Petnajstdnevnik - Quindicinale
Abbon. postale - Gruppo II. - 70%
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Leto XXVII. Štev. 15 (855) TRST - 17. oktobra 1975
150 lir
Dogovor v korist miru prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo
Vladi republike Italije in Socialistične federativne republike Jugoslavija ste se dogovorili, da uredita ter okrepita medsebojne odnose prijateljstva in sodelovanja. Dogovor sta odobrila parlamenta obeh držav .
O tem dogovoru je tekla razprava tudi v deželnem svetu Furalnije - Julijske krajine in v krajevnih ustanovah tržaške in goriške pokrajine. V vseh teh ustanovah se je za dogovor izrekla velika večina. Preti dogovoru so se izrekli (ali pa so se vzdržali) le nekateri posamezniki iz vrst večinskih strank ter seveda fašisti, ki so bili, tako v parlamentu kot v deželnem svetu in v svetih krajevnih ustanov povsem osamljeni.
V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine je stališče KPI obrazložil deželni tajnik tovariš Antonino Cuffaro. Iz njegovega obsežnega govora povzemamo naslednje:
"Razprava o dogovoru med vladama republike Italije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter glasovanje o tem dogovoru sta že v parlamentu jasno pokazali voljo velike večine italijanskega ljudstva. Demokratična Italija želi zaključiti tragično poglavje zgodovine, ki se je
začelo s fašistično vojno in ki je bilo skozi mnogo let - mi poudarjamo: premnogo let — element napetosti v mednarodnih odnosih in trajne negotovosti v naši deželi. Trst in vsa dežela sta bila zaradi neurenjenega stanja močno prizadeta
Pravilno je, da se po svobodni in resni oceni, ki jo je izrekel parlament o tem dogovoru izrečejo tudi izvoljene skupščine deželnega sveta in krajevnih ustanov,
(Nadaljevanje na 2. strani)
V deželi in v Trstu
Tovariš Berlinguer o pomenu dogovora med Italijo in Jugoslavijo
Generalni tajnik KPI tovariš Enrico Berlinguer je po glasovanju o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo izjavil naslednje:
"Sporazum o dokončni ureditvi meja in o sodelovanju z Jugoslavijo, ki je bil odobren z glasovi vseh demokratičnih in antifašističnih sil, ima velik pomen.
Italija čuti velik interes za razvoj odnosov prijateljstva in sodelovanja s socialistično in neuvrščeno Jugoslavija
Ta sporazum ustvarja pogoje za poglobitev odnosov prijateljstva in sodelovanja, ki sov interesu italijanskega naroda in narodov Jugoslavije ter v interesu miru in evropske kooperacije.
Značilno je tudi to, da je bil sporazum sklenjen kmalu po helsinški konferenci o varnosti in kooperaciji in v soglasju s sklepi te konference. Na ta način Italija in Jugoslavija dajeta pomemben doprinos pri gradnji Evrope, ki napreduje na poti pomirjevanja ter sodelovanja med vsemi državami celine".
Nujno soočanje s komunisti
Verjetno ga ni človeka, ki bi ne priznal, da je 15. junij bil velik premik v ljudski zavesti, obenem pa tudi v spoznanjih posameznih strank. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da morajo stranke, hote ali nehote, upoštevati volilne premike in se z njimi soočati.
Toda 15. junij ni, kot bi nekateri radi prikazali, nekaj zgolj naključnega, ki seje zgodilo takorekoč "čez noč". Volilni premiki so izraz globokih družbenih

Na pobudo sindikalne federacije je bila pred kratkim v Trstu manifestacija solidarnosti z ljudstvom Španije, ki se bori proti fašistični vladavini. Hkrati je bila ta manifestacija odločen protest zaradi ustrelitve španskih in baskovskih rodoljubov. Poleg predstavnika sindikalne .federacije sta na manifestaciji, ki je bila na Goldonijevem trgu, govorila tudi tržaški in dolinski župan
pretresov, ki so prišli na dan, ko je vodilnim silam italijanske politike zmanjkalo manevrskega prostora pri premošča-nju zgodovinskih in nerešenih protislovij. Dokler je gospodarski razvoj drsel, kot temu pravimo, "na vrhu vala" je ta manevrski prostor obstajal. Sedanja družbenogospodarska kriza pa je to odpravila Odjek te krize v naši deželi ni tokrat niti najmanj ublažen in kaže vse napake poprejšnjih razvojnih smernic, pa tudi napake dosedanjega načina upravljanja v naši deželi, ki — drugače kot v deželah z navadnim statutom — obstaja že dobro desetletje in je prešla iz prve "vajeniške" faze v fazo, ko bi morala deželna vlada zares usmerjati gospodarski razvoj in reševati nekatere ključne probleme Furlanije-Julijske krajine. Na področje naše dežele pa vpliva več dejavnikov, med katerimi lahko naštejemo predvsem splošno kmetijsko politiko, ki je obubožala celotno italijansko družbcf do tolikšne mere, da je dobršen del deficita plačilne bilance s tujino pripisati prav uvažanju živil. Nato vprašanja bazične industrije, ki je odvisna od velikih trustov z državno soudeležbo. Končno pretresa našo deželo tudi kriza podjetij, kot je "Zanussi", ki so cvetele v vzdušju pretirane osebne potrošnje, takrat, ko je "blaginja bila za vogalom".
Desettisoči v dopolnilni blagajni, upadanje zaposlenosti, kriza malih in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dogovor v korist miru prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Furlanije - Julijske krajine saj bo ocena teh skupščin najvernejši izraz predstavnikov neposredno prizadetega ljudstva. Na ta način bomo objasnili tudi izkušnje težkih let, v katerih pa je prevladovala želja po miru, sodelovanju ter premostitvi vseh sporov. In tu lahko poudarimo, da ocenjujemo dogodke nacionalnega in mednacionalnega značaja, da govorimo o možnih sadovih omenjenega dogovora.
V tej smeri — to lahko poudarimo — se gibljejo tudi izjave, ki jih je dal predsednik deželnega odbora Comelli; izjave, ki se ne ustavljajo samo pri oceni meddržavnega dogovora temveč segajo v prihodnost Predsednik deželnega odbora je objasnil nekatere zgodovinske odgovornosti in podčrtal, kako pomemben je ta dogovor za mir in varnost v Evropi. Te izjave predsednika deželnega odbora smo skrbno proučili in pozitivno ocenili.
Tako kot v parlamentu tudi v tej skupščini pozitivno ocenjujemo doseženi sporazum. Kvečjemu bi na tem mestu lahko dodali le to, da smo že pred več leti vabili stranke večine, naj se jasno izrazijo o tem vprašanju ter sprejmejo odločitev, kajti vselej smo želeli, da bi vlade, ki so si sledile v tem povojnem obdonju v Italiji, nedvoumno objasnile svoje stališče. Zlasti po letu 1954 bi bile morale zadevo predložiti parlamentu in ne še naprej govoriti, da gre za odločitev začasnega značaja.
To, kar je bilo izrečeno v parlamentu, ponavljamo tudi v tej skupščini: dogovor je v interesu uresničevanja perspektiv, ki se odpirajo.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo v kakšni smeri se giblje italijanski parlament, da ni nobena demokratična politična sila nasedla skušnjavam strumentali-ziranja vprašanje meja in da so demokratične stranke potisnile fašiste v popolno osamljenost.
Toda tako v parlamentu kakor tudi v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine (in kasneje tudi v krajevnih ustanovah. Prip. uredn.) so se nekateri, sicer maloštevilni, pripadniki večine izrekli proti hipotezam dogovora. Menimo, da pri tem ne gre samo za izraz zlobnega namena ali želje po ohranitvi volilnih fevdov ter špekuliranja s čustvi preseljen-cev.
Ne bomo se spuščali v polemiko z nekateri eksponenti večine, pripominjamo pa, da bi alternativa, ki jo oni predlagajo škodovala državi. Uvrščajo se torej med sovražnike miru in mednarodne pomiritve, naših demokratičnih ustanov in našega ljudstva. Kakšne rešitve predlagate, jih vprašujemo, za rešitev problemov, ki že trideset let bremenijo našo deželo in ki so povzročili degradacijo pomembnih sektorjev našega gospodarstva? Kakšno dediščino bi hoteli izročiti tistim generacijam Tržačanov, Goričanov in Istranov, ki so premostili
umetne ločitve in je v njih dozorela zavest o miru in bratstvu med narodi? Govorite o neki alternativi v pričakovanju morebitnih političnih sprememb v Jugoslaviji. Najmanj, kar lahko rečeno, je da je tako govorjenje prav malo "krščansko", kajti kdor pozna jugoslovansko stvarnost, kot naše ljudstvo, ki ima tesne stike z jugoslovanskimi narodi, kdor pozna navejšo zgodovino teh narodov in epsko borbo proti fašizmu in nacizmu, kakršnih je malo v zgodovini človeštva, pozna tudi voljo teh narodov, da ljubosumno čuvajo vrednote osvobodilne vojne in revolucije, neodvisnosti in svobode.
Mi smo se vselej zavzemali in se tudi danes zavzemamo za pravične odnose med narodi in državami, za odstranitev žarišč napetosti, ki so vir sporov in nezaupanja med državami in narodi, zato pa pravimo tistim, ki ne doobravajo doseženega sporazuma, da so dobri odnosi med državami in narodi nemogoči, če se ohranjajo nevarne situacije.
O fašistih ne bomo mnogo govorili, saj še enkrat dokazujejo, da so protinacio-nalna skupina, ki se ne obotavlja pri ubiranju pustolovske poti in frontalnega spopada. Nihče več ne verjame, da se gibljejo v želji, da bi branili košček ozemlja ali z nekim idealom, njihova skrb je drugačna: čutijo, da izgubljajo tla tudi tam, kjer so prejemali glasove in uspevali; čutijo, da so osamljeni in da se bližajo dokončnemu zatonu. Dokaz izolacije so doživeli v parlamentu in, upamo, da ga bodo doživeli tudi v deželnem svetu in v krajevnih ustanovah Furanije - Julijske krajine (To se je tudi zgodilo. Prip. uredn.), med medtem pa pozivamo vse demokratične sile, vse delovne ljudi, naj še bolj pospešijo akcijo za še večje izoliranje fašistov, povečajo budnost in preprečijo morebitne nadaljnje zločinske akcije.
Ne da bi se spuščali v razpravo o zgodovinskih dogodkih želimo na tem mestu ponovno poudariti, da če ne bi bilo odporništva in velikega deleža, ki so ga dali italijanski in slovenski rodoljubi in protifašisti, bi bila zgodina Italije prav gotovo mnogo bolj žalostna. Seveda so bile interpretacije partizanskega gibanja različne, bili so tudi nesporazumi, toda sodbo o vsem tem bodo izrekli zgodovinarji, ki bodo morali upoštevati, da je bilo vse to, v primerjavi z veličino boja in težkimi žrtvami, postranskega pomena. In iz sodbe o vsem tem bo izšlo bistveno dejstvo, da sta prav odporništvo in osvobodilno gibanje postavila osnovo za razvoj naše dežele.
Danes odpiramo novo stran, pred nami je nova stvarnost, ki je vsekakor zanimiva, toda zavedati se moramo, da je do nove stvarnosti prišlo po zaslugi bojev delavskega gibanja v naši deželi, ki se zavzema za politiko miroljubnega sožitja in bratstva med narodi.
Prišlo je do novih izkušenj. Modra politika na področju mednaronih odnosov je omogočila nove odnose, trgovinske
izmenjave, kulturna srečanja Vse to je pripomoglo k ustvaritvi novega ozračaja in omogočilo to, da je danes meja med Italijo in Jugoslavijo najbolj odprta meja na svetu. Tudi zato je Trst vedro sprejel meddržavni dogovor in zavrnil provokacije fašistov.
Pred nami stoje kompleksni problemi. Proučili bomo vladne predloge. Pri tem pa zahtevamo, naj bo dežela soudeležena pri uresničevanju predvidenih dogovorov. Dežela s posebnim statutom mora biti zastopana na sejah ministrskega sveta, na katerih se razpravlja o bistvenih vprašanjih našega ozemlja Zahtevamo, da se izvaja člen 47. Pristopiti je treba k reševanju vprašanj, ki že dolgo čakajo na rešitev".
V	zvezi z vprašanji narodnostnih manjšin in še posebej slovenske manjšine na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini je tov. Cuffaro dejal:
Na tem mestu poudarjam pomen, ki ga dogovor med Italijo in Jugoslavijo utegne imeti pri reševanju vprašanj slovenske narodnostne manjšine. Ta dogovor more in mora upoštevati položaj, v katerem se nahaja slovenska narodnostna manjšina v naši državi in mora postaviti osnovo za popolno priznanje manjšinskih pravic. Nahajamo se pred novo stvarnostjo, in to, želim poudriti. Umaknjen je bil dokument mednaronega značaja, memorandum iz leta 1954 s posebnim statutom, ki je predvideval zaščito etničnih skupin. Naše stališče glede tega statuta je jasno. Nikoli nismo menili, da je negativen element, vendar pa smo menili, da pravice slovenske narodnostne manjšine, da enakopravnost Slovencev ne sme biti odvisna samo od mednarodnih dogovorov.
V	poročilu, ki ga je dal minister Rumor, je nek aspekt, na katerega je treba opozoriti. Ko minister Rumor govori o členih posebnega statuta, ki se tičejo slovenske narodnostne manjšine v naši deželi, govori, kot bi bilo vse, kar ti členi predvidevajo, dejansko uresničeno, kar seveda ni res. Predsednik deželnega odbora je dejal, da je treba iti naprej in da bo treba nekatere ukrepe razviti. V tem primeru pričakujemo doslednost s strani drugih demokratičnih sil, medtem ko se bomo mi zavzemali za to, da bo italijanski parlament končno pričel razpravo o zakonskih osnutkih, ki so bili predloženi in da bo sprejel zakon o globalni rešitvi vprašanj slovenske manjšine v Italiji in o dejanski zaščiti te manjšine.
Borili se bomo za uresničenje pravic slovenske narodnostne manjšine v vsej deželi, zato, da bodo uveljavljene pravice za Slovence tudi na Goriškem in v Na-diških dolinah.
V	tem smislu opozarjamo deželni odbor in sile sedanje večine, da se ne bomo zadovoljili z načelnimi izjavami, in da bomo storili vse zato, da se preide k bistvu problemov, zato da se rešijo ta vprašahja, da se zagotovi ne le kakšna formalna pravica, temveč globalnost pravic in po drugi strani razvoj slovenske narodnostne manjšine, istočasno pa bomo budno sledili razvoju dogodkov na področju italijanske narodnostne manjšine v Jugoslaviji".
Določila dogovora med vladama Italije in Jugoslavije
Kot določa dogovor med Italijo in Jugoslavijo, bodo v pogodbi, ki bo sklenjena oziroma ko bo začela veljati, natanko urejena mejna in druga vprašanja. Memorandum o soglasju, ki so ga poleg Jugoslavije in Italije parafirali tudi ZDA, in Velika Britanija, medtem ko sta ga Svojetska zveza in Francija s posebnima izjavama vzeli na znanje, bo nehal veljati skupaj s posebnim stautom kot prilogo, ker bodo vprašanja, ki so bila urejena s temi mednarodnimi dokumenti, zajeta v že omenjeni širši dvostranski pogodbi.
Po uskladenem dogovoru bo državna meja med Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo za tisti del, ki ni kot tak označen v mirovni pogodbi, to je od Medjevasi do zaliva Sv. Jerneja priznana kot državna meja in bo v vsem ostala nespremenjena. S pogodbo bo določena tudi meja v vodah Tržaškega zaliva, ki doslej ni bila določena, pri čemer bo upoštevan interes plovbe in neoviran razvoj tržaškega in koprskega pristanišča.
Ker sta se obe strani hkrati sporazumeli o vseh spornih vprašanjih, ki izhajajo iz izvajanja določil mirovne pogodbe, tistih, ki se nanašajo na del državne meje od Peči do Medje vasi, bo s to pogodbo in sklenjenimi dogovori določena meja med republiko Italijo inSFR Jugoslavijo.
ZAŠČITA NARODNOSTIM IH MANJŠIN
Obe strani sta se dogovorili, da bosta predvideli zaščito narodnostnih manjšin.
Sklenjeno je, da bo pogodba vsebovala obveznost, da ostanejo v veljavi notranji ukrepi, ki so jih doslej sprejeli v zvezi z uresničevanjem posebnega statuta (priloge londonskega memoranduma. Op. uredn.), kot tudi obveznost obeh strani, da v okviru svoje notranje zakonodaje zagotovita tisto raven zaščite, ki je pre-videna v določilnih posebnega statuta.
Poleg tega sta se obe strani dogovorili, da bosta v okviru svoje suverenosti uredili položaj narodnostnih manjšin s svojo zakonodajo. Obe strani bosta tudi potrdili privrženost načelu največje možne zaščite državljanov pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in njunega notranjega prava in ki ju vsaka stran uresničuje po avtonomni poti, upoštevaje pri tem načela ustanovne listine Organizacije združenih narodov, splošne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije in splošnih konvencij o človekovih pravicah. Pri zaščiti državljanov, pripadnikov narodnostnih manjšin se bosta obe strani ravnali po načelih zaključnega dokumenta helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju.
DOGOVOR O DRŽAVLJANSTVU
S pogodbo, ki bo sklenjena, bodo določene rešitve ali pot do rešitve tudi za
vprašanja kot so državljanstvo, odškodnina za premoženje izseljenih Italijanov in socialno zavarovanje. Državljanstvo oseb, ki so bile 10. junija 1940 italijanski državljani in so stalno živele na ozemlju, na katero se nanaša 21. člen mirovne pogodbe kakor tudi njihovih potomcev, rojenih po tem datumu, se po sklenjenem sporazumu ureja z zakoni Jugoslavije ali Italije glede na to, kje bodo te osebe nastanjene v trenutku, ko začne veljati ta pogodba.
Kar zadeva premoženje, se bodo dva meseca po tistem, ko bo začela veljati pogodba, začela pogajanja o odškodnini za dobrine, pravice in koristi italijanskih fizičnih in pravnih oseb, ki so jih prizadeli ukrepi nacionalizacije in druge omejitve.
TESNEJŠI
GOSPODARSKI STIKI
Poleg pogodbe bo sklenje.n tudi sporazum o izboljšanju gospodarskega sodelovanja med državama. Sklenjen je že dogovor o ustanovitvi proste industrijske cone na območju Fernetiči - Sežana na obeh straneh meje, kjer bo vsaka država odstopila del ozemlja, vendar ustanovitev proste cone z ničimer ne posega v obstoječo mejno črto. Prosta cona bo pogodbene narave, določilo za njeno delovanje pa naj bi vseboval protokol k sporazumu. Ustanovitev te cone bo izvirna oblika še živahnejšega sodelovanja med gospodarstvoma dveh sosednih držav.
Sklenjeni sporazum določa ustanovitev stalne mešane komisije za vodnogospodarske zadeve, ureditev voda porečij Soče, Idrijce in Timava ter njihovo uporabo za elektroenergetske, namakalne in druge komunalne namene v korist obeh držav.
/z govora, ki ga je ime! v poslanski zbornici (2. oktobra 1975) tovariš Segre povzemamo naslednji izvleček:
KPI daje svoj pristanek za to, da vlada sklene dokončen dogovor z Jugoslavijo glede ureditve državnih meja, in to v prepričanju, da bo ta dogovor ustrezal interesom države, da bo deležen odobra^ vanja velike večine v državi ter da bo predstavljal akcijo miru.
Zaključuje se tragično Jn mučno poglavje, posledica vojne, ki jo je sprožil
Kar zadeva potniški promet sporazum predvideva povezavo avtomobilske ceste Benetke - Trst - Gorica - Trbiž s cestami Nova Gorica - Postojna - Ljubljana, Fernetiči - Postojna in Hrpelje - Kozina - Reka. Italija bo prevzela dolžnost, da bo na svojem ozemlju na pobočjih Sabotina zgradila za potrebe prebivalcev Goriških Brd asfaltirano cesto, ki bo povezovala Novo Gorico in vasi v Brdih in ki bo precej krajša od dosedanje ceste na jugoslovanskem ozemlju.
Obe strani sta se dogovorili, da bosta spodbujali stalno in tesno sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih pristanišč severnega Jadrana.
DOLGOROČNO
SODELOVANJE
Obe strani sta se sporazumeli tudi o razvoju dolgoročne industrijske kooperacije in sodelovanja na področju elektroindustrije, tekočih in plinskih viVov energije, rudnih nahališč kovin in nekovin, lesa in celuloze in drugih materialov.
Posebej je predvideno posebno proučevanje ukrepov za izboljšanje sodelovanja na obmejnem območju. V sklenjenem sporazumu je obmejnemu sodelovanju posvečena posebna pozornost za to, da se bosta obmejno sodelovanje in pretok ljudi in dobrin razširila in okrepila.
Med pogovori je bila izražena skupna pripravljenost obeh strani, da bi veljavni sporazumi o maloobmejnem prometu oseb in blaga ne samo veljali, temveč da bi jih v korist obmejenega prebivalstva še precej izboljšali.
Začeli se bodo pogovori, katerih namen bo doseči soglasje o vrnitvi kulturnih in umetniških dobrin, arhivskega, katastrskega in zemljiško-knjižnega gradiva, ki se nanašajo na področje spomenice o soglasju, kakor tudi o drugih odprtih vprašanjih v zvezi z vrnitvijo arhivskega gradiva z ozemlja, ki je bilo priključeno SFRJ po mirovni pogodbi.
Obe strani sta se dogovorili, da bosta čimprej sklenili sporazum o vzajemnem priznavanju fakultetnih diplom.
fašizem in cena, ki jo mora država plačevati, odpira pa se novo poglavje.
Izjave, ki jih je dal minister Rumor niso povsem osvetlile zapletenih dogodkov, ki so označevali vprašanje državnih meja.
Morali bi se spomniti, da so bila za časa saloiske vladavine pokrajine Tridenta Bočna in Belluna ter Furlanija-Julijska krajina dejansko priključene III. Reichu in da če je kdo, ki nima moralnih ne političnih kvalifikacij, da presoja sedanjo rešitev, so to fašisti. Morali bi se vprašati ali niso šle mimo .ugodne priložnosti, kot npr. leta 1951, ali če nekatera dejanja
Iz govora, ki ga je imel tovariš Segre v poslanski zbornici
zahodnjakov, kot tristranska izjava iz marca 1948, niso bila izvršena z namenom, da vplivajo na notranji italijanski položaj.
Danes gre za izbiro med ohranitvijo obstoječega stanja in dokončno ureditev, osnovano na dobrem sosedstvu in kooperaciji.
To izbiro je treba storiti, zavedajoč se, da ne gre le za vrh Sabotina, temveč za ljudi, za čustva, za narodnostne manjšine. Gre za izbiro, ki je pred nami, ne zanemarja protiuslug, temveč se postavlja na višino interesov države in osnovnih dobrin miru. To je edini sprejemljiv kriterij, ki ne gleda na interes države kot na nekaj ločenega, temveč organsko povezanega z zahtevo po zgraditvi Evrope in mednarodne družbe, osnovane ‘na sožitju in sodelovanju.
Naša država, je dejal Segre, je drago plačala fašistične pustolovščine in če je bila cena nižja npr. od cene, ki jo je plačala Nemčija, se je zahvaliti odporništvu, dejstvu, da so politične sile CLN prevzele nalogo, da se spopadejo z dramatičnimi problemi povojnega obdobja ter ustvarijo novo Italijo.
O tem imamo dokaze, med katere spadajo tudi dogovori o sodelovanju med italijanskim in jugoslovanskim partizanskim gibanjem.
Po vsej verjetnosti bi do te rešitve lahko prišlo mnogo prej če bi Evropa in svet ne poznala petdesetih let, rane hladne vojne; do rešitve prihaja po konferenci v Helsinkih, ko "barometer Evrope kaže lepo vreme" glede odnosov med državami, toda sporazum, o katerem govorimo, je nekaj več kot navadno izvajanje črke helsinškega dokumenta. Ta sporazum je velik doprinos, ki ga Italija in Jugoslavija dajeta za gradnjo nove Evrope. Že samo vprašanje protiuslug, tako je dejal Segre, se uvršča v ta kontekst, zapenši pri ustvarjanju proste cone na meji, ki naj bi dala nove možnosti gospodarskega razvoja Trsta.
Tu je zares nekaj novega, gre za nov tip kooperacije, ki je niso doslej preizkusili drugod in upati je, da bo Evropska gospodarska skupnost kmalu dala svoj dokončen pristanek za uresničevanje teh načrtov.
Prav tako pomemben je tudi pristop k dolgoročnemu sodelovanju na industrijskem področju, tudi preko ustanovitve podjetij z mešanim kapitalom. Kooperacije med Italijo in Jugoslavijo bo lahko šla dlje, do drugih vzporednih iniciativ, in če je mogoče tudi skupnih v smeri sredozemske kooperacije. V interesu Italije je, da se Jugoslavija razvija kot socialistična in nevrščena država in interes Jugoslavije, da v Italiji napreduje in se utrjuje demokracija.
V zvezi z vprašanji narodnostnih manjšin je Segre med drugim poudaril zlasti naslednje:
"Sporazum daje možnost učinkovite zaščite narodnostnih manjšin in to v skladu z ustavnimi zakoni obeh držav. To vprašanje se postavlja zlasti na italijanski strani, v goriški in videmski pokrajini Za to je nujna dalekosežna in demokratična politika. Treba je v celoti izvajati ustavna določila".
Občinski svet v Nabrežini o dogovoru med vladama Italije
in Jugoslavije
Občinski svet v Nabrežini je z veliko večino glasov odobril poročilo župana o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo ter naslednjo resolucijo:
, "Vse politične sile ustavnega loka na vsedržavni, deželni in pokrajinski ravni so pozitivno ocenile novi italijansko-jugoslovanski sporazum, ki ga je vlada pred nedavnim orisala parlamentu. V sedanji mednarodni stvarnosti predstavlja ta dogovor nujno potrebno jamstvo za ohranitev in razvoj prijateljskih odnosov med obema državama, za kar si že dalj časa prizadevajo demokratične sile.
Mnenja smo, da bo sporazum prispeval k dokončni odstranitvi vseh preostalih razlogov nezaupanja in nasprotovanja v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Gotovost v pravni ureditvi vse vzhodne meje bo zaradi večje stabilnosti in varnosti predstavljala osnovni predpogoj, za gospo-
darski in družbeni razvoj naše pokrajine in naše dežele.
Zavedamo se, da spremljajo Istrani ta trenutek z grenkobo in z občuteno bolestjo. Mnogi, predvsem starejši morajo obujati spomine na tragične dogodke, ki so sledili nesmiselni vojni, ki jo je povzročil fašizem. Razmejitev, ki jo je dejansko določil londonski sporazum, se danes torej dokončno pravno priznava.
Sporazum, ki ga je vlada obrazložila parlamentu moramo upoštevati globalno iz vseh vidikov, torej tudi glede na obveznosti in dvostranskih pobud, ki jih predvideva v posameznih postavkah; gre za valorizacijo zgodovinskega in kulturnega zaklada Italijanov v Istri in Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini ter za dogovor o zaščiti italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji.
Pozitivno torej ocenjujemo osnutek za italijansko-jugoslovanski sporazum, ki sta ga izdelali vladi obej držav, tako kot sta ga predstavila parlamentu predsednik vlade in zunanji minister.
Ob tej priložnosti vabimo deželne in krajevne izvoljene organe ter vse demokratične sile, da s pozornostjo in s posredovanjem na odgovornih mestih zagotovijo čim boljše izvajanje dogovorov.
S podpisom bo ustvarjeno novo stanje, v katerem bo treba posvetiti posebno pozornost vprašanjem, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki jih bo treba globalno in končno rešiti v smislu načel, ki jih predivdeva ustava".
Nujno soočanje s komunisti
(Nadaljevanje s 1. strani)
srednjih podjetij, kriza kmetijstva: to so znaki alarma ki prihaja iz vseh krajev naše dežele.
Ali si je mogoče misliti, da jih ne slišijo v deželni zbornici? Razumljivo, da so ta alarmni zvonec slišali in prisluhnili tudi drugemu zvoncu, ki brni v Rimu, kjer je vlada pripravila znane "nujne ukrepe" konjunkturnega značaja, v zvezi s katerimi bi deželne uprave morale imeti čedalje večjo besedo, pa je nimajo.
Petnajsti junij je torej eden izmed "sledov", po katerih mora stopati, kdor hoče iskati rešitve naštetim problemom Kajti vprašanja so taka, da jih koalicija leve sredine ne more rešiti, saj jih ni rešila tedaj, ko je bila močna. Tega se zavedajo v glavnem vse politične sile, ki ne skrivajo, da se nahaja deželni levi center že v dejanski krizi, pred razsulom. Poskusi, da bi ga ohranjevali pri življenju pa so usojeni na neuspeh.
Kaj pravimo, v tem trenutku, komuni-' sti. Vedno smo poudarjali, da se je treba premerjati na programih in ne na formulah. To ponavljamo, razumljivo, tudi danes. Vemo pa, kako so "formule" vplivale doslej na izbiro drugih strank. Toda stvari so se tudi na tem področju spremenile. "Formula" leve sredine, ki je bila do včeraj "norma", je sedaj povsod, od Rima v periferijo, le izjema, medtem ko se povsod (dokaz resnosti krize in novih spoznanj!) uveljavlja "soočanje" med velikimi ljudskimi silami, ki morajo v sebi najti energije za preusmeritev — z
novim načinom vladanja — gospodarstva in spremembo družbenega modela.
V svojem zadnjem intervjuju je načelnik skupine KPI v deželnem svetu, Mario Colli, poudaril predvsem, da ni mogoče govoriti o soočanju tedaj, kadar si stranke izmenjajo (v informacijo) svoje predloge, nato pa večina nadaljuje po stari poti. Gre za torej globje soočanje, predvsem s komunisti, ki predstavljajo večji del delavskega razreda. Proti delavskemu razredu pa si danes ni mogoče zamisliti nobenega resnega programa na področju družbenih storitev ali gospodarstva.
KPI je torej za stvarno soočanje na osnovi primerjanja programov, iskanja stičnih točk in skupnih rešitev. To pa ne more potekati v skritih kotih, niti na hodnikih strank, pač pa "na pravem mestu" torej v deželnem svetu. Potreben je torej nov način dela deželne zbornice in njenih komisij, ki ne smejo več biti zgolj orodje povezovanja deželne vlade s svetovalci. V deželnem svetu je treba najti način dogovora, kako na hitrejši način rešiti nekatera ključna vprašanja na zakonodajni ravni. Doslej je namreč levosredinska večina le obnavljala finančna sredstva starim, marsikdaj po preizkušnji neustreznim zakonom. Dogovoriti se je treba o rešitvi nekaterih pomembnih vprašanj, med katerimi so predvsem izvajanje čl. 50 deželnega statuta, ki predvideva izredne razvojne načrte za dvig deželnega gospodarstva, kar finansira država s sicer omejenimi, vendar tudi po zaslugi parla-
mentarnega pritiska komunistov, obstoječimi skladi.
Drugo pomembno vprašanje zadeva zaščito Slovencev v Italiji, v naši deželi torej. Ne gre samo za dokaz demokratične zrelosti, pač pa tudi za preizkusni kamen, kako posamezne stranke pojmujejo novo odprtost do družbenih in ljudskih vprašanj. Komunisti dajemo rešitvi vprašanj Slovencev velik pomen, prav zato ker menimo, da je danes mogoče narediti veliko konkretnega v znaku skupne volje in novih spoznanj.
Gre še za vprašanja vojaških skužnosti, obnove deželnega kmetijstva, pomembnih demokratičnih oblik, kot so gorske skupnosti in komprenzoriji, urbanistično načrtovanje s ciljem gospodarskega izkoriščanja razvojnega potenciala dežele itd.
Deželna vlada, se pravi stranke, morajo vedeti, kakšna stališča zavzeti do državnih gospodarskih ustanov (IRI, naprimer), usmerjati investicije na nov način in v ta namen izkoristiti tudi svoja finančna sredstva (Friulia, Friulia-lis). Končno je lahko tudi od odnosa med deželno vlado in občinami, katerim bi morala pooblastiti nekatere pomembne kompetence, mogoče presojati, če je na bazi tega soočanja hotenje, da se ustvarijo trajni politični rezultati.
Vse to je možno, pod nekaterimi pogoji. Med te moramo vsekakor všteti nov politični odnos do ljudskih sil, torej KPI. Utesnjenost levosredinske politike so socialistični tovariši že priznali in danes zahtevajo nove politične odnose. Nekateri znaki kažejo, da se tudi v krščanski demokraciji nekaj premika.
Bo iz te moke kruha? Nismo preroki, vendar menimo, da drugih poti ni in da se bodo morali nekateri s tem sprijazniti. Nismo pa niti tako zaverovani v usodo, da bi kot komunisti ne delali zato, da se ustvarijo ugodne premise.
Ne gre pa samo za deželno Upravo, kjer naj prevladajo novi politični odnosi. Zadnji dogodki so morda samo jasneje pokazali, kar smo že vedeli; neobstojnost levosredinske politike in koalicije tudi na krajevni ravni. V Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Nekateri znaki, kot izgon socialistov iz mnogih občinskih in pokrajinskih uprav, je lahko le demo-krščanska reakcija na 15. junij, vendar se moramo vprašati, ali lahko to ostane brez vpliva?
V Trstu, na občini in pokrajini, pa je prav od resnične politične volje odvisno, ali bo mogoče najti izhod iz sedanje ohromljenosti. Razprava o dogovoru z Jugoslavijo je dokazala, v kolikšni meri so tržaške politične sile pripravljene sprejeti "novo". Obenem pa so pokazale, kolikšen je potencial, s katerim razpolagajo zaviralne sile. Ker so pri nas ti problemi vedno povezani s splošnimi problemi demokracije in napredka, resno voljo po obnavljanju družbene stvarnosti, se sedaj odpira temeljno vprašanje, ali bo mogoče v Trstu stopiti na nova pota brez sodelovanja s komunisti in torej s tistimi družbenimi komponentami, ki jih v največji meri predstavljamo (delavskim in produktivnimi ljudskimi sloji, slovensko manjšino).
st. s
Devin - Nabrežina
Razprava o decentralizaciji občinske uprave
Razprava o decentralizaciji devinsko-nabrežinske občinske uprave se nadaljuje. Člani občinske komisije za decentralizacijo, v kateri so zastopane vse stranke, ki so prisotne v občinskem svetu (razen fašistiov), so doslej na osmih sestankih obrazložili občanom pomen decentralizacije in vlogo, ki naj bi jo imeli krajevni sosveti (konzulte).
Tovrstni sestanki v tej občini niso neka novost, saj so občani vselej želeli sodelovati v razpravah o važnejših občinskih vprašanjih. Da je tako, je dovolj, če se spomnemo posvetov o regulacijske načrtu. Kljub temu pa lahko rečemo, da so tokratni sestanki pomenili neko novost, saj so bili enotni in na njih so poleg predstavnikov strank, ki upravljata občino, sodelovali tudi predstavniki demokratičnih strank, ki so v opoziciji. Določena novost na teh sestankih se je odražala tudi v tem, da na se na njih ni govorilo le o namenih decentralizacije, temveč tudi o dejanskem ustanovaljanju krajevnih sosvetov (konzult).
Kakšen je namen decentralizacije?
Predvsem gre za to, da občani dejansko sodelujejo pri izbirah in upravljanju občine ter tako pomagajo občinski upravi pri reševanju perečih vprašanj. Občani ne bodo več pasivno spremljali delovanje občinske uprave temveč bodo pri upravljanju konkretno sodelovali. Upravljanje občine mora biti odkrito in jasno in ne sme se dogajati, da bi se občanov spomnili samo tedaj, ko se potrebuje njihov glas na volitvah.
Predlogi, ki jih je izdelala občinska komisija za decentralizacijo, so odprti in jih je mogoče spremeniti, upoštevajoč predloge občanov.
Koliko krajevnih sosvetov odnosno konzult naj bi ustanovili na področju devinsko - nabrežinske občine?
Enotna občinska komisija za decentralizacijo je predlagala, naj bi se osnovali trije krajevni sosveti. Območje občine naj bi torej bilo razdeljeno na tri cone. Pri tem je upoštevala kriterije družbenogospodarskega in etničnega značaja. Devinska cona naj bi poleg Devina zaobjela tudi Ribiško naselje, Štivan in Medjovas; sesljanska cona naj bi poleg Sesljana zaobjela še naselje Sv. Mavra, Vižovlje, Mavhinje in Cerovlje, nabrežinska cona pa naj bi poleg Nabrežine zaobjela tudi Šempolaj, Prečnik , Paprot, Trnovco, Slivno in druge manjše zaselke tega okoliša.
Krajevni sosveti naj bi najprej imeli začasni t.j. preizkusni značaj (eno leto), v njih naj bi bile zastopane vse vasi. Svetovalca naj bi predlagale demokratične stranke, ki so zastopane v občinskem svetu. Število svetovalcev naj bi, kar se strankarske pripadnosti tiče, ustrezalo številu glasov, ki jih je vsaka stranka prejela na dotičnem področju.
Komisija je izdelala tudi predloge glede
pristojnosti, ki naj bi jih imele krajevne konzulte.
Kakšen je bil odziv občanov?
Odgovorov na to vprašanje je več. Npr. na skupščinah v Šempolaju in v Ribiškem naselju je bila udeležba številna, v Devinu in Štivanu pa je bila razprava pestra in plodna. Do izraza so prišli tudi nekateri pomisleki glede porazdelitve teritorija in tudi glede predlaganega zastopstva. To bo morala komisija tudi upoštevati. Skrbeti je treba, da predlagani kriteriji ne bodo v nasprotju z zahtevami po funkcionalnosti in dejanske udeležbe. Odbori konzult bodo morali biti pravi izraz demokracije. O tem bo morala komisija še razpravljati, čimprej pa bo morala priti do positivnih zaključkov.
Na sestankih so prišli na dan razni problemi, čeravno niso bili povsem jasno osvetljeni, pozitivno pa je zlasti to, da so potrdili voljo po sodelovanju, občanov z demokratično občinsko upravo.
Molk občanov je torej prenehal, zakaj, nova občinska uprava je pokazala, da upošteva pričakovanja občanov.
G. DEPANGHER
Goriški nadškof mons. Pietro Cocolin je pred kratkim obiskal Šempolaj, kjer je tudi birmoval. Ob tej priložnosti so uglednega cerkvenega dostojanstvenika pozdravili tudi predstavniki devinsko-nabrežinske občine. Nadškofa na nagovoril župan poslanec Albin Škerk
PRISPEVKI
*
Od vpisu naročnine je Marčelo Kriščak s Kontovela prispeval 10.000 lir za sklad DELA.
V počastitev spomina pred kratkim preminulega Ivana Zobec daruje Mirko Žerjal z družino, Boljunec 133, lir 2.000 za sklad DELA.
Iskrena hvala.
' S» !■
Tm f/Pr r 5? ■ -T Va
ni«*i roM'*»'1 ',*r'1 , lo »<« *’
HO'iti (O*»»«»«* '
Podgora pri Gorici
Spomenik padlim v NOB in žrtvam
fašističnega nasilja
Podgora pri Gorici je v nedeljo, 28. septembra t.l. slovesno počastila spomin svojih vaščanov, ki so padli kot borci partizanske vojske in tistih, ki so tragično preminili v koncentracijskih taboriščih. Ob veliki udeležbi slovenskih in italijanskih protifašistov, bivših borcev in aktivistov so tega dne odkrili veličasten spomenik, ki bo, kot je bilo na slovesnosti poudarjeno, mrtvim v trajen spomin, živim pa v oponim. Te pomembne slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, predstavniki partizanskih organizacij, demokratičnih političnih strank in organizacij ter gostje iz Slovenije. Na slovesnosti so govorili: domačin Ivan Bregant, goriški župan Pasquale De Simone, poslanec Albin Škerk in predstavnik vsedržavnega združenja ANPI Isacco Nahoum, na akademiji pa so nastopili pevci in recitatorji domačega prosvetnega društva, šolski otroci, Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Anhovega.
Pobuda za postavitev spomenika je že pred več leti izšla iz vrst domačinov samih. Skoraj vsi domačini so se na en ali drug način odzvali vabilu za sodelovanje, dali denarne prispevke in opravili okrog 4.000 ur prostovoljnega dela. Načrt spomenika je izdelal arhitekt Cej iz Gorice, skulpturo pa je napravil kipar Nemec iz Nove Gorice.
Iz govora, ki ga je imel poslanec Albin Škerk smo povzeli naslednje:
"Spomenik padlim v NOB in žrtvam nacifašizma, ki ga danes slovesno izročamo v varstvo borbeni mladini, predstavlja simbal velikega deleža, ki so ga domačini iz Podgore dali osvobodilnemu boju.
Podgora, delavsko predmestje Gorice, je upravičeno ponosno na svojo zgodovino. Boji ljudstva tega kraja so znani. Začeli so med davnimi kmečkimi upori, se nadaljevali preko velikih ljudskih taborov za narodnostne pravice Slovencev, nato proti fašističnim zatiralcem in končno s spločnim oboroženim uporom proti nacifašizma Delež, ki ga je dala Podgora v NOB je velik, saj je žrtvovala 53 svojih sinov".
V nadaljevanju svojega govora je poslanec Škerk omenil tudi dogodke v Španiji. Spomnil se je mladih protifrankistov, ki so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. V zvezi s tem je poudaril: "Pet borcev za svobodo španskega in baskovskega ljudstva so španski fašisti umorili. Obsojeni in umorjeni so bili, ker so ljubili svoj narod in se bojevali za z ruše nje poslednjega fašističnega režima v Evropi. Proti smrtnim obsodbam so protestirali po vsem svetu. Dvignil se je mogočni protest svobodoljubnih narodov in organizacij. Toda fašistična strahovlada ne pozne usmiljenja. Diktator Franko se ni zmenil za proteste. In tako so Otaegui, Manoti, Baena, Sanzo in Sallas, padli pod treli kot toliko let prej pri nas Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ter kasneje Pino Tomažič in drugi tovariši.
Naj bo današnja spominska svečanost v Podgori hkrati tudi svečanost v počastitev spomina petih španskih rodoljubov in manifestacija solidarnosti s protifašisti, ki so zaprti v španskih ječah ter z vsemi tistimi, ki se borijo proti španskemu fašizmu.
Naj gre s tega mesta naš najodločenjši protest proti fašističnim krvnikom in obenem poziv vsem demokratičnim silam.
ki jim je pri srcu usoda narodov, ki se v Španiji borijo za svojo svobodo".
Zatem je govornik dejal:
Velika množica je prišla v sprevodu pred spomenik. Na čelu sprevoda so bili učenci krajevne slovenske in italijanske osnovne šole
"Ko se zgražamo zaradi grosodejstev in jih obsojamo, naj omenim, da sta med špansko revolucijo, v boju proti franki-stom padla tudi dva domačina iz Podgore, Rudolf Jenko in Ivan Gomišček. Ni odveč, če omenim, da je Podgora dala 164 borcev NOB, od teh 122 Slovencev in 42 Italijanov; 21 aktivistov, od katerih je bilo 20 Slovencev; 28 tukajšnjih domačinov pa je bilo v koncentracijskih taboriščih, od katerih se jih 15 ni vrnilo na svoje domove.
Vsem tem borcem in žrtvam v čast je bil postavljen ta spomenik kot skromna oddolžitev preživelih. Ta spomenik pa je hkrati bodrilo nam in to bo tudi našim zanamcem, da nenehno čuvamo in utrjujemo težko dosežene pridobitve NOB. Še posebej pa naj bo ta spomenik opomin sovražnim silam, ki bi nas hotele povovno zasužnjiti".
Poslanec Škerk je zatem prešel k obravnavnju dogovora med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi državnih meja. Med drugim je dejal: "S tem aktom bo storjen pomemben korak naprej na poti zbliževanja in razvijanja dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Odstranjena bo nevarna ovira, katere so se posluževali fašisti in drugi desničarji za požiganje narodnostne mržnje in za kaljenje mirnega sožitja med tukajšnjima narodoma in med sosednima državama. Reakcionarni krogi, ki so osamljeni, vpijejo o izdajstvu in o nesmiselnem popuščanju s strani italijanske vlade. Skušajo razburjati javnost in uprizarjati nerede, toda njihova prizadevanje so obsojena na propast, kajti minili so časi nacionalizma in iredentizma. To zgovorno potrjujejo tudi volilni izidi preteklega junija, s katerimi je italijansko in slovensko ljudstvo dokazalo svojo visoko politično zrelost.
Medtem, ko odobravamo meddržavni sporazum, pričakujemo, da bo koristil našemu boju za dosego globalne zaščite in priznanja naših pravic, kot to določa republiška ustava, ki je sad protifašističnega odporništva in osvobodilnega boja".
Barkovlje
Spominsko obeležje Mariu Matjašiču - Milanu
Enotni protifašistični odbor v Bar-kovljah je sklenil, da se v okviru proslav 30-letnice osvoboditve izpod nacifašizma oddolži spominu domačina Maria Matjaši-ča-Milana, ki je bil med najvidnejšimi organizatorji in voditelji odporniškega Qibanja v Trstu; sklenil je, da postavi : spominsko obeležje, na kraju, kjer so ga fašisti ustrelili.
Barkovljani in protifašisti sploh so sto Pobudo skušali poravnati dolg, ki so ga | 'meli do človeka, ki je svoje, sicer prekratko, življenje posvetil stvari svobode in demokracije, boju za obrambo zatiranega ; slovenskega ljudstva, za poraz nacifašizma i in ustvaritev novih družbenih odnosov.
Lik Maria Matjašiča-Milana je premalo Poznan v širši javnosti; zlasti mlajši rodovi Premalo poznajo vrline tega izrednega človeka - komunista, njegove sposobnosti ; in njegovo delo.
Mario Matjašič-Milan je bil skromen a odločen, bojevit, odkritosrčen in dobrodušen človek. Kdor ga je poznal, ga ne | more pozabiti. Od njega se je vsakdo : lahko nekaj naučil. Bil je izreden organizator. Tudi v skrajno težkih razmerah pod fašizmom je aktivno deloval. Ustanavljal ie komunistične celice v tovarnah in v
O slovenski šoli v Italiji je bilo že Precej napisanega. Kljub temu, oziroma, ravno zaradi tega je bil posvet, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu organiziral na to te'mo, zanimiv poskus, da se prikaz tako razvejanega družbenega dejavnika strne v en sam okvir.
Smisel takega posveta je sintetični Prikaz vse problematike, ki naj služi kot Podlaga in izhodišče za nadaljno in podrobnejša obdelavo posameznih prerezov in plati.
V treh dneh, od 25 do 27. septembra se je na govorniškem odru v mali dvorani Kulturnega doma zvrstilo dvajset predavateljev ki so s svojimi referati orisali Pravne, politične, kulturne, zgodovinske, metodološke in socialne značilnosti naše-9a povojnega šolstva. Druge štiri referate se udeleženci posveta lahko prebrali v razmnoženem gradivu, ki je bilo na razpolago, ker se avtorji posveta niso mogli °sebno udeležiti.
Poleg prikaza šolstva v Sloveniji, na Koroškem in učbenikov v Porabju so bile v posegih zastopane vse tri pokrajine dežele Furlanija Julijska krajina, kjer živijo Slovenci. Posamezno analize so se dotaknile osnovnega šolstva, nižje in višje srednje šole, univerze in ponekod so
mestnih četrtih, od rojstnih Barkovelj do Skednja. Prežet je bil z velikim internacio-nalističnim čutom. Z največjo vnemo se je zavzemal za povezavo med borci in mladino obeh tu živečih narodnosti, za enoten boj proti nacifašizma Zaradi njegovih sposobnosti je bil postavljen na vodilne položaje pokrajinske organizacije komunistične mladine in pokrajinske federacije KPI. Deloval je tudi na vodilnih mestih v množičnih organizacijah. Za časa NOB je bil namestnik poveljnika komande mesta Trst.
Pobuda enotnega protifašističnega odbora v Barkovljah je bila uresničena v soboto 11.oktobra, ko je bila na pročelju delavnice "Tlustos" v Barkovljah odkrito spominsko obeležje. Kljub izredno slabemu vremeno se je spominske svečanosti udeležilo mnogo ljudi. Na svečanosti sta govorila predsednik krajevnega protifašističnega odbora in biši interniranec Stanko Pertot in predsednik pokrajinskega odbora ANPI Arturo Calabria, predsedovala pa je pokrajinska tajnica enotnega protifašističnega odbora Jelka Gerbec. Na svečanosti je sodeloval tudi pevski zbor Tabor z Opčin.
segale tudi do vključevanja dijakov v družbo po zaključenem izobraževanju.
Govora je bilo še o glasbeni vzgoji, o jezikovni kulturi, o avdiovizualnih pripomočkih in raznih drugih problemih.
Značilna za cel potek posveta je bila velika udeležba mladih, tako med poslušalci referatov in diskutanti kot med nosilci posegov.
Glasbena matica-Trst: Koncertna sezona 1975/76
Glasbena matica se že peto leto predstavlja občinstvu z rednimi abonmajskimi koncerti v Trstu, ki so v teku let bistveno obogatili slovensko kulturno življenje v zamejstvu. Sodelovanje Glasbene matice pri abonmajskih koncertih v Gorici, kjer sodelujeta kot organizatorja še Slovenska prosvetna zveva in Zveva slovenske katoliške prosvete pa se že drugo leto vključuje v obnovitev slovenskega glasbenega življenja na Goriškem.
Z abonmajskimi koncerti si je Glasbena matica pridobila številen krog ljubi-
teljev glasbene umetnosti, število abonentov je lansko leto naraslo na 300. Če tem prištejemo še ostale obiskovalce koncertov Glasbene matice, se je v lanski sezoni udeležilo koncertov, ki jih je priredila Glasbena matica v Trstu priblično 3500 poslušalcev. Pogoj za tako uspešno koncertno dejavnost Glasbene matice so bili: smiselno sestavljeni sporedi in dobra izbira izvajalcev.
Prvi koncert letošnje sezone bo 25. oktobra z orkestrom Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Solist tega koncerta bo mezzosopranistka Nora Jankovič, ki se je v zadnjem času izredno lepo uveljavila kot solistka v največjih italijanskih opernih hišah.
V	začetku novembra bo gostoval pevski zbor Branko Krsmanovič iz Beograda, ki je že na zaključnem koncertu prve abonmajske sezone izredno navdušil občinstvo. Še isti mesec bo nastopil Trio Lorenz, že znan gost slovenskih in italijanskih odrov v Trstu. Spored obsega tudi Preludij skladatelja Ubalda Vrabca. Decembra bo na sporedu Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Antonom Kolarjem. Sodelovala bo odlična pianistka Dubravka Tomšič.
Že večkrat programirani Zagrebški solisti, komorni ansambel svetovnega slovesa, bodo v gosteh januarja.
Naslednji mesec pa bo nastopil še en Zagrebčan, violončelist Valter Dešpalj ob spremljavi pianista Mačka. Celovečerni recital izvrstnega violončelista bo novost v našem repertoarju.
V	marcu bosta dva koncerta. Najprej bo z orkestrom Glasbene matice nastopil Miha Pogačnik, danes eden najboljših slovenskih violinistov.
Isti mesec bo na sporedu še klavirski recital Acija Bertonclja, priljubljenega mladega slovenskega pianista, ki bo v svojem sporedu predstavil tudi skladbo tržaškega skladatelja Vasilija Mirka.
Za zaključek sezone bodo v gosteh Slovenski komorni orkester, Mladinski pevski zbor iz Maribora, Slovenski oktet in oktet Gallus, ki bodo pod vodstvom Antona Nanuta izvedli Mozartov Requiem.
Izven abonmaja bomo pripravili še druge glasbene prireditve, gostovanja in nastope na slovenskih šolah, zlasti z orkestrom Glasbene matice.
Cene abonmajev: parter (redni) 10.000 lir, parter (znižani) 8.000 lir, balkon (redni) 8.000 lir, balkon (znižani) 6.000 lir. Abonma za mladino in za invalide stane 3.000 lir.
Odprta razstava «Slikarji za Španijo»
V okviru tedna solidarnosti s španskim ljudstvom so v četrtek v palači Costanzi v Trstu odprli slikarsko razstavo z naslovam "Slikarji za Španijo".
Tej pobudi se je odzvalo okrog 100 umetnikov.
Razstava bo odprta do 23. t.m.
Posvet o slovenskem šolstvu v Italiji
Prvo uradno srečanje deželnih tajnikov KPI in DC
Tov. Cuffaro je podčrtal, da komunisti predlagajo sporazum med demokratičnimi ljudskimi silami_
V četrtek, 16. tm. sta se prvič uradno srečala deželna tajnika KPI in Krščanske demokracije, inž. Cuffaro in Tonutti. Po srečanju je inž. Cuffaro dal naslednjo izjavo:
"Zahvalil sem se deželnemu tajniku Krščanske demokracije, ki je želel osebno obrazložiti stališča svoje stranke o deželnem političnem položaju. Četudi odobravam to dejanje, sem poudaril, da se mi zdi protislovno.
Pismo baskovskega rodoljuba Txikija
'ljudstvo bo imelo zadnjo besedo”
Član baskovskega osvobodilnega gibanja ETA Juan Paredes Manot "Txiki" je preživel zadnje ure z notarjem in mu izročil svojo oporoko.
"Baskovskemu narodu in vsem drugim Špancem.
Leta 1970 so Baski in drugi narodi Španije s trdim bojem iztrgali rablju pripadnike ETA, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Minilo je že precej let, let nasilja in zatiranja v katerih so fašistične svinčenske ubile premnoge baskovske rodoljube. Kljub vsemu pa se boj nadaljuje in se bo nadaljeval, dokler ne bo domovina Baskov svobodna in socialistična, kar je edino jamstvo, da se odpravi ' izkoriščanje človeka. Boj to trd in dolg, toda ljudstvo bo zmagalo.
Francov režim stopa danes v ospredje s smrtnimi kaznimi, ki jih je izrekel za aktivne člane ETA in druge revolucionarje. Španski narod se kot leta 1970 znova bojuje skupaj z narodi vsega sveta.
S svojim pismom bi rad senzanil javnost, kako Francov režim zatira Baske in druge narode Španje. Nezaslišano je, da ima peščica krvo-lokov v oblasti ves narod in da odloča o njegovi usodi, da lahko s svojimi podrepniki in s svojimi sodišči ubija revolucionarje, ki so krivi le to, da se borijo za svobodo.
Kljub vsemu bo ljudstvo imelo zadnjo besedo. Rad bi, da bi bi! ta zapis daljši, a nimam več papirja in primanikuje mi časa.
Naj živi solidarnost med zatiranimi narodi.
V barcelonskem zapordu v pričakovanju, da me usmrtijo.
"Txiki"
Krščanska demokracija čuti, bodisi zaradi lastnih izkušenj kot zaradi spodbujanja, ki prihaja od zunaj, da je treba pristopiti k reševanju vprašanja odnosov v našo partijo, toda omejuje se na formalna dejanja, ki nimajo nič skupnega z dejanskim in konstruktivnim političnim soočanjem.
To, da je Krščanska demokracija zavrnila predlog, ki so ga postavili socialisti, glede skupnega srečanja vseh demokratičnih sil, na katerem bi se lotili vprašanja spremembe deželne politike in načina upravljanja krajevnih ustanov, dokazuje, da se deželna vodilna skupina te stranke še ni sprijaznila z mislijo, da bi v dejanjih opustila prakso diskriminacije do komunistov.
V tem smislu spremembe v besedah ter pobude za dvostranska srečanja so lahko tudi poskus izbeganja stvarnih problemov in odlašanja reševanja neizogibnih vprašanj.
Deželnemu tajniku Krščanske demokracije sem povedal, da to zadržanje ocenjujemo zelo resno. S tem je Krščanska demokracija ustvarila pogoje za odprtje krize na deželni ravni.
Tajnik Krščanske demokracije je pokazal, da se zaveda pomena odgovora, ki ga je dal na predlog socialistov. Poudaril
Umrl je tovariš Luigi Maraldo
Umrl je zbani antifašistični borec -komunist Luigi Maraldo, ki je bil po rodu iz Furlanije a je mnogo let živel v Trstu. Že od mladih let je aktivno deloval v vrstah delavskega gibanja, leta 1931 se je zaradi fašizma izselil v Ameriko, leta 1937 pa se je pridružil španskim borcem. Po končani vojni v Španiji je bil interniran na otokih Ponza in Ventotene. Leta 1943 se je vrnil v Trst, naslednje leto pa so ga nacisti odpeljali v taborišče Buchen-wald, odkoder se je vrnil šele po osvoboditvi.
Pokojnega tovariša bomo ohranili v svetlem spominu, njegovim žalujočim svojcem pa izrekamo globoko sožalje.
Žalujoči svojci se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakor koli počastili spomin pokojnega tovariša.
V počastitev spomina pokojnega darujeta svakinja Štefanija in Remigio 10.000 lir za sklad DELA.
Iz tehničnih razlogov bomo drugo nadaljevanje referata Georgija Dimitrova na 7. kongresu Komunistične internacionale objavili prihodnjič.
Uredništvo
sem, da Krščanska demokracija zaostruje svoje odgovornosti zaradi svojih inte-gralističnih stališč in zaprtja v mnogih krajevnih ustanovah v deželi".
Tovariš Cuffaro je dejal tudi naslednje:
"Imel sem možnost podčrtati negativne aspekte, ki jih, ne le na deželni ravni, predstavlja odgovor Krščanske demokracije na dokument socialistov in na naše predloge. Nesprejemljivo je to, da morotejske in leve sile Krščanske demokracije grajajo vodilne skupine njihove stranke drugih dežel, ker so se sprijaznile z izidom volitev 15. junija, se gibljejo dosledno in opuščajo presodke, ki so povzročili mnogo škode v državi.
Mi ne menimo, da so bili v tistih deželah rešeni vsi problemi, toda pravimo, da se vsaj gibljejo v pravi smeri. Nasprto-vanje taki usmeritvi pomeni ostajajti na nazadnjaških stališčih, pomeni da ni mogoče z jasnostjo ocenjevati prihodnosti.
Vsekakor sem izrazil voljo KPI v zavze-menju, da bi deželna Krščanska demokracija menjala svoja dosedanja stališča in za to, da bi tudi pri nas čimprej prišlo do pozitivnih rezultatov in do širokega dogovora med demokratičnimi in ljudskimi silami ter do dejanskega preokreta v splošni politiki dežele".
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRST J
Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava
Anton Leskovec:
Dva bregova
Drama iz življenja beračev v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline
priredil J. Babič
Režija:	Jože Babič
Premiera je bila v sredo, 15. oktobra.
Ponovitve:
V	soboto, 18. t.m. ob 20.30 za abonma red B-prva sobota po premieri;
v nedeljo, 10. t.m. ob 16.00 uri za abonma red C - prva nedelja po premieri;
v sredo, 22. t.m. ob 20.30 za abonma red D - mladinski v sredo; v nedeljo, 26. t.m. ob 16.00 uri za abonma red G - okoliški.
V	torek, 21. t.m. ob 20.30 za goriški abonma - v gledališču "G. Verdi" v Gorici.
DELO - glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Direktor ALBIN ŠKERK Odgovorni urednik ANTON MIRKO KAPELJ Uredništvo in uprava:
Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744-074 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 telef. 24-36
Letna naročnina 2.500 lir.
Poštni tekoči račun 11/7000 Tisk: Tipo/offset Riva
Trst, Ul. Torrebianca 12