovedoval, kaj je vse na Duuaju videl, si je bil kaj prihranil in s tem smo bili dobro delo storili svojemu bližnjemu. Gregorčič hodi pa lenobo past, in ob času volitve, ako se enkrat prikaže, zna pa cela patrija tako po krščansko farbati in lagati, da je še veliki del tako neumnega ljudstva, da mu yse njegove izdajalske grehe odpusti in celo zagovarja njegove dobrote, ki se pa po Furlaniji delijo.
Ti pa, kmet gorjan, zapomni si dobro, da si le molzna krava farške politike, in dokler ne vzameš pasjega biča v roko in ne pometeš, ne bodeš videl ne dobrote ne drob-tine, katere dežela in država deli drugim v obilni meri. Za takšna pritrjevanja so naši lenuhi dobri in takšnih vlada tudi potrebuje; oni norce brijejo z nami, rečejo: kaj češ gor-janu zabitemu, šaj še toliko ne ve, da je Bog, ko je po svetu hodil, opolnoči po gorah šel, sedaj ni se treba pokazati, saj ko bojo volitve, že lahko obrusimo teh par kmetov, da bojo kar neumni za nami. Mi pa pravimo: Klin s klinom. Ako se delovanje državnega zbora zasleduje, se vidi našega lenega poslanca pri prvih, ali ne od dela, ampak od lenobe. Vse drugo je s Štrekljem, ki se je izvrstno obnesel kot pravi ljudski poslanec.
Še nekaj ti kličem, gorjanski trpin, o bližajočih se deželnozborskih volitvah bodeš videl, kako krivi priroki zopet vstanejo, koliko potreb ti bodo naštevali, da jih imaš, za katere se danes še zmisliti ne moreš, sicer bojo vse dobre in koristne in da bi se jih le četrti del izpolnil, bili bi bolj srečni kakor Izraelci. Ne pozabi pa tega, da to je le orožje, in ako jih poslušaš, jim daješ v roko pasji bič, s katerim bodeš svoje dobrote prijemal, in to ne za en dan nego za dibo 6 let. Bodi pam9ten, sedaj pride čas maščevanja.
Tebe so dosedaj vedno tepli — zgrabi za bič in poženi vsakega spred hiše, potem vzemi še metlo in pometi za njim, du bode vsaki videl, da je čisto pred tvojo hišo. Če ne bodo vedno večji davki. Plačuj kmet, drob-tine pa od tega ne bodeš videl.
Ako še enkrat voliš Gregorčiča, boš zopet žrtev klerikalizma, žrtev farške in nikoli nasičene bisage. Gregorčič nas je Slovence izdal, in s tenr, ko je deželni volilni red sankeijoni-ran, je njegovo izdajalsko delo do vrhunca prikipelo, torej proč z izdajalcem, odpuščeno je marsikomu odpuščeno je sploh vsem grešnikom na svetu, izdajalcu narodnih interesov pa nikoli. Proklet bodi vsaki izdajalec domovine 1
K Ofidrickovemu koncertu.
Kdor je pogledal že vspored koncerta, ki se bo vršil v soboto dne 26. t. m. v „Tr-govskem domu8, je gotovo opazil v oklepajih besedo flnovost*l In res. na vsporedu ni nič manj nego 5 točk, f , •< niso v Gorici doslej proizvajale, in katere jo imelo goriško občinstve priliko tega dne poslušati prvič.
V takem slučaju je dobro iti na koncert kolikor toliko »pripravljen"! V čem obstoji taka 0priprava", vedo dobro tisti, ki imajo v takih stvareh rutino. Kdor se zanima za stvar zelo in je poleg tega glasbeno izobražen, napravi to najboljše : potrudi se, da dobi v roke te skladbe še pred koncertom, sede h klavirju in celo stvar več ali manj dobro »preštudira"; drugi, ki ni glasbeno tako zmožen, premeče najnovejše številke glasbenih ali drugih Časopisov ter išče, ali je bilo o tej skladbi že kaj napisano, oziroma ponatisnjeno. Tretji, ki si ne zna pomagati niti na prvi niti na drugi način, je na suhem in čuti to mogoče še bolj bridko nego mi, kadar se bojimo pisati kratko-dolgočasne podlistke. (Glej prejšnje številke tega časopisa.)
»Ljubi moji, bodite dobri ter pomagajte   drug   drugemu   v ne-
Domače vesti.
Notarski lepit v slovenskem, laškem in nemškem jeziku je napravil v Trstu gospod dr. Ivo Šorli, notarski kandidat y Gorici.
Premiščen J6 gospod Frau Posega, c. kr. sodni adjunkt v Kanalu, k najvišji sodniji na Dunaju.
»Pevsko in glasbeno dryštwB v Gorici priredi v soboto dne 26. oktobra t. 1. koncert s sodelovanjem vijolinskega virtuoza g. Franceta Ondfička in klavirskega virtuoza g. Josipi Fa-mere s sledečim vsporedom : 1. Stanko Pir-nat: Pomlad lil |«S8II. Moški zbor »Pevskega in glasbenega društva". — 2. J o s, Slavik: Koncert a-moli 1. odstavek, klavirsko sprem-ljevanje zložil Fr. Ondfiček. (Novost), Fr. OndfiČek. .— 3. Vitčzslav Novak: Pesni zimskih BOŽI. (Novost), a) Mesečna noč, b) Nevihtna noč, c) Božična noč, č) Karnevalska noč. Jo«. F».Ji^ra. — 4. Anton Foerster: Ljubica. Mešan zbor „Pevskega in glasbenega društva". —- 5. J o s. Slavik: Pfllpaurl. (Novost). Fr. Ondfiček. — 6. A. Balakirev: lsmaei. Orientalska fantazija. Jos. Fam&ra. 7. Fr. Ondfiček: Češka Rapsodiji. (Novost). Fr. Ondfiček.
Kakor razvidno s sporeda, bo ta koncert izvauredno lep in velike glasbene vrednosti, na kar se opozarja občinstvo.
Družbi SV. Cirila In MelOda razpošilja slovenskim občinam in denarnim zavodom sledečo okrožnico: Slavni odbori Družba sv. Cirila in Metoda si je postavila nalogo, povsod, kjerkoli je slovenska mladina v nevarnosti, da bi se potujčila, zlasti ob naših mejah, ustanavljati šole in otroške vrtce, kjer se naš naraščaj vzgaja in poučuje v slovenskem duhu. Vsak blagomisleč Slovenec, komur je količkaj mar, da se ohrani naš narod tamkaj, koder je naseljen od pamtiveka, bode na vso moč pospeševal vznišeni namen družbe sv. Cirila in Metoda, in jo dejansko podpiral. Ker so stroški za njene šolske zavode — sedaj jih vzdržuje 19, podpira 3 — ogromni in naraščajo od meseca do meseca, zato vabi družba sv. Cirila in Metoda v kolo svojih podpira-teljev ne le posameznike, nego tudi razne korporacije: slovenske občinske zastope in narodne denarne zavode. Obrača se z iskreno
sreči!" — Ne vem, kdo je že izrekel te plemenite besede. Gotovo je bil poštena, blaga duša t Poslnšajmo ga! Pomagajmo si! Da, pomagajmo si 1 Toda — kako.?
Hm, hm, — kako?! Čudna besedica! Tako majhna in kratka, pa tehta kvintale. Nehote' me spominja na neko drugo besedo, kateri je sledil ta-le srčkan prizor:
Bil sem v prvem razredu ljudske šole, ko sem prvič zaslišal besede: „Bog je vstva-ril STet!" Te besede so udarile v mojo neumno glavo kakor meteor v komet. Sreča, da je bila glava trda: se ni razbila; samo nekaj je v njej zašumelo. Bliskoma vstanem in radovedno izbruhnem:
»Prosim, gospod učitelj: zakaj?
»Zato (in pri tem sem dobil eno po glavi), ker jt> bog veliko bolj pameten nego ti, In zato (pri tem pa sem dobil drugo po glavi), ker učenec v šoli ne sme vpraševati, ampak samo odgovarjati na vprašanja!
Ta odgovor z dvojnim „d o k a z o m" mi je popolnoma zadostoval: Od tega časa sem se varoval te besede in sem prepričan, da bi tudi gori omenjeni prizor že pozabil, ako bi mi ne prišla danes na misel ona druga, majhna besedica.
Kako? Kako? Joj, kako bi bil hvale-ž en, ako bi me kdo Še enkrat po glavi udaril! Žalibog, nobeden si ne upa!
prošnjo za kakršnokoli denarno podporo do J Vas, ki načelujete ugledni slovenski občini (posojilnici), želeč, da bi se veledušno spomnili naše slovenske dece, ki ji preti nevarnost potujčenja. Podpisano vodstvo prosi pre-vljudno, da blagovolite, sestavljajo proračun, oziroma določevaje razdelitev podpor za bodoče leto, določiti kak dar v prid prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda in da izvolite označevati svoje uradne dopise z družbenim kolkom, ki se naroča y pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. L. 1905. je slavil nemški „Schulverein* 25 letnico svojega delovanja in ob tisti priliki so mu priskočile z znatnimi podporami na pomoč ne le nemške j občine, marveč tudi take, kojih zastopi so vsled volilne geometrije slučajno v rokah naših nasprotnikov. Častiti! Učimo se tudi mi cd njih. Uk je dober vsak, najsi pride od leve ali od desne. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Plesni teči] za dečko li dikllce pod vodstvom
učitelja Mortera iz Trsta se je končal v četrtek, 17. t. m. z javnim nastopom učencev in plesnim venčkom. V tečaj je pohajalo 16 deklic in 8 dečkov. Učili so se navadni plesi, poleg tega pa tudi razni dekorativni plesi in | obnašanje v plesni dvorani. Tečaj je trajal 3 tedne in je imel jako dober vspeh, o katerem se je lahko vsakdo prepričal pri konečnem nastopu učencev v dvorani »Goriške Čitalnice", Ples se je pričel s polko petletnih deklic družin Medvedove in Pavletičeve. Mično je bilo gledati mali, ljubki stvarici, kako ste pravilno po taktu prestopali mali nožici. Posebno lepo so plesali štirje pari deklic raenuet, za kar jim je sledil glasen aplavz številnih gledalcev. Petletna deklica družine Medvedove je plesala sama na odru v okusnem japonskem kostumu originalen ples tako prosto in brez bojazni, da se je bilo kar čuditi. Kot sklep oficijelnega nastopa učencev je sledila panto-mina „Ribič in deklica", katero sta prav ljubko izvajala Žniderčičev in Tumov. Občinstva, ki se zanima za mali svet, je bilo izbranega in v precejšnem številu ter je imelo isto prav srečen vžitek. Želeti bi bilo, da se taki tečaji za naš mlajši naraščaj prirejajo vsako leto, ker so precejšnjega vzgojevalnega pomena. Otroci se že uče v mladih letih ne-prisilno obnašati se v družbi ter si pridobe i brez težave okretnosti, katero človek v družbi potrebuje. Ples na sebi je lepa zabava, ka- j tere se mladina v današnji družbi niti prav j odtegniti ne more. Veliko bolj umestno pa j je, da se uči mladina plesati takrat, ko fantazija še ni razvita, tako da otrok izven godbe in kretanja ne vidi ničesar. Pri vajah nežne mladine odpade vsako pravo razburjanje, katero pozneje rado prekipeva. Dobro bi torej bilo, ako bi naše družine skrbele za to, da se take vaje pravilno od leta do leta ponovijo.
Dva Smešna protesta, — Proti električnemu tramvaju v Gorici se je oglasilo nekaj „nobela ljudij, češ, da če pojde tramvaj skozi Raštel, ne bodo mogle voziti tam kočije! Drugi protest je podala — duhovščina, češ, da potem ko bo tekel tramvav, ne bo mogoče ob procesijah radi žic z velikimi banderi iti po mestnih   ulicah.  Prvi  protest  je   imeniten,
Dosti te šale! Bodimo stvarni!
Ljubi čitatelj 1 Veš, ali slišal si že kdaj, kaj delajo profesorji na univerzi, kadar hočejo pokazati kandidatom zdravništva, iz česa je Človek zložen? Razrežejo mrliča na toliko načinov in toliko koščkov, da ga nobeden vrag več skupaj ne spravi. Nara- , voslovci delajo ravno tako: režejo cvetlice, rastline, razbijajo kamenje, lovijo metulje, muhe, pajke in sam Bog ve še kaj, in vse to ( samo zato, da se spozna, iz česa je zloženo, in v čem obstoji vse to, kar eksistira! Temu pravimo veda!
In v umetniji je  ravno tako f Kar se mene tiče, prisegam,  da si upam razrezati I marsikatero pošteno skladbo,  da od nje ne ostane nobene poštene note. Toda kaj bi imel od tega? Lahko dosti, lahko mnogo, čitatelj pa — nič!  Mislim namreč pri tem j samo na te, ki hočejo  poslušati in ( ki nimajo časa  takih stvarij štu-j diratl.                                                                |
Hm, hm, nekaj  me vendar mika! Ena j misel me srbi v možganih: Kaj  pa Če bi vkljub vsemu pokazali majhno demonstracijo glasbene anatomije? To je nekaj, kar impo- I nira in kar ne zua vsak. S takimi stvarmi se veliko pridobi na ugledu! Vzbudi se  zanimanje in občno mnenje: Mož  zna! Vemo I to iz lastne skušnje: Nekoč smo bili na ana- I tomičem predavanju v praški patologiji: učen I
I drugi imenitnejši, ali pride tudi še najime-nitnejši ? —- Torej radi tega, ker ne bi mogii z velikimi banderi na Sv. Rešnjega Telesa dan v procesiji po mestnih ulicah, naj bi biia Gorica brez električnega tramvava ? — D0|jro so jo pogodili!
Pevsko In glasbeno društvo" je prejelo od županstva v Kanalu znesek 20 K kot letnino za podporo društveni šoli. Poleg Biljane, Mirna Ozeljana, Tolmina in Štandreža bi to bila šesta občina, katera je stopila v krog stalnih podpirateljev. Ker šola nujno potrebuje daljših podpor, priporoča se ostalim županstvom v deželi, da posnemajo zgled ttavodenih 1 občin.
„Gortca" je še nedavno tepju lagala glede sestankov,   na  katere   so  izvabljali srednješolske  dijake  dr. Breeelj,   dr. Dermastia in Kremžar. Strašno ogorčena je vskliknila, da ne ve nič o takih sestankih. Prav grdo je lagala krščanska  devica —   v  soboto pa je morala priznati,   da   so  se res  vršili  taki sestanki. No, prav! Če pa kaj takega prizna, seveda ne more storiti tega brez zabavljanja,     s »Boltatu Pope" pri „Goriei" je ves iz sebe; zelenec kriči, da ga pljuča bolijo: denuncijant, in ker zna  tudi  ljubljanski   „kuheltajč", je    j zapel   na  koncu o „šuftu im ganzen Land*.    j Na to  mu je odleglo.  Prav — bo lažje za-   J bavljal še zanaprej,  da bo  prej konec „Go-ricetf, kateri  koplje   grob s svojimi lažmi in   J neumnostjo.                                                        I
Klerikalci prirejajo »predavanja". ....... K|e.    j
rikalna predavanja   niso   nič  vredna, ker so    I
vse enostransko prikrojena. Zato  kar narav-    j
nost svarimo  pred  temi   »predavanji", zlasti    j
mladino, ki potrebuje pač   zdravega,  resnega    j
poduka, ne pa šušmarij klerikalnih  politikov,    j
— Jutri bo baje predavanje   o   Gregorčič«,    i
Kakor   čujemo,   namerava   predavati   htolni    1
vikar   Ciril Vuga,   katerega  je poklical nad-    j
škof v Gorico, ko se je  zunaj zdivjal proti    1
napredni stranki. Vuga naj  „predava" o čem    1
drugem iz svojih  spominov, ne pa o Gre-    1
gorčiču. To je naravnost profunncija |w»niko-    1
vega imena!                                                      1
Za nas vsejedno. — „Gorica° pravi, da  1
novi volilni   red   bo   imel   zaslugo, da zlomi    i
I vsemogočnost laških liberalcev, »največjega iu    1
najnevarnejša sovražnika  Slovencev".   ¦- /i    i
nas je prav vsejedno,-če bodo sedeli ns la.4i    j
j strani   ali   sami liberalci   ali   sami katoliki    M
' možje.   Vsi   so jednako   krivični Slovonc-m.    j
Sedaj n. pr. jih   vidimo,   kako   lajajo eni in    I
drugi radi   slovenskega  učiteljišča v Gorid    i
»Gorica" pa naj  se  tudi spomni,   da sedi v    j
j deželnem zboru na laški strani prost laidiitti,    1
in da je  Šel Faidutti  v  zbornici   proti Slo    I
vencem z laškimi  liberalci   čez  drn in strn.   1
če je  poglavar  furlanskih   klerikalcev tak,   I
kakošni torej naj bojo podložni ?! — /a nas   I
je   vsejedno,  ali   sedijo   v  deželnem  zboru   I
laški liberalci ali klerikalci; jedni kakor druia   I
so proti nam in bodo proti nam.  Spremeniti   m
se utegne le  hlapčevstvo v slovenski   „kato   I
laški** stranki, če  sploh še prileze v deželno  8
hišo:   doslej   so  hlapčevali   Pajerju,   odslej  ¦
utegnejo   hlapčevati   pa  Faiduttiju. Poglavar  ¦
klerkalcev se je   imenoval   doslej Pajerčič, r  ¦
mož v belkastem plašču, s krvavim nožem * I roki je stal nad mrličem, rezal, predaval in zopet rezal.  Škoda večna, da nismo vstrajali do konca predavanja. Po desetih minutah smo morali iti:  prišlo  nam je slabo t želodcu! Joj, kako mi je bilo takrat slabo' I Tega dne sem spoznal „krvavo", da za anatomijo ni vsak.   Poleg zdravih možgane? je treba imeti naravnost genij al en žele-I d e c! In vidiš, ljubi čitatelj, od tega Časa ne vedno z   velikim   spoštovanjem   pozdravljal onega anatoma.  Bilo mi je sicer  vedno ?-nekoliko slabo, kadar sem ga srečal, tod* ; vendar sem ga pozdravljal:  imponiral mi J*; j In jaz bi tebi tudi rad imponiral! Ks* j bi ti dokazal,  da nimam glave  &uno za ^ da vem, kje klobuk nositi!  Toda nisem ts& častihlepen, da bi bil brezobziren! Oziram s-j na druge, oziram se tudi na Tebe: spoštuje Tvoj želodec! Iz tega vzroka se izognem &¦ I nes glasbeni anatomiji skladb, ki so na v.*,^ i redu Ondfičkovega koncerta in čisto pripro*w j j ti o njih povem samo to, kar te lahko *» I I nima:                                                            j
Vzemimo torej  prvo  točko, ki Je '¦ j poznaš: To je Slavikov A-mol b»BJ cert za vijolino s spremljevanje   l Jklavirja. —                                            1
Kdo pa jo bil ta Slavik?                 I
I                                                                                       (Konec 1>»IU 1
s3 utegne imenovati FajdutiS, pa naj j. ta ion Antonio ali kdo. drugi.
Užaljeno IJudStVOu. — »Gorica" trobi renomer, kako da bi se čutilo užaljeno ljudstvo, če bi se ne bila razširila vo-pravica za deželni zbor. Naj bo potola-ItrŠCanska »Gorica". Niti eden goriški * gc bi ne bil užaljen, če bi bilo ostalo starem ; če bi bili preprečili, slovenski kle-Bj poslanci krivični" volilni* i%'d; 1ri sfirfiitts slava pela. Tako pa se preklinja izdajice todstvo je užaljeno. — Taka je resnica!
ji zavod 21 vžgejo katoliških učiteljev" na
¦jiju pobira nekdo prispevke. V knjižico se ,,;ejo „dobrotniki". Med temi »dobrotniki". ,aji imena  oseb, ki so odločno nasprotne ^aloim  stremljenjem. Kako  so prišli do :;Ta   n dobrotnikov  katoliških učiteljev?" i-b jt» morda nafarbal „fehtar" ? — Vsak, r kaj iia, da v slab  namen. Dajte rajši svežem! KiteM Clerl — tejlillčir. — Sporočili smo ratki',  da bo najbrže imenovan za knjižna v knjižnici na  gimnaziju po vpoko-t>a profesorju   Iiaaru  gimnazijski katehet škof Clerija   ne  mara.   Pred  dvema Lja se je že govorilo,   da ga hoče odstrani vsak način. Cieri je dobra duša, pravijo da ue znu držati discipline.  To je eno; :;o, ki je še merodajnejše za odstranjenje :a ud poduka,  je  pa to-le: Iz Ilima se \rnil kot duhovnik tisti Srebrnift iz Solkana, je Iti I  pred  leti   suplent  na  tukajšnjem .as/iju.   SloveCega   »Daničarja"   Srebrniča iia takrat prijela muha,   da je šel v JUnt ;iliiiitu   za  duhovnika.   Sedaj se je vrnil. Lni ž njim V  Tako učenega gospodu nadškof [v podati za kaplana v kako gorsko vas, hrvK' je ukrenil tako, da se mu i^ora dobri Kri umakniti.  Cleri bo najbrže knjižničar, bti-het pa  „Daničar"   Jrebrnič. — Če se to Lili, je nadškof jako globoko posegel v raz-vp i::i gimnaziju. Kako bo učil Srebrnič, si
*  lahko misliti, in kakšna bo knjižnica pod .•¦rijeiii, na katerega bodo pritiskali kleri-jil.-i, tudi ni težko preuiotriti. - Ali ni ni-i.:ar, ki bi to preprečil V !
Jots-Sais!« (IruŠtVO SerlCl" naznanja, da je ..! ob^ui zbor, sklican na dan V.), t. m., :¦¦»klenčen in zato preložen na sredo 23. t. m. j s. uri zvečer pri zlatem jelenu. Gospodje mi naj so blagovolijo tega občnega zbora \'.noSt<*vilno vdeležiti.                       Odbor.
Razbijata Stl pred domobransko vojašnico, ;::aa rebule, dva mlada fanta Al. ValantiČ .; Al. Pctarin, vsled česar je prišel med nje :ireilnik z vojaki. Ker so le tolkli po vratih is še je eden celo lotil nekega vojaka, so -po prijeli oba razgrajača ter ju izročili :edarjem.
Elegantno napravljena je hodila okoli po
iurici neka Antonija Hofer, ki je nastopala o a\etu v različnih Beafe chantant". Policiji - je /dela sumljiva; zato je tičico zasledo-aia in zasledila, baš ko je »lovila" po Vernem tekališču. Ker tudi ni prav zdrava, ¦i io poslali najprvo v bolnišnico.
Društvo zi podporo odpuičeilh kazoaactv in
ihovih rodbin v pokneženi grofiji Goriško-iratii^čanski vabi na izvanredec občni zbor, ki e bode vršil dne 25. oktobra 1907. leta ob ¦-. popoldne v dvorani št. 11 v drugem •ad>tropji tukajšnega c. kr. okrožnega sodišča «" sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba ¦ru&venih pravil, člen XXVII. 2. Volitev odstva. 3. Morebitni predlogi. — Ako bi ob . ne prišlo zadostno število članov, vrši se irago zborovanje ob 8. uri.
KnJIgOHH g. Karla Medeotti-ja je napadi v nedeljo zvečer na živinskem trgu neki ¦alič, o katerem se pravi, da je nekoliko oešan. Pretepal je Medeottija in dečka, kakega je imel ta s seboj, Medeotti je skočil red napadalcem skozi okno v neko stano-:|Qje, Sulic za njim. Le s težavo so Sulica rttirali.
Mili stanovanja v gorici. — v soboto se
& vršila prva seja odseka mestnega sveta, ki e ima baviti z malimi  stanovanji. — Da bi
*  tudi res kaj naredili \
Aretirali SO v Gorici 25-letno Marijo 'ramrl iz Celovca in Karla Povšeta iz Šmartna ia Kranjskem; on jo je vodil okoli. »Dobiček" :t* si delila. Ko ju je prijela policija, je *oslala njo v bolnišnico, njega pa v zapore.
Pilil )8 okoli 3. ure danes pop. z lestve aa droga električne naprave na Komu delavec '»kin ter se nevarno poškodoval.
Ustnici, — G. dop. iz Goriške okolice: Prihodnjič!
Kar nič se ne
Katar  še ni bolezen in kam bi pa prišli,   če   bi  vsi  moji  nastavljenci radi katarja doma ostali!  —  Kupite si, Vas prosim   1  škatljico  Fay-ovih pristnih sodenskih mineralnih pastil, in takoj se boste katarja iznebiii in delo Vam ne bo zaostalo. Fay-ove pristne sodeflske mineralne   pastile  dobite v vsaki  lekarni  in   po   trgovinah   za ¦^¦^»^¦•^^t-a^^^^šjjatlj^^ Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th, Guntzert. Dunaj XII, Belghoferstr. 6.
Irpvsko • obrtne in gospodarske vesti.
Lepak Z umiki železnic, parobrodnih voženj in pošt izide prve dni novembra po končno določenih vožnjah za celo zimsko dobo.
Ta naš lepak je že široko znan in udomačen. Pošiljamo ga brezplačno naročnikom »Soče" in še mnogim hotelom, gostilnam, kavarnam. Povsod visi v celi deželi in tudi zunaj nje. Zadnje čase tudi na Gorenjskem.
Da imajo oglasi na lepaku polno vrednost skozi celo leto, smo poslali urnike za poletno dobo posebno tiskane, da so jih nalepili Čes zimske urnike. Tako je ostal lepak celo leto dober.
Tudi za bodoči lepak je določenih 48 prostorov. Prednost dajemo narodnim tvrdkam. Le v kolikor bi teh ne bilo dovolj, sprejmemo oglase neslovenskih tvrdk, ki se nam naravnost vsiljujejo!
KiVl. — Nekoliko trgovcev s kavo v Trstu je prosilo trgovinsko ministerstvo za dovoljenje, ustanoviti delniško društvo, ki bi se bavilo s posredovanjem trgovine s kavo. Delniška glavnica bi znašala 500.000 K.
Madjarsko trgovsko društvo je odprlo svojo
ekspozituro v Dubrovniku! Pač znamenje, da treba na trgovskem polju med Hrvati in Srbi v Dalmaciji intenzivnejšega dela.
TeilJ 21 Čipki otvorijo te dni v Dubrovniku v Dalmaciji.
Tovarno tiSti;:!;» otvorijo v kratkem v Ma-karski v Dalmaciji. Podjetje bo stalo 50.000 K.
Znižanje cen mesu, — V Zagrebu so znižali cene mesu za 4 vin. pri kilogramu. Od 11. avgusta so jih znižali že štirikrat 1 -— In v Gorici V!
Ženska volilna pravica v Nizozemski. Nizozemska vlada je prekosila vse ostale evropske države. Sedaj je predložila poslanski zbornici načrt zakona za premembo ustave, po katerem se razširi aktivna in pasivna splošna volilna pravica  tudi na „vse polnoletne državljanke.
Nevarnostim, katere pretijo umetno kranjenim, dojenčkom, odidejo le tisti otroci, kateri dobivajo moko „KUFEKE" za hrano. Nobenega boljšega sredstva ni .p.rjati tako strašnemu bruhanju, črevesnemu katarju* driski itd., kakor moka „KUFEKE", katera se priporoča od prvih zdravniških avtoritet kot najboljša.
„Der Siiugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj I.
Dli"f fllt 9 ^am0 nTenipler" in „Styria" I ll/np I vrelec sta kot rogaška kisla ¦ Ubili • VOfja postavno zavarovana. Vsi drugi izdelki, ki nosijo znak nTempler — ali „Styria!5 vrelec ter so kot „Koitseher" v prometu naj se zavrnejo
Deželno oskrbništvo vrelec v Rogaški Slatini.
Politični pregled.
PlSlMSki Zbornica  ima danes zopet sejo.
Trpviiskl minister Fort. — v Pragi se je posvetoval Foft z načelniki čeških strank. Gre se za odstop Foftov, ki se zgodi baje v najkrajšem času.
Zi naslednika Fofta je določen baje predsednik češke trg. in obrtne zbornice \Vohanka.
V   Ogrski ZbOMiCl je predložil ministerski predsednik Wekerle danes proračun za leto 11*08. z obširnim ekspozejem.
Češke Stranka imajo, kakor se poroča z Dunaja, danes sejo, v kateri se bo razpravljalo o skupnem češkem klubu ia o stališču Čeških strank proti vladi, oziroma češkima ministroma in o nagodbi. Ako se ne posreči ustanovitev kluba Mladočehov, agrarcev in klerikalcev, je odstop dr. Fofta in dr. Pacaka neizogiben.
Zl MBtMl. — Trgovsko-politična centrala združenih trgovskih in obrtnih zbornic je imela sejo v Brnu ter sklenila resolucijo, ki priporoča, naj obe zbornici odobrita nagodbene predloge. Pridružil se je tudi odbor treh velikih industrijskih zvez.
V  Belgiji so se izvršile občinske volitve, ki so velikega političnega pomena. Iz Bruslja poročajo o zmagi liberalno-socialističnega kar-tela. Le v krajih na deželi imajo klerikalci Še veliko moč.
Zvezo za splošno volilno pravico so sklenili
v Budimpešti narodnostni poslanci s socialno-demokratičnimi.
Nemški CiSar in španski kralj se sestaneta dne 14. novembra 1.1. v Windzoru.
Protidlnastična propagandi v Srbiji. — Pristaši
Obrenoviča razšiljajo  po  Srbiji sliko nekega tujega princa ter raznašajo o njem razne gla-
! sove. Baje je raztresenih takih slik po Srbiji
' okoli 26.000.
Razne vesti.
Cesarjeva bolezen. — Cesarju se obrača na na bolje. Kašelj ponehuje, mrzlice ni več. Noč na soboto je bila huda, sledeča dobra. Bolnikov položaj je ugoden.
Otvoritev l. umetniške razstave v Trstu, - v
sobote popoldne ob štirih je bila v Trstu v prostorih »Slovanske Čitalnice" otvorjena I. umetniška razstava. Razstavo je otvoril Čitalnični predsednik g. višji sodni svetnik Oa-brijelčič z navdušenim govorom, ki ga je zaključil z vzklikom : „ Živela naša I. umetniška razstava v Trstu, da bi vspevala, da bi cvetela !"• Razstavili so svoje slike ti-le umetniki: Ivan Grohar 0 slik, Rihard Jakopič 8 slik, Matija Jama 3 slike, Matej Sternen 7 slik, P. Žmitek 7 slik, g.dč. Roža Klein 3 slike, .los. Gertn 3 slike, Fr. Globočnik 4 slike, Ant. G\vaiz 8 slik, Milan Klemenčič 2 sliki, Iv. Marčelja t kip, R. Marin 8 slik, gdč. Melita Roje G slik, gdč. Henrika Šantel 14 slik, Saša Šantel 14 slik, Ilugo Viktor 8 slik in Ivan Zaje 3 kipe.
Umri Je v Trstu dvorni svetnik in finančni ravuatelj dr. Oton vitez Zimmermann.
Na OpČInah je umrla gospa Kmn ti o r j u p, rojena Danov, soproga deželnega tržaškega poslanca g. Goriupa.
Kolera na Ruskem. — Od 10. maja do ir>.
septembra je zbolelo v Rusiji na koleri 8299 oseb, umrlo jih je 399».
Zagreb Šteje sedaj 72.894 prebivalcev. V enem letu se je pomnožilo prebivalstvo Zagreba za 1955.
Ji]ce, Ženltlll posredovalec. — Po nenavadni poti poskušal je dobiti ženo mlad mož v Hog Bnju v Južni Avstraliji. Mladi mož kupčuje z jajci, katere prodaja v daljne kraje. Prišlo mu je na misel, da bi se dalo na jajca lahko kaj napisati, sestavil je ženitno ponudbo ter okrasil vsako jajce z njo. Dobil je že mnogo odgovorov ter si bo lahko izbral nevesto.
Nalbsljše sredstvo za utrjevanje katoli^ega prl-pritovanja Je žllovka, In sicer volovska. — Tako sta
zatrjevala dr. Lampe in najnovejši „častni Član" Slomškarije, posestnik Jakob Polda na klerikalnem shodu v Radovljici. — Katoliško misleči učitelji bi jo radi uvedli v šole!
Princeslnji Moniki se izroči draždanskemu dvoru dne 30. t. m. Mati Toselli se baje neprestano joče, ako se spomni na ločitev.
Občni zbor »Podpornega društva za slovenske
ViSOkOŠolce V Pragi" se bode vršil dne 11. listo-pada 1.1. ob 7. uri zvečer v restavraciji Louvre na Ferdinandovi tfide v Pragi.
Velik požar 'je divjal v kehatskem gozdu, kakor poročajo iz Maramos-Sigeta. Požar je trajal 6 dnij, škode je 100.000 K.
Potres se je pojavil v Samarkandu in Ka-takurganu, kakor poročajo iz Peterburga. Potres je bil močan ter je napravil gotovo dosti škode.
V trebuh Ji dal brco 36detni K. Wingarek v Trstu 50-letni Pajolla, ki je trpela na srčni hibi. Pajolla je na to umrla.
Napreden slovanski list za Korošce prične izhajati v kratkem. Tiskal se bo v Kranju.
Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov
„Sava" na Dunaju naznanja,  da se bo vršil
prvi redni občni zbor 26. t. m. v prostorih Krautstoflove restavracije, I. Universitatstrasse 9. ob 7. uri na večer.
Akad.-tehn. društvo  »Triglav« * Gradcu bo
imelo svoj V. redni občni zbor dne 26. oktobra 1907. ob 8. uri zvečer v prostorih društva.
Klerikalen glas o klerikalcih. — Češki miado-klerikalni „Rozkv&« je napisal v svoji številki z dne 12. t. m. sledeče: ^Lakomnost, gospodovalnost, krivicnost, nezmernost v pijači, egoizem, lizanje pet se najde sicer v vsakem stanu, ali menda ni noben stan s temi grdobljami tako obložen, kakor duhovniški. Ali si je moči misliti večje lakomnosti, kakor jo najdemo skoraj pri vseh bogatih hierarhih, prelatih, župnikih, kaplanih, ki so včasi zapustili stotisoče, v življeoju so pa imeli srce kakor kamen in so neusmiljeno odganjair reveže? Večjega klečeplazenja, nego pri nižjih duhovnikih, ki so se ne iz ponižnosti, ampak iz štreberstva plazili hujše kakor gad, da je kar gnjusno ? Večje gospodovalnosti in večjega egoizma, kakor pri večini vladajočih, ki po-tlačujejo vsako svobodno znamenje, ki preganjajo vsako združenje in nasprotujejo celo vsakemu gmotnemu izboljšanju podrejenih duhovnikov, le da bi tem lažje vladali in bi nič ne oviralo njih neomejene moči nad duhov-ništvom? Zakaj se ne učimo iz zgodovine? Zakaj si ne pravimo, da mora priti čas, ko se zruši vse, kar je sezidano na egoizmu, nasilju in krivičnostiV — Klerikalni list menda pozna svoje ljudi.
Slovenska igralka Irma Polak, ki je anga-ževana v Zagrebu, namerava v , užbi z igralcem Vulakovičem na spomlad oditi v Ameriko ter tam prirediti po slovenskih in hrvatskih kolonijah ciklus koncertov.
Na Reki je iztrgal neki delavec Josip Vrbovec Hrvatu St. Majnariču iz roka hrvatski dnevnik. Hrvat ga je oklofutal. Vrbovec je tekel po nož ter nevarno ranil Majnariča, Vrbovec je sedaj v zaporu, Majnarič pa v bolnišnici.
Hrvatski protestintje m izrekajo za odcep-Ijenje od Ogrsko in za posebno hrvatsko ovangeljsko cerkev. Biskup Scholz potuje v ta namen okoli evangeljcev. Pričakuje se, da se ysi prizadoti kraj', izrečejo za samostalno hrvatsko cerkev.
Zastrupil se Je, ker nI mogei piaCatl davki. —
V Samobcru na Hrvatskem se je zastrupil kmet Jakob Barbič. Pustil je pismo, v katerem pravi, da gre v smrt, ker ne moro več plačevati davkov in občinskih naklad.
Išče se pisarja
za pisarno na deželi.
Več se izve pri upravi lista.
Stv. 1301.
Oražbeni oklic.
Podpisano županstvo odda v zakup zgradbo mosta čez Potok »Krojna" v občini Podgora,
Ponudniki naj vlagajo kolekovane pismene ponudbe opremljene z 5% varščino v znesku 72 kron, v občin-skem uradu pri Sočinem mostu do 7. novembra t. 1. do 10. ure predpoldne.
Pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled ob uradnih dnevih to je: ob pondeljkih, četrtkih in sobotah ob 8. do 10. ure predpoldne, od 24. t. m. naprej.
Županstvo v Podgori
dne 21. oktobra-1907. Župan:   KlanČi&
CENE ZJIEHNE.
Velika izbšr
=-VENCEV =
iz beneških biserov, specijaliteta pravega efekta.
Nagrobni  venci
iz ponarejenih cvetlic se vdobe' pri tvrdki
l?ip«;npr      GORICA lVieSbiier, nunska ulica što. 1.
CEHE 2KBHE.
Na prodaj so sodi
od 3 do 30 hI
v Gorici v ulici Gipressi štev. 8.
Edina slovanska delniška tivljenska zavarovalnica: „Pr»a češka splošna delniška družba
za zavarovanji na življenje v Pragi".
Najugodnejše in najceneje zavarovanje: a) za slučaj smrti, b) za slučaj smrti in doživetja, c) zavarovanje dote in oprave nevest, d) moderno zavarovanje z sočasnim obrestovanjem vseli vlog, e) moderno zavarovanje z sočasnim zavarovanjem za slučaj  onemoglosti*
*") najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine itd. Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tar'fl. Edina hrvatska zavarovalna zadruga „C PO a ti a" pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta Zagreba. Sprejema v zavarovanje proti ognju stavbe, nepremičnine, živino in pridelke po najnižjih cenah. Zavaruje steklene plošče v izložbah in vratih proti nazhilju.
Ponudbe sprejVma  in   vsa   tozadevna   pojasnila  in  cenike na zahtevo vpošilja
Zastopnik za Goriško
Jos. Rovan
komisijsko t agencijska podjetje Gorica, Stolni trg t, 9.
Sleckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. u Draždanah in v Osni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam;  ono ohrani kožo  nežno,  mehko  in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Največji Mifekl Kark fiOB.flOOJ
Naznanilo
sreče.
|Za dobitke garantira država
Vabilo k udeležbi .........   dobitnih Sans ==
prt denarni loteriji, a katero garantira država Hamburg in pri kateri je
9 milijonov 841.476 ITIark dobitkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije
so sledeči: Največji  dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark.
1 premija a 300.000 Mk.
1     »       > 200.00»   »
1     »       >   «0.000   »
1     »       »  50.000   »
1     »          45.000   »
1      »       »  40.0(10   »
1      .       »  35.000   »
1      »       »  30.000   »
1 dobitek > 100.000  »
1      »      >  60.000   »
181
1 dobitek h 4 -.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 » »20.000 » i » »15.000 » l * »10.000 » 16     »       »  5.000   *
n   »    » 3.000 »
13     »         2.000   »
19     »      »   1.000   »
»     300   *
>    200*
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvratena 100.000 srečk 3 48.495 dobitki v 8 prenijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek L razreda znala v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razreda na 55.000 Maric, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5, na 70 0 0 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
Srečkanje je postavno doloCeno. Cene srečkam 1. razreda so sledečo : eela orig. srečka M. 6-— ali K 7 — pol     >       »     »   3-- »   » 3* četrt »       »     »   f-51 »   » 175 Vloge za ostale razrede, kakor tndi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral So-Ie zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti puzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predstn-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
31. oktobra
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschiift v HAMBURGU.
tate *»$ h |s?^ ml mL
i^jlepJi forme,
I taiste kMete lamte-
[ **** *i»4fft, posodjt za
«¦**•, kar«, *& aa-
[¦talp^rtaTi^oMUi
Gospodične in gospodje -- pozor! ISLfiLlI
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega zdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši.
Origfnal-fieforia stroji ^Sifi
uporabi brezšumno.
Origfnal-Vieforia stroji 'gggf
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Victoria stroji p°ranšr|:
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Oriiinal-Vfctoria stroji ^"fgj:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« teojev in dragih šivalnih strojev, dvokoles »Piich«, orožja, manične in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KBBŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delamlea in popravljalnica BIVA CiSTELLO št- 4.
[Jiiiiinadomestilo ^vega srebrn
•jUUm >***•, natatradjt
fCOfAJOM, fOtfKh
akRtraol Balotnikl
Cbratifo I C.* - Dunaj
i Op<TMriac « (Hrtmrichshof). — llMtaaiaa tw& mm lahteranje. — ˇ *»a» MM*  r-topimu po prekupdh.
—mah ¦te ta I
i Okristofl«.
Odlikovana pekarija in sladcičama
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiti)
zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likartt na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljuMp solidno postrežbo ©•** po Jako zmernih cenah. -*aj
Havre-New York
vozijo^nesljivo najhitrejši toparniki
Francosko  prekomorsko  družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Amerik?.
Veljavne vozne listke in   brezplačna   pojasnila   daje samo    j
Cd. Šmarda,  !
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši  „Kmetske  posojilnice",   nasproti znane gostilne pri „FigovcuB.
Žene!
Ako trpite na širjenja krvi in na po-dobnib boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolina ob Reni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisani:
„Gospa B. iz W. pi3e: Lepa hvala! Va^o sredstvo je učinkovalo 2e 5. dan".
Gospa L. v M. piše : „Priporo?ala bom vsa,- ir:' Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama uiko!i it« njega«.
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno pi^tr?!'.-se zahvnjjnjem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo .:.> i 3-dnevni rabi brez boleCin učinkovalo*.
Proti poSiljatvi I marke nemške veljave t;i; v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" -['i*'-dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
¦= SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
300 komadov
-= vinskih sodov ^
od 300, 400. in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah
Tvrdka M. Rosner i drug
_____________       v Ljubljani.
BRATOV  BRANCA  V  MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje,
le rajboij učinkujžiča želodčna grenčica g^gj
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsak! boljši delikatesni trgovini In v vsaki kavam«