J AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN I ANGUAOF. ONi V DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. ifi. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 20th, 1931. rt LETO XXXI.IT—'VOL. XXXIII ('oolidge ill Smith imenova* Chicaške oblasti so vdrle v na od Hooverja v po- tajne prostore znanega moč rešilni akciji gangeža Capone Washington, 19. januarja. Chicago, 19. januarja. Chica-redsednik Hoover je danes ime- ški gangeži se danes zopet trese-"°val posebni odbor odličnih jo in ne zastonj, kajti detektivi, Amerikancev, katerih naloga najeti od strani državnega pravil 1)0, da preskrbijo, da se na- dnika, so vdrli v tajne prostore M;r<* ameriškim narodom znanega gangeža Al Capone, svota $10,000,000 za v pomoč kjer so dobili mnogo važnih Ameriškemu Rdečemu Križu, ki listin, iz katerih se bq lahko do-!ma te izvanredno mnogo gnalo, kdo so chicaški gangeži zahtev za podporo od strani bed- in kakšne zločine so povzročili, "ih v Ameriki. Bivši predsednik Pet oddelkov najbolj preizkirše-^edinjenih državah, Calvin Coo- nih detektivov je včeraj napadlo J0 Predsednik tega Rex hotel, kjer je bil glavni stan j', dočim je Alfred Smith, chicaških gangežev, in katerega "vsi demokratični kandidat za so oblasti doslej vedno pustile v P>er sednika, bil imenovan pod- miru. Detektivi so imeli uspeh, Predsednikom. V odboru je tu- kajti dobili so dve veliki blagaj-tfeneral J. j. Pershing, bivši ni, polnih pisem in zapiskov o Movni P°veljnik ameriške ar- poslovanju chicaških gangežev. a e v I ranciji. Imenovanje te Državni pravdnik se je izjavil, ^omisije je odgovor predsedni- da je dobil na razpolago "čudo-"ii Hoverja zveznemu senatu, ki vito-strahovit material." Ne sa-Ame°^U1 $25'000'000 Podpore mo, da je državni pravdnik do-Hoov'o'8 ' križu, bil v roke rekorde gangežev, pač da bi 1 16 absolutno Proti temu, pa je zapletenih v razne zločine 1>H r * •Se Podpore plačalo iz mnogo državnih in mestnih je' m^116- držav, ker uradnikov, in rekordi sežejo ce- morala"^' se vsa s^var j lo v zvezne kroge, v kongresne brodel !Jotom Privatne do- in senatorske vrste. Rex hotel je Rdečem S v ^ odboru za pomoč glavni stan Dennis Cooney-a, ki oseb tI - U Se nahaja .1Je Clevelandčani imenovani y ta odbor. Ali se bo pričelo z boljšim delom? eK na rdece ovratnice Atlanta, Ga., i8 Vcera " 60 je eden prvih pomočnikov Al so Caponija, in ki nadzira skoro vse zloglasne hiše v Chicagi in obenem tudi prodajo pive. Med zapiski se nahajajo dokazi glede' korupcije v policiji, kako so navadni policisti za $1000 ali več dolarjev kupovali višje urade, januarja stn • '--e nastala v državni po- koliko so gangeži plačevali poli • « oc aji debata glede davka, ki ciji za protekcijo. že sedaj S( naj upelje za vse one, ki no- C1J1 bilo aretiranih več je policijskih Nov spor je nastal med vo- Jutri začnemo priobčevati ditelji suhaškega gibanja krasno novo povest "Ro-v Zedinjenih državah parji na Mississippi ju" Washington, 19. januarja. — Končno so se ameriški suhači zopet med seboj temeljito sprli, in' vzrok je, ker eden drugemu očitajo, da ne znajo voditi prohibicijskega hoja. Pravno mnenje se obrača zadnje čase proti prohibiciji in suhači obtožujejo sedaj eden drugega, da ne znajo voditi boja. Včeraj je povzročil protestantovski škof William McDoweloster napad na urednike dveh časopisov, ki so v hudem boju /a prohibicijo, in sicer na urednike časopisov "Christian Herald" in "Christian Century." — Oba je imenoval, da sta nezmožna voditi prohibicijsko zadevo, in da sta v obilni meri kriva, da se ameriški narod obrača od pro-hibicije. škof Mac Dowedd je eden voditeljev ameriškega prohibicijskega gibanja. Oba ome- •i utri bomo pričeli objavljati v "Ameriški Domovini" nov roman "Piratje na reki Mississippi." Roman je spisal znani pisatelj Friderik Oerstaecker in omenjena povest v našem listu je prvi originalni slovenski prevod. Dejanja te povesti se vr-še v Zedinjenih državah, in sicer v državah Arkansas in Mississippi, ob veletoku istega imena, v času, ko so po njem pluli protestantovskih še ogTomni tovorni čolni, prevažajoč blago iz kraja v kraj, in maloštevilni parniki, katerih pogonsko silo so proizvajala lopatasta kolesa, nameščena po straneh parnikov. Takrat .je v teli in sosednih državah cvetelo še suženjstvo in človeško življenje je bilo v onih dneh zelo poceni. Pisatelj nam v svoji zanimivi povesti slika življenje piratov in razbojnikov, ki so imeli svoje skrito zatočišče na enem izmed hibicijske stranke in se na njih mesto nastavi lajike. Isto sta- rdeče ovratnice. Državi pre- uradnikov. Vsi zapisniki in pi-11 $7,000,000 deficit nu . -......proraču- sma so šli v urad velike porote, Slavni Niagarski slapovi so i Hripa in inf luenca je priza- Diii iS zad?jih l4.dni ™ ki.- bo takoj začela pečati s te- spremenili na ameriški ! dela mnogo držav in na- Iz navadne kuhinjske peči prihaja radio program strani vodopad Niagara Falls, N. Y„ nuarja. — Na ameriški rodov po vsej Evropi 19. ja-| London, 19. januarja. — V strani j Evropi prevladuje skrajno ne- I '. stavljeni vsakovrstni pred- mi zadevami, da se obdavči to ali ono, da dobi denar. En predlog Za tev_a> da se -obdavči one žen-S, ki. nosi-1o poleg rednih nogavic še kratke nogavice, drugi Tiffin, Ohio, 18. januarja. Si- Niagarskih slapov, ki so znani j zdravo vreme, in zima ni taka Predlog zopet zahteva davek na noči je zopet delovala kuhinjska po vsem svetu radi svoje zanivo-1 kot bi morala biti. Težke megle renske z razstrganimi nogavica- peč v stanovanju Mr. in Mrs. sti, se je porušilo skalovje, pre-jsc vlačijo po osrednjem in za-mi- Nosilci rdečih kravat bi mo- ; William Flneer na Charlotte St. ko katerega pada voda, in tisoče | padnem delu Evrope, ki so po-, 1 dnevno plačevati en dolar Dne 5 januarja se je iz peči I ton kamenja je padlo in se odru-i vzročile jako nezdrav položaj "avka, kada sv^t' Je dosti norcev na ravno tako kot 5 . > tudi v državnih postavo- hiši nimajo nobenega radio apa- je radi tega popolnoma spreme-jin sicer po Franciji, Nemčiji in a'ah, ne samo v norišnicah. rata, toda na dosedaj nepojas- nil. Porivšenje poteka vodopada i Avstriji, in tudi iz drugih kra- —---njen način prihajajo glasovi po se je pripetilo tekom noči medijev Evrope prihajajo poročila o P . Zvišane plače zraku preko peči v hišo. Stvar soboto in nedeljo, in sicer ravno ! epidemiji. Tudi v Angliji sami p "0l,ncilmanka Mrs. Mildred je vzbudila splošno pozornost na ameriški strani vodopada, v! ni položaj nič boljši. Epidemija '»onstrup je predlagala, da se med znanstveniki. bližini Goat otoka, ki dpi i ame-i hripe se očividno vedno bolj raz- jV 1Sa Plača mestnega blagajnika —---riško in kanadsko stran Niagar-' širja med prebivalstvom. Samo • ovsena od $6.000 na $7.500 Potnimen lekarnar skih vodopadov. Porušenje ska en dolar Dne 5. januarja se r nosijo rdečo kra- razločno slišal 'raidio program, šilo tekom noči pretekle nedelje.! med prebivalstvom. Hripa in še je dosti norcev na ravno tako kot 5. januarja. V Katarakt Niagarskih slapov se | influenca se je začela pojavljati. - $6,000 na $7,500 Pogumen lekarnar k t . in da se zvišajo še ne- Frank Lehr, lastnik lekarne lovja Niagarskih slapov je eden ^ ere druge plače. Sin council-!na 5400 Franklin Ave., je sino- največjih naravnih čudežev, ka- mest 'e llslužben v uradu či pometal lekarno, ko sta pri- terega pa nihče ni videl, kajti ti .. e8a blagajništva, in bi bil šla dva ropai'ja. Dnevni pre- dogodek se je pripetil ponoči, ko čef t°H deležen te Povišane pla- jemki so se nahajali v registru, ni bilo nobene priče zraven. Ta- j"!, 0 a mestni manager se je jn lekarnar je bil pripravljen, koj zjutraj, ko se je za stvar iz- (ia v teh časih, ko preti da gre domov. Oba roparja sta vedelo, je prišlo tisoče ljudi in ne u deficit, se plače nikakor zapovedala, da lekarnar dvigne zrlo na ta nenavadni dogodek, morejo zvišati. roke kvišku, toda prodajalec Neki policist je ob pol treh zju- D Gledališče oropano zdravil je dvignil metlo in česnil traj v nedeljo prvi opazil dogo- j °an gledališče na 105. cesti roparja 'št. 1 po glavi, da se je dek in zadevo sporočil na posta- oro Cla"* Ave" bil° sinodi slednji zgrudil, dočim je drugi ji, odkoder je potem prišla v °Pano za $575.00. Banditje jz strahu pobegnil pri vratih javnost. Turisti, ki bodo prišli odpeljali tudi avtomobil gle-"ahskega blagajnika. ogledovat Niagarske slapove letos, in ki so bili tam že prej, bodo dobili skoro vse spremenjeno. -o- li prohibicijski boj in ga bodo tudi v bodoče. KakoV hitro pride prohibicija v roke trgovcev, industrijalcev in ostalih lajikov, tedaj se lahko reče, da je konec Banke poročajo, da so v le- prohibit v zedinjenih dm.- njena urednika sta namreč že dolgo časa v boju v svojih časo- mnogoštevilnih "otokov na reki pisih, da se odstrani protestan- Mississippi, odkoder so plenili tovske pastorje od vodstva pro- po reki prihajajoče čolne in motili njih posadko. Njihov glavar je bil strašni kapetan Kelly, vi-hšče zastopa tudi prohibicijska scko naobražen mož in zavoje-komisija, katero je imenoval valec ženskih src, ki je bil isto-Predsednik Hoover, da preisku- č.asno tudi ug\e^en in spoštovan lo položaj, la je nastal radi pro---nu> pa to boste videli, ko hibicije. Škof MacDowell izjav- boste čita]i razvoj za razvojem lja, da so pastorji protestantov- tega napetega romana, čigar na-ske cerkve ves čas uspešno vodi- dalffevanja boste od dne do dne težko in nestrpno čakali, kakor 272 aretiranih Policijski kapitan Potts je v ven. Oviran promet ---V bližnjem Painesville je si- Pazite Se! no" zbruhnil požar, ki je oviral promet na glavni cesti, ki vodi y Clevelandu je zadnje čase iz Clevelanda v Buffalo, skoro oliko roparskih napadov, da dve uri. Tisoče ljudi se je zbra- soboto in nedeljo s svojimi poli-mora biti človek skrajno previ- lo na licu mesta, ki so gledali po- cisti aretiral 272 oseb radi igra-( en, ako se nahaja na ulici z de- žar in tako ovirali promet. Zgo- nja na karte in kocke. Aretaci-narjem. rlJo svarilo je name- rela je hiša nekega kontraktor- je so se izvršile na 40. in 63. cenjeno našim društvenim tajni- .ja, ki ima pri tem $10,000 ško- sti. Ker pa nihče ni bil aretiran °m in blagajnikom, ki zvečer de. s pravilnim varantom, bo mest- na sejah pobirajo denar in sled- Skušnja za Pasijon ni sodnik Hull vse aretirane iz-njega nosijo domov. Pustite ra- V sredo 21. januarja ob 7.30 pustil. • « denar v kaki poznani trgovi- j zvečer se bo vršila skušnja za 3.1 Maškeradna veselica dom P-a' CG greste z denarjem j 5. 6. 7. in 8. dejanje igre Pasi- Društvo št. 6 SDZ priredi v lievT' ime,'te dva ali tri sPrem- j jon, v Knausovi dvorani. V s i: soboto, 14. februarja veliko ma-rona vlSeb°J' °d 100 d° 150 igralcil ki nastopijo v teh deja- škeradno veselico v prostorih S. 1 isKih napadov se tedensko njih, so prošeni, da točno pride- Društvenega Doma na Recher ^Poroča policiji. jo> j Ave. v Angliji so zdravniki zaznamovali tekom zadnjih dveh let nad 200 slučajev smrti, povzročenih od hripe. Poleg tega se pa poroča, da influenca in hripa še ni ponehala, pač pa se boje, da se bo radi nezdravega vremena epidemija razširila v 'še druge kraje. Nikdar ni bilo še toliko ljudi prehlajenih kot v teh dnevih. Računa se, da samo v Evropi potrebuje sedem milijonov ljudi zdravniško postrežbo, dočim je milijone ljudi, ki se ne obračajo na zdravnike, pač pa se sami zdravijo doma. Zlasti kritičen je položaj v Španiji in na Portugalskem. Tam skoro ne poznajo zime, pa je letos zapadel hud sneg, ki je povzročil mnogo gorja prebivalstvu. --—o--— Za Rado Murnika V pomožni fond za slovenske^ ga pisatelja Rado Murnika, ki ga zbira Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu, so naknadno prispevali sledeči: Ivan Ter- škan $1.00, neimenovan $1.00, Ciril Kunstel $4.00, Primož Kogoj $2.00, Rogel & Laushin 50 centov, J. št am p fel $1.00 in Rev. Ponikvar $1.00. Iskrena hvala vsem skupaj! tu 1930 imele izvanredno dobro poslovno leto New York, 19. januarja. — Državne in druge banke v drža-/i New York poročajo, da so tekom leta 1930 bančne vloge na-rastle za preko $400.000.000, 'car je rekord za dolgo vrsto let. Poročilo od 1. januarja, ki ga je izdala Zveza bank v državi New York, pravi, da se je nahajalo omenjenega dne v 149 bankah države New York vsega skupaj $4,794,750,000, ali za $402,000,-000 več kot pred enim letom. — Večino tega denarja so dobile banke v mestu New York, in sicer $365,000,000. Poleg tega, da so se bančne vloge države: New York povečale tekom leta 1930 za nad $400,000,000, pa je i silno narastlo tudi število novih vlagateljev. To 'število se je lansko leto samo v državi New1 York povečalo za $210.280. — Skupno število bančnih vlagateljev v državi New York znaša 5,353,530, ali z drugimi besedami, da ima vsak drugi človek v vali. Na. zapadu je te dni zapadlo mnogo snega Chicago, 19. j an u a r j a. V hitro pričnete s čitanjem. Kapetan Kelly in njegovi brezvestni piratje so povzročili človeštvu mnogo gorja, toda končno jih je doletela zaslužena kazen; glavarja Kelly-j a je upropa.stila ženska, ki ga je vse dotlej blazno ljubila in oboževala. Končno naj še omenimo, da je ta roman služil slovenskemu pi- osrednje zapadnih državah so satelju Josipu Jurčiču kot vzor dobili te dni prvi večji snežni za- njegovih "Uokovnjačev," ki so met v letošnji zimi. Države Kan- znani menda slehernemu Slo-sas, Nebraska, Illinois, severna vencu. Natančnejše o tem bo-in južna Dakota, od povsod se ste čitali v uvodu in v epilogu, poroča o izvanredno hudih snež-: ko bo roman končan, nih zametih. Torej pričnite takoj s čita- i njem tega zanimivega romana, Amerika ima najmlajše-!in prav gotovo vam ne bo žal, ga zrakoplovca Iker imeli boste marsikatero uro Roosevelt Field, 18. januarja, zdravega razvedrila. John Sheehan Jr. je najmlajši -c----— zrakoplov ni pilot na svetu. Vče- NepoStena ovadba raj je z uspehom vodil zrakoplov, Naš rojak Mr. Anton Ziherle, deset minut in tudi varno pri- 15934 Whitcomb Ave., nam nastal. Dobil je zrakoplovno ličen- znanja, da ga je nekdo ovadil, co. češ, da ni prišel pravilnim po- --tom v Ameriko. Toda ko so na- Koncert Ilirije Išega Toneta tozadevno vprašali Pevsko društvo "Ilirija" v uradnim potom, je imel Mr. Zi-Collinwoodu priredi v torek, 27. herle že dovolj listin na razpola-januarja, v čitalnici na 152. ce- go, da se .je skazal, da ima vse sti koncert. Vstopnina h kon- pravice v Ameriki. Pravi, da certu je prosta. Poleg petja bo se lepo zahvaljuje vsem, ki so tudi ples in kazale se bodo slike mu skušali narediti neprijetno-;iz Jugoslavije. Občinstvo je pri- sti. Radio tiketi! Vse tajnike društev, ki imajo radio tikete in slednjih niso 'še vrnili, se vljudno opozarja, da vrnejo tikete čim prej mogo- državi New York bančno vlogo. jaznQ vabljeno Samo tekom meseca decembra, 1930, so se bančne vloge v ban- Mr. Terhovec odpotoval kah mesta New York zvišale za v P«ndeljek zvečer je odpo-75 milijonov dolarjev, in števi-1 toval v Ely, Minn., Mr. Anton lo vlagateljev je narastlo za 28, Terbovec, urednik "Nove Dobe.' tigov V Ely, Minn., se vrši letno zbo- 'S " _o__rovanje glavnih uradnikov J. S. če 26 društev se doslej še ni Desetletnica K- Jednote in Pregled računov. oglasilo na tozadevni dvakrat- Društvo "Zvonimir" bo imelo Srečno pot, Mr. Terbovec, m ni poziv> Kar imate tiketov pro-ob priliki desetletnice svojega srecen povratek! 'danih in kar je neprodanih, vr- obstanka, v nedeljo, 25. janu- Gre v Joliet nite vse skupaj. Vsak dan bi arja, lepo igro in ples v prosto- Nocoj zvečer odpotuje Mr. lahko prodali do sto tiketov, če rih Jugoslov. Nar. Doma v West John Zulich z Neff Rd., na gl.'bi jih imeli, toda tiketi so pri Parku. Slovenci so prav vi j ud- sejo vrhovnega odbora K. S. K. raznih tajnikih, ki jih držijo do-no vabljeni. Jednote, ki se prične 21. janu- ma. Prosimo torej, da se vrne- Državljanska šola ra-ia v Jolietu, 111. jo tiketi, cla se tako pospeši čas, Državljanska šola na 55. cesti čutijo potres ko se lahko razdelijo obl.iublje- in St. Clair Ave. še sprejema no- Rev. Odenbach, ki je dobro po- na darila. ve učence, in sicer vsak četrtek j znani znanstvenik, in astronom, * Nevarno je zbolel newvor-ob 7. uri. Pouk v tej šoli se bo naznanja, da so sinoči njegovi ški župan Walker, vršil samo do 1. maja, nakar se j aparati zaznamovali potres, ki * štiri osebe so bile ubite v prekine do oktobra meseca. j je trajal osem minut. puntih v Bihar provinci v Indiji. M.''i 1 E AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20TH, 1931 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.60 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00 Za Evropo celo leto »7.00, pol leta »3.50. Posamezna Številka 3 cente._ Vsa pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderaon 083». nega izkoriščevanja, v tej dobi nam je bolj kot kdaj potrebna predstava Pasijon, ki nam v živih, nazornih slikah obudi zgod-le in nauke večne Resnice, kamere nam je mati v svoji ljubezni polagala v'dušo še v najnež-nejši detinski dobi, katere nam je vcepljal oče kot vzor in smoter življenja in so nas isto učili v šoli. Neštevilno je danes zabavišč, JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. gledališč in drugih prostorov, jer se pač žal le največkrat nudi za razvedrilo zabava, s kvarnim vplivom liot strupene sa- No. 16. Tue., Jan. 20th, 1931. Oglasi in trgovci po vseh dohodkih ostalo še $700 dolga na obleko in kulise, ki so sedaj naša last. Vendar pa bodo tudi letos še občutni stroški, pe, še za zrele, odrasle ljudi, z j pa smo primorani spričo slabih naravnost usodnim vplivom pa j razmer znižati vstopnino na $2,-za mladino. Nasprotno pa je ni 100, $1.50, $1.00 in 50 centov. Kdor pregleduje slovenske liste v Ameriki, opazi takoj, kako malo oglasov prinašajo. Le od časa do časa se pripeti, da je nekaj več oglasov v eni izdaji časopisa, toda te prilike so jako redke. Pazite tekom enega tedna na vsako številko "Ameriške Domovine," pa boste videli, da je berila štirikrat toliko kot je pa oglasov. Oglasi so potrebni za časopis iz enostavnega vzroka, ker je naročnina vseh slovenskih časopisov v Ameriki tako nizka, da ne krije niti polovico stroškov, ki nastanejo pri izdajanja časopisa. Ako bi bila naročnina na "Ameriško Domovino," recimo, $15.00 na leto, tedaj bi časopis izhajal lahko brez vsakih oglasov in bi vam prinašal dnevno samo čisto čtivo. v Tako je pa naš kot vsak drugi časopis navezan na oglase ,da pokriva stroške. V tem oziru so ameriški časopisi najbolje organizirani. Primite v roke katerikoli časopis, pa dobite v vsaki izdaj tisoče in tisoče palcev oglasov, ki so tudi silno drago plačani. Na primer, za oglas, ki je približno tako velik, kot je ta članek, plačate v kateremkoli izmed treh več jih angleških časopisov v Clevelandu, za enkrat priobčitev nekako $400.00. Isti oglas v našem časopisu bi veljal $12.00 Pomnite to ogromno razliko! Angleški časopisi lahko izdajajo tako velike številke, ker za oglase temeljito raču najo, dočim morajo slovenski časopisi računati najnižje mogoče cene, s katerimi je sploh mogoče shajati. In, slovenski trgovci, pomnite, da vaši amerikanski to variši ne dajejo zastonj denarja za oglase. Noben trgovec ni samo dobrotnik časopisa s tem, da plača gotove svote za »glašovanje, pač pa trgovec od svojega oglasa nekaj priča huje, da mu prinese korist. Naši trgovci pa vse premalo oglašujejo. V Clevelandu imamo na primer 500 slovenskilh trgovcev, in izmed teh jih je komaj 50, ki ob tej ali drugi priliki dajejo oglas, nekateri pa stalno oglašujejo. , Časopis sam ha.sebi; je zanimiv, in če je čtivo zanimivo naročniki tudi golase radi prečitajo. ln pomislite, da čita vaše naznanilo dnevno do 10,000 vaših rojakov! Kolikega pomena je to za vas, koliko zanimanja, koliko novih odje malcev dobite! Da je pa vaš oglas, uspešen, tedaj morate v resnici ne kaj posebnega nuditi odjemalcem, katere želite dobiti v vašo prodajalno. Vsaka trgovina ima gotovo vselej nekaj blaga katerega lahko nudi po skrajno znižanih cenah ob gotovem času. Omenite to blago, dajte mu privlačne cene, oglasite to stvar večkrat v javnosti, pa bodo ljudje ravno tako radi k vam hodili, kot se hodijo danes pehat v trgovine^ki toliko oglašujejo. Vodstvo vsake velike trgovine v mestu vam bo brez vsakega odlašanja povedalo, da se ima zahvaliti za uspeh dobre prodaje samo-oglaševanju. Seveda mora pri tem trgovec nuditi pošteno blago, dobro napisati oglas, podati izjavo in nuditi cene tako privlačne, da človek nehote pride v trgovino in kupi. Mi v slovenski metropoli imamo slovenske trgovine, ki se lahko glede opreme, čistosti, zanesljivega blaga lahko merijo z vsako trgovino v mestu. Toda trgovci dostikrat pozabijo, da blago se samo ne bo prodalo, ako se ga ne oglašuje. Denar, vložen v oglaševanje, je najbolj naložen denar. Nosi vam večje obresti kot vsaka druga investicija. Prepričani smo, da trgovec, ki bo znal priobčiti pravi oglas, in boj potrošil od $100 do $200 na mesec, bo veliko več prodal, in imel pri tem več koristi, kot trgovec, ki od časa do časa mor- j da nudi par dolarjev za oglas. Potrebno je, da privabite ljudi v svoje trgovine. Vi ne j morete stati na pragu in klicati ljudi v trgovino. Vi morate L : ' tem ljudem povedati v javnosti potom časopisa, kaj imate in ^^ vse osebnosti. Pri či_ kakšne so cene. In če b. ljudje bolj dobro vedeli za vas, tedaj | direktorija je bilo opaziti ne bi tisoče naših rojakov hodilo v tuje trgovine, kjer potro si jo tisoče dolarjev pri tujcih, ki jih glasno kličejo k sebi. -o- izpopolnjena v vseh dziHh in bo nastopilo nad 150 igralcev, poleg številnih sodelavcev. Priprave in potrebščine zatako veliko in ogromno predstavo, obleke za tako množico igralcev, maski ran je, reklama in nešteto drugih stvari, vse to stane silno denarja. Poleg vsega truda in napora, brezplačnega dela in žrtev, nas je stala lanska prireditev nad $3,500.00 ter nam je predstave, ki bi po svojem veličanstvu in vzvišenosti v versko-culturnem in vzgojnem pomenu prekašala Pasijon. Zato pa je mala bavarska vas Oberamer-gau, izzvala zanimanje vsega sveta, ker se tam že stoletja prireja Pasijon vsako deseto leto. Ne samo vsi narodi, temveč tudi pripadniki najrazličnejših verskih sekt, prihajajo k tem predstavam, ki kakor hladilni balzam vpliva na ranjene duše in dviga človeka k luči in solncu večnega življenja. Med nami Slovenei jih je ma-o, ki bi mogli u trpeti velike stroške za potovanje v Ober-amergau, zato bi bilo pa želeti, da se zanimajo vse slovenske naselbine sirom Amerike za naš slovenski Oberamergau, tukaj v Ameriki. Kajti tudi ta naš Pasijon je ogromna prireditev, ki pokazuje vse trpljenje našega Gospoda, od slovesnega prihoda v Jeruzalem, ko Mu ljudstvo navdušeno vzklika: "Hosana Sinu Davidovemu!" polaga svoja oglačila in trosi cvetlice na pot in senči s palmovimi vejami, in se zatem vrste slike zadnje večerje in Oljske gore z Njegovimi učenci, pred Kajfežem, Pilatom in Herodom, krvavi križev pot, smrt na križu, do zadnje slike zmagoslavnega Vstajenja. Pri lanski prireditvi je sodelovalo nad 120 igralcev, ki so se z vso vnemo urili skozi celih pet mesecev, večer za večerom pri- Zavedajoč se, da so tudi naši trgovci in obrtniki po današnji krizi občutno prizadeti, ki imajo sicer vedno odprto roko in srce, kadar se gre za plemenito delo, smo sklenili, da jih letos ne bomo nadlegovali za drage oglase, ki stanejo mnogo denarja, pa če-sto n e prinašajo zaželjenega uspeha. Da pa vsaj deloma krijemo stroške programov in reklame, smo določili za najboljše odbrane sedeže posebno ceno 4 dolarje za naše trgovce in obrtnike, katerih imena, s polnimi naslovi in navedbo predmeta, ki ga nudijo, oziroma poklica, bomo objavili v naših programih, kot podpornike Pasijona. Na ta način bodo vaši oglasi sicer preprosti, pa uspešnejši, ker bodo zaporedno stavljeni in vidni in ne bo treba mučnega listanja. Za privatne ljudi, ki nimajo ničesar za oglaševati, pa bomo tudi objavili imena in naslove, kdor kupi te vrste vstopnico za $3.00. Te vstopnice so iz srede prednjih treh vrst, spodaj in na balkonu, ter so mesto cene označene s "special," in so iste že na razpolago v uradu Slovenskega Pasijona, pri tajnici Mrs. Mary Hochevar, 1206 E. 74th St. Tel. ENdicott 3954. Upamo, da se bodo vsi slovenski trgovci, obrtniki in drugi, ki so navdušeni za dobro stvar, kulturno in cerkev, radi odzvali našemu klicu ter vstopnice nemu- hajali k skušnjam, z največjimi i doma naročili ustmeno, pismeno žrtvami in naporom pripravl jali! ali telefonično na navedenem na-in delali nesebično, da je našaislovu, kjer se dobe tudi vse in-prireditev tako dobro in sijaj-j formacije. Prepričani bodite, no uspela in zadivila občinstvo, j da vam bodo hvaležni in da bo-Nešteta priznanja, pismene in j do upoštevali vašo naklonjenost ustmene čestitke od najugled- vsi igralci, njih družine in ob-nejših osebnosti in duhovnikov činstvo, ki bo gotovo obilno po-do najbolj priprostega občin- setilo našo predstavo, katera se stva, sijajne hvale v vseh slo-j vrši v nedeljo, 1. marca ob 2. venskih in angleških listih, pi- j uri popoldne v Slovenskem Na-smene čestitke celo od jugoslo-1 rodnem Domu. vanskega poslanika v Washing-j Za odbor Pasijona: tonu, g. Leonid Pitamic-a, vam Rev. B. J. Ponikvar, pokrovi-so porok, da. je bila lanska'tel j, Louis Oblak, režiser, Frank predstava Pasijona vredna žr-j Tekautz, predsednik, Marija Ho-tev in stroškov poseta. j chevar, tajnica, Joe Jemc, bla- Letcšnja predstava bo pa še gajnik. DELNIŠKA SEJA S. D. DOMA Dne 14. januarja ob 8. uri zvečer je otvoril predsednik direktorija Jos. žele, letno delniško sejo S. D. D. s primernim nago-pozivajoč navzoče delni-jčarje, naj zborujejo mirno in APEL NA NAŠE TRGOVCE, OBRTNIKE IN ROJAKE SPLOH Kakor je bilo že javnosti na-j svetih tleh Jeruzalema. V temi znaiijeno, se podporno in dra-j nevere in zmotah poganstva blo-matično društvo Kristusa Kra-jdečemu in trpečemu človeštvu lja, št. 226 KSKJ letos ponovno jter z^vttlla nove> svetle smerni-pripravlja, sporazumno z vod-jce krščanske omike, vsem naro-stvom fare, sv. Vida m sodelova- j dpm sveta. Do]gu doba 19 sto_ njem častite slovenske duhovšči-|]etij ni izbri>sala spomina in glo-ne, za uprizoritev pretresljive, jbokegJi( svetega spoštovanja do krvave, pa tudi najveličastnej-|te drame> ki je bila temelj kr_ še drame krščanstva, Pasijon. j šča„stva in vera v Njega, Kri-Pri redite v se bo vršila yod P"-j ata, še živi v milijonih človeštva, kroviteljstvom fare sv. Vida ter jn V(ji betjni napadi in viharji ne_ bo šlo polovico čistega dobička lvere ,?0 se razbn{ ob nepremag-za uaše novo svetišče, ki se zdaj ljivi skali večne Rcanice. V vr- zitla, drugo polovico pa za vzdrževanje, rent in čiščenje ter popravo kostumov, kulis in drugih potrebščin za Pasijon, katere so stale veliko denarja in tudi ogromno truda. tincu modernega življenja, ko v znamenju civilizacije 20. stoletja izpodriva stroj, elektrika in tehnika človeka, mu odvzema dostojanstvo in ubija dušo, ko se ga primerja surovi sili strojev, Pred 19 stoletji se je ta dra- j in se ga kot blago brez duše polna odigrala na nam kristjanom nižuje in slavij a na trg brezvest- na vzočnost vseh direktorjev z izjemo Oblaka, ki je bolan. Pozvana delniška društva so bila po delegatih zastopana in le društvo Loyalities ni poslalo zastopnika. Tajnik Joško Penko je ugotovil, da ostala društva posedujejo skoro dve tretini delnic in s tem je zodosten kvorum za zborovanje. Po klicani nominaciji za predsednika konference je bil izvoljen John Gorjanc, za podpredsednika pa John Grošelj. Mesto zapisnikarja sta prevzela in bila enoglasno izvoljena Vinko Cof in Henry Princ. Novoizvoljeni konferenčni odbor zasede svoja mesta in pozove direktorij, da poda poročila. Poročilo predsednika direktorija Josip Želeta je bilo kratko in jasno. Povdarjal je, da je direktorij v minulem letu složno deloval in se izogibal vsake stvari, kar sloni na osebnih zadevah in nima nič skupnega s S. D. D. Poročal je o nekaterih gospodar- skih zadevah, ki so v teku, da se izvrše. Podpredsednik direktorija R. pismeno poročilo je podal Louis Kaferle in z velikim priznanjem pohvalil tajnika o vzornem vodstvu knjig in drugega v poslopju S. D. D. Poročal je, naj se obdrži sedanji sistem, ki se je pokazal praktičen in lahko um-ljiv. Ostala nadzornika, Vid Jan-čič in Mrs. Agnes Skok, sta s predsedniškim poročilom soglašala in se zelo pohvalno izrazila o tajniku in njegovem poslovanju. Poročilo gospodarskega odbora je našlo opozicijo, toda pri razjasnitvi se je istega z dobro voljo vzelo na znanje. Gospodarski odbor je poročal, da je tekočega leta potrošil krog $900.00 za razna dela in izboljšave. Go spodarski odbor je spretno zagovarjal in detajlirano dokazal, da je varčeval, kolikor je le mogel, da stroški niso bili previso ki. Prvi je podal poročilo Moški odsek S. D. D., ki je Domov odsek in ima dolžnost polagati račune na delniški seji. Predsed nik tega odseka, Frank Jereb, je podal splošen pregled delovanja v minulem letu in zaključil poročilo, naj delničarji pazno zasledujejo tajnikovo poročilo, ker v njem bo označen finančni uspeh minulega leta. Nadzorniki so se o vodstvu knjig pohvalno izrazili ter dali priznanje tajniku Penkotu za vpeljani sistem pravilnega knjigovodstva. Poročilo ženskega odseka je bilo podano po tajnici Mrs. Mary Erjavec, z izjavo, da se je pomotoma stavilo v tiskano poročilo lansko blagajno na mesto letošnje, kar znači, da ima odsek za $71.27 več blagajne, nego izkazuje poročilo. V splošnem dokazuje, da so bile agilne za S. D. D., in z različnimi prispevki koristile v minulem letu $500.00. Tajnica je dala priznanje Joško-tu Penkotu za izdatno pomoč pri vsestranskem delovanju odseka in napredka. V zadostilo in požrtvovalnost odseka je bil stavljen predlog, da zbornica da javno priznanje ženskemu odseku, kar je bilo soglasno izvršeno z glasovanjem in aplavzom. Poročilo dramskega društva Anton Verovšek je podal dru-števni predsednik J. Zaje in poudarjal, da finančno se je dramsko društvo slabo odrezalo, toda moralno pa mogoče boljše nego prejšnja leta. Za čitalnico je poročal Josip Durn in izjavil, da si je ista v minulem letu nabavila mnogo lepih knjig iz starega kraja, katere člani z veliko vnemo čitajo. Poudarjal je, da vlada od strani delničarjev hladnost za to ustanovo, kar je obžalovanja vredno. želi, da se ta nedostatek po-I pravi in naj delničarji postanejo i nje aktivni člani. Delniška društva niso imela posebnih poročil, razen da so nekatera priporočala v upravnih streških redukcijo plač, ter ob- Perdan je podal pismeno poro-j Jave polletnih računov. Pripo-čilo, v katerem je navajal agil- ročila društev se je vzelo na-nost ostalega članstva v direk- j znanje, toda konkretnega se ni toriju in omenil, da so se med : tozadevno ničesar sklenilo, letom izvršile resignacijq, kail- Resoluciji sta bili predloženi pa obžaluje, da je do tega pri-j delniški seji dve, in sicer prva šlo, ker ni bilo za to posebnega vzroka. Končal je poročilo z upanjem, da naj bi bilo zasedanje te konference v bodrilo in v uspeh bodočnosti S. D. D. Sledilo je tajnikovo poročilo po Joškotu Penku. Pismeno poročilo je vsebovala detajlirano poročilo bilance za leto 1930. Pozval je delničarje, naj pazno slede poročilu, ker s tem bo odpadla marsikatera nepotrebna beseda. PorOčilo je izkazalo, da je imela stavba skoro $10.000.00 prometa v minulem letu in čisti dobiček jo vsled slabih delavskih razmer še dokaj uspešen. Poročilo je bilo zelo izčrpno in jasno podano, tako da se "tli niti eden oglasil za podrobnejšo razjasnitev istega. Tajnik poroča, da je bilo pred tremi leti, ko je on prevzel ta urad, $183.00 primanjkljaja, sedaj pa pušča skoro $8000 gotovine. Nato je bil nadzorni odbor pozvan na poročilo, katero od Slovenskega Sokola v Collin-woodu, druga pa od prosvetnega odbora S. D. D. Prva se je nanašala na dovolitev telovadbe v glavni dvorani in za napravo shrambe telovadnega orodja. To resolucijo se je vzelo na znanje in na predlog Penkota pripustilo zadevo bodučemu direktorij u, da vse stori, kolikor mu bodo dovoljevale razmere in kolikor mu bodo dopuščala finančna sredstva. Druga resolucija prosvetnega odbora se je nanašala na ustanovitev brezplačne slovenske šole v S. D. D. Resolucija je sama govorila, naj se jo odobri in naj se da bodočemu direktorij u nalog, d ajo izvede v bližnji bodočnosti. Durn je poudarjal, naj bodoči direktorij gleda, da slovenska šola ne ostane samo na papirju. Sklep zbornice je bil, da ima bodoči direktorij vse to izvršiti, kakor hitro mu bo mogoče. Priholnja točka je bila določitev direktorjev, kar je bil sklep, da ostanejo stari, to je 15 direktorjev kot do sedaj. Tajnik Penko čita imena direktorjev, katerih funkcija traja še eno leto in opozarja delničarje, kako imajo voliti, da bodo njih glasovnice veljavne. Tajnik Penko je imel priprav-jeno gospodarsko-finančno stanje nazaj in v bodoča leta, zato je apeliral predsednik Gorjanc, da če se bo isto čitalo, naj delničarji, ki hočejo v direktorij kandidirati, pazijo, da bodo vedeli, kaj jih čaka v bodočnosti, in kakšnim obveznostim imajo zadostiti. Zbornica je dovolila in tajnik Penko je podal referat, ki se je nasnanjal na številke in dokazal v pravilni kalkulaciji. Zbornica je referatu pazno sledila in ga končno odobrila. Delničar A. Rupnik je poudarjal važnost tega referata in apeli ral na zbornico, naj se da ta referat v tisk in razdeli med delničarje S. D. D., da bodo vedeli, kakšna je bodočnost S. D. D. V gorkih besedah je dal priznanje referentu in stavil tozadevno predlog, da se to izvrši v kratkem času. Bodoči direktorij pa ima zdaj nalogo, da to izvrši. Predsednik naznani nominacijo kandidatov. Prvotna nominacija je imela okrog 28 imen toda sprejelo jih je samo 11, kar pa je bilo radi namestnikov premalo. Pri ponovni nominaciji jih je sprejelo še nekaj, da se je šlo na volitve, katerih rezultat je bil javljen v sobotni številki. Od starega direktorija so odpadli sledeči direktorji: Zupane, Fende, Oblak, Mrs. Skok in Penko. Zadnja dva nista hotela sprejeti nominacije. Slqdilo je "razno" in prva točka je bila zadeva iz leta 1922. To je bilo pagodba S. Doma na Holmes Ave., in S. D. D., radi rešitve $500,00, kar pa je prepuščeno direktorij u, da to zadevo v tekočem letu likvidira, kakor se mu zdi potrebno. Tajnik je opozarjal delničarje, da izkazujejo delniške knjige nad $3,700.00 odprte vsote, na katero so še delnice vpisane, toda ne še vplačane, kar sega na zaj v leto 1919. Priporoča, da se skuša to likvidirati, da se ve v bodočnosti, koliko je s to odprto vsoto računati. Kaferle stavi predlog, da se s pozivom na prizadete to likvidira v teku enega leta. Tajnik je govoril izvanredno malo in odgovarjal, če ni poda-jel referatov, samo na stavljena vprašanja, koncem seje pa se mu je le reklo, da če je on dvorano zase zarental, da lahko v nji poljubno govori in daje lekcije. No, prizadeti delničar ni mislil nič hudega, ker je v isti sapi zopet rekel: "Sem v opoziciji proti tajniku, pa ga vseeno priporočam vsled njegove zmožnosti, da se ga voli." Končalo se je — vest je izprašana, sedaj pa pojdimo zopet na delo za narodno ustanovo, da jo bomo vzdrževali in ne podirali. Referat tajnika je povedal, da bodočnost ni z rožicami posuta in treba bo skupnega dela z zavihanimi .rokami. Tajnik je naglasa 1, da težki časi šele prihajajo in da bodo bodoča leta težja od vseh prejšnjih, zato se ne smemo odtujiti temu narodnemu podjetju. To poročilo je malo pozno, toda zadržal sem ga do zadnjega dneva, da se mi ne bi zgodilo kot nekomu, ki je zapisal malo drugače, nego je bilo in že je bil deležen ukora. Poročevalec iz konference S. D. Doma. Sicer bi bil moral tole napisati 1. januarja ali pa še prej, ampak najbrže še ni prepozno, kei" se govori in piše, kaj nam bo letošnje leto prineslo. Povedal vam bom natančno in vse do pi-čice, kako se bo v letošnjem letu godilo po širokem svetu, in rečem vam, da kar naprej garantiram, da bom vse pravilno uganil. Po enem letu bomo pa videli, če bo res tako, kakor boni sedajle povedal. Ta ima trdo črepinjo, ker ni bil ubit SI. Paul, Minn., 19. januarja. Frank Crabtree, delavec, ki je delal na novem poslopju First National banke, je padel danes iz sedmega nadstropja še nedo-vršenega poslopja nove banke, pa je dobil samo nekaj malih prask pri tem. ej o vremenu: na severnem tečaju bo letos hud .mraz. v Afriki pa vročina. V državi Ohio in v Indiani bo od srede maja do konca avgusta brez snega. Včasih bo deževalo, včasih pa ne, vladala bo pa tudi strašna suša, največja pa v žepih' Bosi in nagi bodo pozimi zmrzoi vali, poleti pa ne. žeja bo mučila farmersko živino zvečer, pijance pa vse leto. Med Slovenci bodo vladali strašni razdori. Upniki bodo sovražili dolžnike, ti pa upnike. Nastalo bo hudo sovraštvo med policijo in roparji, pa se bo končno lepim potoni poravnalo. Na ljubo nenasitnežem bo žrtvova-nih mnogo nedolžnih pišk, vendar ni verjetno, da bo katera živa pečena ali ocvrta. Farmer j i bodo imeli letos dobro letino in bo marsikateri pridelal več kot dva bušlja krompirja. Poceni ga bo lahko prodajal, če ga ne bo sam snedel ali podaril, živina bo letos izgledala tako imenitno, da bo imela gobec spredaj, rep pa zadaj. Samo obrniti je ne boš smel. Kupčija bo šla letos dobro i" slabo. Mesarji bodo živeli od izgube, drugi trgovci pa nekolik" slabše. Kakbr se z gotovost.]" pričakuje, letos še ne mislij" upeljati davka na svež zrak, drugo leto pa najbrže bo. Psi leto® ne bodo plačevali davkov, enak" tudi avtomobili ne, pač pa njih gospodarji. Promet bo letos zelo živahen Največji bo z žlico v usta. & kdo liri tem prometu ne bo mogel sodelovati, bo pa vsaj gleda' od daleč ali pa skozi prste. V svetovni politiki bo dost' novega. Kanadčani bodo popi'1 mnogo piva, mi jim bomo pa z®" lo nevoščljivi, kar zna privesfl do mednarodnih zapletljajeV' Cena kotličarskim izdelkom najbrže ne bo padla in se ga bo tudi letos po dvakrat prekuhaval0' razun v nujnih slučajih, če ^ ne more počakati. A Nekdo je sklenil, da pokaže temu puklastemu svetu figo in ^ je šel obesit. Mož je bil preči obilen, zato se mu vrv utrga i'1 kandidat smrti telebne na ti* Ko se pobere s tal, se ozre i'8 drevo, kjer je visel še konec v'" vi, pa reče: "Lej jo postaj u0' dandanes človek pa res ne more zaupati nobeni stvari. Ka^ šne vrvi že danes prodajajo. bi se bil skoro ubil." A Mati je zvedela, da je neKj fant vprašal njeno hčerko: ^ me češ, če te čem. Mati pa hud1' in nadenj: "Ti, da si le up*' vprašati našo Mico, da bi te vz^ la! Kaj ne veš, da bi moral naJ' prej mene vprašat?" "Ker pa nisem vedel, da bi 0e tudi vi radi vzeli." A Zadnjič je imela ta kolona kak čuden duh. Veste, to je bi'" vsled tega, ker sem takrat, sem pisal to kolono, jedel suh0 meseno klobaso, ki mi jo jo J" poslala ongava Pepca. A Neki profesor je trdil, da & lahko takoj ugane značaj človeka, čim odpre usta. "Kaj P^ sklepamo o moškem, ki sploh odpre ust?" je vprašal eden nav' zocih. "Da je oženjen," je govoril profesor. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20TH. 1931 Josip Grdimi: SPOMINI NA OSVOBOJENJE KOROŠKE Od tam se napotimo proti Podjunski dolini. V temnem gozdu nas je dohitela noč in biti smo morali j ako oprezni, da nas ne napadejo Nemci iz kaka zasede. Tiste čase je bilo na Koroškem bolj nevarno, kakor je bilo v Galiciji. V Galiciji ni nihče streljal v hrbet, tukaj pa. ln • ravno tisti dan smo zvedeli, da je bil zahrbtno ustreljen jugoslovanski vojak-dragonec. Jahal je po cesti, pa sta iz neke hiše Padla dva strela in vojak se je ^grudil mrtev s konja. Naši častniki so nas svarili, naj bomo zelo oprezni, kadar hodimo okrog v prostem času, ker hujskanja in zavratnih napadov na Jugoslovane je bilo vse polno. Tako je bilo treba velike previdnosti tudi v tem gozdu, sko-e\ katerega smo korakali. Z nabitimi puškami v roki smo korakali poleg naših topov. Končno pridemo iz gozda in se ustavimo ob nekem žitu. Namerimo topove proti Velikovcu, ter Postavimo močno stražo. Vede-1 smo, da pred nami ni nobene Pehote in tako bi utegnili rabiti v »lučaju napada tudi puške. Z nabitimi puškami ob sebi poležemo ter čakamo jutra/ -epo jutro se je razgrnilo nad žitnim poljem. Ležali smo v sen-" borovcev ter čakali povelja, a udarimo. Nemci so začeli preljati s topovi doli za Dravo. 0cla š»'apneli so padali daleč od »as- Ne vem, ali so hoteli stre-1Jatl "a našo baterijo ali kam anigam. Vem samo to, da k nam nj Pnletel nobeden teh čudnih ptičev, ki tako "prijetno" žvižgajo po zraku. ' lako čakamo ves dan povelja, lo trV.11 bU0' Samo čakati je bi' ' eba. Ob petih popoldne pa nde ordonanc in zakliče: "Je topnicar Qrdina tukaj ?"-"Tu-se »glasim. "Takoj se ja-,lte J" Poročniku Zajcu, ker , ° oc"°čeni, da greste žnjim v Ljubljano." Ko se dvignem, da izpolnim Povelje, so pa tovariši godrnja- ces- kako srečo ima. "Mi bomo morali pa čez Dravo in kdo '' če nas Nemci ne poženo v napravili zasilni most, da so mogli prodirati dalje proti Celovcu. Pri Dravi se je bila pred enim mesecem odigrala žalostna tragedija. Nemci, ki so nabirali vojake vsepovsod, celo iz Tirolske, so pritisnili na našo jugoslovansko vojsko, ko je bila še majhna in šibka ter nedisciplinirana in neoprezna, ter potisnili jugoslovanske vojake v reko Dravo. Most so bili že prej razbili s« topovi in našim vojakom je slaba predla. Več jih je bilo ubitih in ranjenih, nekaj pa jih je utonilo v Dravi, ostale so pa Nemci zajeli, ter postopali ž njimi tako barbarsko, da človek komaj verjame. Tovariš, ki je bil v tistih bojih vjet, mi je pripovedoval, da ko so jih Nemci zajeli, so častnike in podčastnike na mestu ustrelili, ostale vojake so pa pretepli, da so potem komaj lezli naprej. To so delali bivši avstrijski častniki iz gali-ške in italijanske fronte. Kaj čuda, da so taki ljudje streljali in obešali nedolžne gališke prebivalce in lastne vojake. In tisti zagrizenci, ki so besneli proti slovanstvu na ta način, nosijo vso odgovornost, da je propadla avstrijska monarhija. Ko smo stali tam pri podrtem mostu, mi je poročnik Zaje pravil, da so Nemci počejali take stvari z našimi ljudmi, da bi jih ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran Enkrat mora zadeti božja kazen tega Hartmana Krajskega. Predvčerajšnjim je Fric, ta satanski pomočnik graščakov, zopet klestil kmete, ker mu dopoldne niso dovolj preorali. Ko bi ne živeli v tako hudih časih, bi mu že posvetili. O starih pravicah, ki so jih uživali naši očetje, kmalu ne boš smel niti črh-niti. Da je tukaj gospod Andrej bi bilo pač. kmalu vse drugače," mu je pritrdil Grahak. "Čakajte vendar, da vam povem," se je vnovič oglasil oštir, ki mu ni bilo povšeči, da je An-želj napeljal pogovor na domače razmere. "Slišal sem tudi, da se je zdaj celo papež dvignil zoper Turke. Ukazal je, naj duhovni prvo nedeljo vsakega meseca v ta namen opravljajo sveta maše, molijo litanije in vodijo skozi mesta in vasi spokorne procesije. Redovnikom je ukazano, naj opravljajo take obhode po samostanu. Kdor gre sam na vojsko ali pa pošlje namesto sebe dva druga moža, dobi po-polen odpustek. Po vseh žup-nih cerkvah so postavljene puščice za prostovoljne denarne prispevke, s katerimi se bodo človek prej primirjal Turkom, najele nove čete. že tri nedelje Dr J avo ribe lovit," so mi rekli. az sem jim pa obljubil, da bom kmalu nazaj iz Ljubljane in od-ldem k poročniku. , y Ljubljano moram po ne-a.l stvari, katere nujno potre- kot pa Avstrijcem. Dosti narodno zavednih koroških Slovencev je moralo ponoči z bežat i na Kranjsko, če so si hoteli rešiti golo življenje. Poročnik mi je pokazal več domov, katerih gospodarji so raje ušli, kot bi čakali na nemško tolpo, ki je divjala kot besna po Korotanu. Iz več župnij so zbežali slovenski župniki in kaplani, ker so bili po večini zavedni slovenski rodoljubi, ter sO si z begom v Ljubljano rešili golo življenje, župnije, iz katerih so morali bežati slovenski duhovniki, so bile: Št. Peter, Ti nje, Bor ovije, Št. Jakob, Marija v Žili, Skočidol, Podklošter, št. Ilj, šmarjeta, Gorje in še več drugih, katere si pa nisem zapisal. Enega izmed teh duhovnikoy, ki so takrat zbežali, je važno omeniti, slovenskega domoljuba in pisatelja č. g. Frana Ivsaverija Meška ter zavednega koroškega Slovenca in 'mjemo, pa sem" odločil vas, da j pisatelja č. g. Rev. J. M. Trun-^e spremljate, če vas je volja." |ka, ki se sedaj nahaja v Ame-f)a prav rad, gospod poroč- nik," vite mu odvrnem. "Torej spra-' svoje stvari skupaj, po ve-1>J1 Pa odrineva. Z nama gre m°J sluga in topničar Mehle." voznik nas pelje v Pre valje, o koder se odpeljemo z vlakom (1. pijano, kamor smo dospeli "Ki dan opoldne. Ko se pri-1 Jemo na južni kolodvor, nam Poročnik napiše dopust za dva m> 1 o je napravil na svojo odpornost, ker mi bi morali ča-nanj v vojašnici. Naroči) "am je še, naj bomo ob določe-• času zopet v Ljubljani v vo-•'asnici, nakar se razidemo. Jaz ^m se odpeljal domov z vlakom. . 0 -le bilo povpraševanja, kako 'e na Koroškem in če kaj napredujemo. Mamice in dekleta so sPrasevale po svojcih, očetje so j)u godrnjali, da je košnja tu-' Pa ni fanta doma, da bi pomagal. lJva dneva sta hitro minila in ZoPet sem se moral posloviti od !'omačih in podal sem se v Ljub-Jano, kjer smo se v topničar-il vojašnici kmalu pripravili odhod. z vlakom smo se peljali do ^inče vesi, od tam pa z vozom, Naši so bili že preko Drave in ,U(li nii smo bili kmalu pri dero-čj Dravi. Kar je Rusu Volga, s ranjen Kava, to je Korošcu Drava, v svojih narodnih pesmih jo opeva, rad govori o njej v Povestih. Tudi name je na redila nekak tajinstven vtis. Prišli smo do mostu, ki drži Preko Drave na Velikovec. Most 'e bil razbit in sežgan in tih je bilo tudi Uun okrog. riki. O raznih nasilstvih in groze-dejstvih sem zvedel bodisi od poročnika Zajca, od tamošnjih prebivalcev ter od naših vojakov, med temi največ od onega, ki je bil od Nemcev vjet in ki je pozneje ušel. V marsičem sem se pa tudi sam prepričal. To je bilo nekaj neverjetnega za 20. stoletje je bilo tako počen j an je Nemcev, za katere so bili Jugo- zaporedoma je čital radovljiški župnik ta razglas raz lečo. Hvala Bogu, da se obrača naša usoda na bolje. Kaj si prej mislil reči, Anželj?" "Vse res, Turki pridejo in zopet gredo," je odvrnil slednji, "ali če mora človek dan za dnevom trepetati pred graščinskim bičem, če ne ve, ali bo zvečer spal doma ali v grajski ječi, je to vendarle desetkrat huje kakor Turki, čudno, da se kmetje tako dolgo ne ganejo, ko je vendar od njih samih vse odvisno. Nekaj sicer res šumi po Bohinju in po Dolini, ali kaj, ko. Anželj je umolknil sredi stavka. Videl je, da mu je Mohor-ko skrivaj pomežiknil z očmi, češ, da ni dovolj varno govoriti o tej stvari. Ali med tem se je jglasil Grahek in jel hlastno zabavljati, rekoč: Samo gospoda Andreja še manjka med nami, pa bi pognali tega zverinskega Harmana, odkoder se je vsilil. Vprašam vas, možje, kdo pa je pravzaprav nas gospodar, Hartman ali Andrej? če je Harmanov oče očrnil v Briksenu svojega nečaka, da je šuntal kmete k uporu zoper škofa in če mu je ponudil večjo vsoto denarja in tako dobil grad za svojega sina v zakup, namesto da bi ga dobil potomec poštene rodovine, ki je od pamtiveka že vladala med nami, s tem menda še ni rečeno, da je ta vsiljivi pri- slovani, zlasti Srbi: cigani, ušiv- tepenec naš nedotakljivi gospo-ci, svinje in svojat, ter so tako j dar, ki lahko dela z nami, kar se šuntali mirne prebivalce, da so mu zljubi. Ali je bilo treba, da razsu nekaj poslopij Naši vojaki so bili jim ti res verjeli. Toda Nemci so bili osramočeni, ko so Srbi in Slovenci mirno in dostojanstveno vkorakali v Celovce in Gos-posveto, ko ni srbski in ne slovenski vojak storil ničesar, s či-mur bi si umazal svojo čast. Krenili smo preko Drave gori po tistem vijugastem klancu v Velikovec, od tam pa v Trušnje, kjer so nas čakali naši. Od tam smo šli kar takoj naprej na Po-krče in 'dalje na gosposvetsko polje. Nemci se niso upali že več dosti upirati, tuintam so izstrelili par krogel, sicer so pa samo bežali. Kmalu zatem je naša jugoslovanska vojska zavzela Celovec in gosposvetsko polje. "Hvala Bogu!" smo vzklikali, Gospasveta je že v naših rokah," in trdno smo sklenili, da ne odnehamo prej, dokler ne bo ves slovenski Korotan poti krilom Jugoslavije. Naša ljubljanska baterija je namerila svoje topove na št. Vid, na levi je ležal Celovec, na desni št. Vid, pred nami pa Gospasveta. Nad poročnik Juvanc mi ukaže, naj grem s petimi se je moral gospod Andrej šiloma ubraniti z gradu lastnemu bratrancu in se mora zdaj potikati bogve kot na Hrvaškem in pobijati Turke? Pravice ni in je ne bo, dokler bomo držali križem roke in bomo tlačanili temu Hartmanu!" "Oh, oh, prosim te, pazi vendar, kaj žlobudraš!" ga je ustavil iMohorko in stekel zapirat okno. "Naglica ni nikjer kaj prida, zlasti tukaj ne. Jojmene, če bi te čul grajski birič! Čakajmo, saj pride vse samo po sebi, samo opreznosti je treba!" Tudi možem se ni zdelo varno to očitno puntarsko govorjenje, dasi jim je ugajalo v srcu. Hlapec Rok se je zganil v strahu in se nehote ozrl proti oknu, skozi katero se je videla višnjeva jezerska gladina in sivo pečevje, s katerega je grozilo neporušeno možmi vrh hriba sv. Magdalene, kjer je taboril naš planinski polk, da napeljemo telefonsko zvezo z našo baterijo in Planinci. (Dalje prihodnjič.) grajsko zidov je in dvoje mračnih stolpov s svojimi temnicami. Kroparski možek pa se je, kakor se je navzočim zdelo, ravnokar prebudil iz spanja in legel na drugo plat. Možje so drug za drugim izpraznili svoje kupice in se odpravljali domov. Tudi Grahek je vstal od mize in rekel, stoječ sredi sobe, v šali: "Naj pride karsibodi, nič se ne bojim, dokler bo to napovedovala samo vaša bela žena, o kateri veste toliko povedati. He-he, Matija, ti si je še zdaj ne moreš izbiti iz glave; hentaj, nemara tvoj duh res kaj pomeni." Kakor bi trenil, se je pri teh besedah štefuljček posmuknil s klopice ob peči na tla. Puhnil je proti mizi, pomežiknil parkrat s svojimi živahnimi očmi in rekel pomenljivo kakor prerok: "Ljudje božji, če že hočete vedeti, bela žena ni prišla za prazen nič. — Možek iz Krope — vaš prismuknjenček — morebiti zdaj več ve kakor kak modrijan. — Lejte, z gradu pihlja ostra sapa, da vas reže skoz mozeg in kosti, iz vaših bajt pa brije vroča puntarska burja, da celo graščak od strahu medli. Gospod Bog pošilja znamenja in napovedi, kadar nam pretijo nevarnosti. Bela žena vam veli, da imate pripravljene kose, motike in beti — kadar bo treba udariti." "Kaj praviš, štefuljček? Da si tudi ti videl belo ženo? Kaj ti je rekla? O povej!" ga je vprašal Rok. "Nisem je videl, toda kar vem, pa vem," je odvrnil krošnjar, skrivnostno migajoč s svojimi belimi očmi in se je smehljaje ozrl proti prijatelju Mohorku, kakor bi bile samo njima znane te tajnosti. "Ne bodi siten, štefuljček, povej, kar veš," se je oglasil Gra hek. „ "Čemu pa peš?" se je delal možek gluhega. "Prekanjen si kakor lisjak," gaje zavrnil pastir; "stavim glavo, da se.je zopet nekaj zgodilo." "Ne, hvala lepa — čemu mi bo žensko krilo?" je zagrmel možek nevedno. "Štefuljček, bodi pameten in povej," ga je silil Anželj, "ali morda kmetje snujejo punt?" "A, le sam imej svoj grunt," se je razsrdil možek, "truden sem, moram spat." Telebnil je na klopico ter ni hotel slišati nobene besedice več --Ker se je solnce že zdavnaj skrilo za triglavskimi vrhovi, se je odpravila čvetorica mož proti domu. — Anželj, mlad, postaven in zal možak, je krenil po polju, prekoračil savski most in hitel proti Brdom. Spotoma je še zmerom premišljeval stvari, o katerih so modrovali v gostilni. Ugibal je to in ono o beli ženi, dasiravno ni Verjel ničesar in se je vselej prezirljivo nasmehnil, kadar so se mu vsiljevale take misli. Samo skrivnostna namigaVanja, katera je slišal iz ust Kroparskega možka, so mu delala nekaj preglavice. Ko je stopal po klancu višje in višje, je snivala pod njim vsa dolina v nočni tihoti; po Kaninje-ku se je ravnokar razlila bleda mesečina in snežne lise vrh Stola so zablestele od hipa do hipa v medlem siju. Na kamnješki goličavi, kjer je žuborel brdski potok in se je odcepila skalnata stezica proti "Slepemu Bogu," je stal ob poti lesen križ, pred križem pa klečavnik. Vselej, kadarkoli je šel Anželj mimo križa, je pokleknil na klečavnik tdr natihoma zmolil očenaš. Tudi danes je nameril korake tjakaj, toda ko je stopil izza drevja, so mu zadrgetala kolena in obstal je kakor priraste! na istem mestu. Kakih šest metrov pred njim se je dvigal križ in na klečavniku pred križem je molila prečudna ženska postava. Imela je dolgo krilo, čisto belo kakor sneg, tako da se je, kadar je stopala, peljalo za njo po tleh, in bujne črne lase, ki so ji razplete ni valovili po hrbtu in ji sezali malone do tal. Nad tilnikom se ji je lesketala v laseh zlata iglica s svetlimi dra-1 semintja in končno j'e Bregar gulji. Njene nežne, črne roke so oklepale križevo deblo, svojo ogljeljenočrno glavo pa je burno pritiskala ob noge Križane-ga. Celo telo ji je podrhtevalo v nekem notranjem, krčevitem trepetu. Anžlju je zagomezelo mrzlo po hrbtu, odskočil je korak nazaj, pod nogami mu je za-škrtal droben kamenček. Prikazen je preplašena šinila kvišku, se ozrla proti mlademu kmetu ter mu pogledala naravnost v oči. Mož je videl pred seboj črno, zamorsko obličje, na katerem so bile začrtane nežne, nenavadno pravilne poteze. Tudi njene oči so bile ogljenočrne, toda iz njih je žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žari ponoči iz mačjih oči. Okoli črnega vratu ga! je nosila žena blestečo zapono, ki je bila okoliinokoli drobno posuta z biseri in dragimi kameni. Križ božji!" je viknil kmet napol v omedlevici. Prikazen je dvignila svoje črne roke proti nebu in jih sklenila, kakor bi hotela moliti. Tedaj se je kmet ojunačil in vprašal: "Kdo si in kaj hošeš tod?" črna žena je položila kazalec na ustnice, kakor bi hotela reči. da ne sme govoriti, in je iztegnila obe roki od sebe ter jezno na-gubančila čelo, naj mož naglo odide. Ali ta se ni ganil z mesta. Zato se je prikazen obrnila in stopala počasi po skalnati stezici proti "Slepemu Bogu." Anželj je pričakoval, da se bo vsaj enkrat še ozrla nazaj, toda žena je korakala mirno svojo pot ter slednjič izginila v neprodirni temini za pečevjem. Tedaj je zdi r j al Anželj v velikih skokih po holmu navzgor, šele ko je dospel vrh senožeti, je nekoliko obstal ter se oddahnil. Pred seboj je videl brdsko vasico in svojo domačijo, pa je raj ši krenil na, levo in ubral korake proti prijazni, skoro novi hišici, .ki je čepela tik goščave. To je bil dom mladega Bregarja, ki je že poldrugo -leto živel z njegovo najmlajšo sestro v srečnem zakonu. Anželj je trkal na vežna vrata, na okna in šele čez dokaj časa so prišli domači odpirat poznemu gostu. "Bog daj, Tine!" ga je sprejela sestra na pragu, "kaj pa tako lvropeš? Ali se je zgodila nesreča?" "Nesreča ne," je javknil brat in stopil v sobo, "ampak črno ženo sem videl." dejal: "Kako da nisi šel k njej ter jo zagrabil? Saj včasih nisi bil taka tapca! Na ta način bi se bil prav lahko prepričal, kaj je bilo tisto strašilo!" "Svak, tudi ti bi si ne bil upal, če bi bil na mojem mestu." "Jaz? Bi videl, kako naglo bi se pobotala s tvojo prikaznijo! Človek, ki ima mirno vest in krepke roke, se ne sme ustrašiti ničesar, če hočeš, grem še nocoj v najhujši temi na Kamnjek, da ujamem ali napodim to belo-čr-no ženo." "Za Boga, France, ne govori mi tako pregrešno!" ga je prosila žena v strahu; "oni svet ne pusti, da bi se norčevali iz nje- t" • r<* "Sveta nebesa! Kje pa?" je kriknila Bregarica. "Doli pri znamenju ob potoku ravnokar prihajam z Bleda." "Si menda že zopet pri Mohor ku' malo globlje pogledal v kozarec," se je pošalil Bregar. "France," se je postavil Anželj.! "verjemi mi, trezen sem kakor bukov štor! Kar sem videl na lastne oči, tega mi ne boš utajil." "I kakšna pa je bila, no?" ga je vprašal svak in se še bolj nagajivo zasmejal. Zdaj je pričel Anželj na dolgu in široko pripovedovati, kako je srečal nočno prikazen, ter jo je popisal do pičice ravno tako, kakoi| jo je videl, ko je molila pod križem. Bregarju je polagoma izginil smehljaj z ustnic. Čez nekaj časa je pripomnil resneje: "Jaz ne verujem v duhove in strahove! Če je dober duh, ne hodi strašit na ta svet, če je pa zel ali hudoben, pa ne sme priti." "Kako si čuden, France," ga je opomnila žena, "saj je lahko kaka duša iz vie, ki prosi pomoči." "Ali pa napoveduje veliko nesrečo, da bi se ji izognili," je pristavil brat. "Veš, kako se gledamo z graščakom." "Ne bodita vendar," ju je zavrnil Bregar; "ta strah je iz mesa in krvi. Strahovi ne nosipu zlata in draguljev ter ne pretakajo solza. Noben duh se ne prestraši, če mu stopiš iznenada za hrbet. In če hoče s pota, mu ni treba bežati in se skrivati za skalami, ampak lahko na lici mesta izgine." Prerekala so dolgo easa "Ta žena ni iz onega sveta, jo je zavrnil mož. "čeprav ni, ali to vem, da ne pomeni nič dobrega." "Zalka, bodi mirna in ne delaj se tako otročjo! Ni drugega nego prazen strah!" Bregar se je pozno v noč pomenkoval s svojim svakom ter mu izkušal dokazati, da je bila njegova prikazen prevara ali sleparija. Toda ta se ni pustil pregovoriti. Samo to je končno obljubil svojemu prijatelju, da bo popolnoma tiho o svojem čudnem doživljaju, dokler se ne bo izvedelo kaj natančnejšega o skrivnostni ženi. II. Naslednji večer — bilo je v ponedeljek — sta sedela Bregar in njegova žena v svoji spalni sobi. Zalka je nalahno zibala zi-oelko, v kateri je spaval mali Francek, nežno dete, katero jima je dal Bog pred dobrim pol letom. Bregar je bil velik, krepak, pa tudi lep mož s temnoru-javo obrobljenimi očmi in kostanjevimi lasmi, ki so se pa na sencih začeli že nekoliko beliti. Po pravici bi jih seveda še ne bilo treba, — dasi jih je bilo le malo, — kajti star še ni bil trideset let. Tudi globoke, deloma z bolečinami združene gube med visokimi, krasnimi obrvmi mu niso vtisnila mnoga, ampak težka leta, katera je mladi mož že moral preživeti. Bregar je bil pravzaprav doma iz Raclovljicve. Komaj je stopil v mladeniško dobo, ga je gnala neka notranja sila po svetu, tako da mu doma ni bilo več strpeti. Stopil je torej kot najemnik v četo, ki je šla v boj zoper turške pesjane in z njo prišel na južno štajersko mejo. O naporih, ki jih je moral prenašati in o nevarnostih, v katerih ;e živel tam doli, pozneje ni rad pripovedoval. Pač je povedal, in to večkrat, da se je boril v mar-sikakem vročem spopadu s Turki in da je nekoč v najhujši borbi rešil življenje svojemu poveljniku Krištofu, radovljiškemu graščaku. Ta mu je za to hrabro delo podaril kot plačilo veliko vsoto denarja. Pozneje je bil v nekem spopadu France sam ranjen in ne bi bil si rešil življenja, da ga niso oteli mimoidoči popotniki in mu skrbno stregli. Rana na plečih se mu je zelo počasi celila in zato je izstopil iz-najemniške čete. Kupil si je s podarjenim denarjem na meji precej obširno posestvo, a ker pri njem ni imel sreče, ga je kmalu zopet prodal in domotož-je ga je slednjič privedlo zopet nazaj domov na Kranjsko. Doma so mu medtem pomrli vsi najbližji sorodniki; zato je hodil nekaj časa ves potrt in žalosten semtertja in se ni mogel umiriti. Pogosto si ga lahko videl v cerkvi, kjer je pokonci kleče pobožno molil. Pozneje je začel zahajati na Brda, in vselej, kadar je prišel tjakaj, se je ustavil nekoliko pri vratih Anželje-ve hiše. čez pol leta, odkar jo prišel domov, je kupil na Brdih malo posestvo, podrl staro, zrahljano in že razpadajočo kočo in postavil na istem mestu novo prijazno in ličnp hišico. Ko je bila hiša dovršena, ni minilo več, pol leta, ampak samo štirje tedni, in že se je v novi hišici vršilo ženitovanje — Anželjeva Zalka se je preselila semkaj in lepa- hi- šica je bila skoro premajhna za veliko novoustanovljeno srečo Francetovo in Zalkino. Odslej Franceta — mladega Bregarja — nisi videl nikdar več žalostnega, marveč vedno je obdaja} njegove ustne lahek nasmehljaj in tako obsejal ves njegov obraz. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Razpis službe Glasom sklepa direktorske seje z dne 13. januarja, 1931, kooperacije Slovenski D o m na Holmes Ave., se razpisuje dvoje služb: 1. Samostojni klub, odsek Slovenskega Doma, razpisuje službo oskrbnika Kluba (kletarja). Plača po dogovoru. 2. Direktorij najame dalje: oskrbnika kegljišča in slaščičarne. Minimalna plača $15.00 tedensko in provizijo od kegljišča in prodanega blaga. Prošnjo vložijo lahko samo zmožni delničarji Slovenskega Doma na Holmes Ave. Upoštevalo se bo samo pismene prošnje, ter je iste poslati tajniku Slovenskega Doma Chas. Bene-vol, 15810 Holmes Ave., do dne 20. januarja 1931, do 7. ure zvečer. Prošenj, ki se prejmejo pozneje, se ne bo upoštevalo. Določila in pogodbo napravi direktorij Slovenskega Doma. Toliko v naznanilo vsem delničarjem in delničarkam. Direktorij Slovenskega Doma. (16) Soba se da v najem za enega fanta. 15005 Westropp Ave. (19) Naznanilo Meščanom in meščank a ni Ljubljanskega kluba, ki se niso udeležili decemberske seje, se prijzano naznanja, da so bili izvoljeni sledeči odborniki za leto 1931: predsednik John Ivančič, podpredsednik August Svetek, tajnik Frank Rupert, blagajnik Frank Vesel, zapisnikar Leopold Križman. Nadzorniki: August Svetek, John Cimperman in Ogrin. Publicijski odbor': James Rottar, dr. Skur. Razume se, da ima klub Ljubljana še druge odbornike, ki so za stalno izvoljeni, kot Jožef Plevnik, Ljubljanski stric in Frances Rupert, teta, Frank Svetek, maršal. Naznanjam tudi, da se seje vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Društvenem domu na. Re-cher Ave. Opozarjam meščane in meščanke, da se gotovo udeležite prihodnje seje, ki se vrši 29. januarja, da se dogovorimo radi veselice, ki se vrši 7. februarja. Z bratskim pozdravom—tajnik. Naznanilo članicam društva Carniola Hive, št. 493, T. M. se naznanja, da se letos ne bo pobiralo ases-menta vsako tretjo nedeljo v mesecu. Plača se pa lahko na seji vsako prvo sredo v mesecu ali pa 25. dne v mesecu kot po navadi. Upam, da bodo vse članice upoštevale to naznanilo. — Frances žugel, 6308 Carl Ave., tajnica. V najem se da trgovina, štiri sobe spodaj, garaža, klet, podstrešje, samo $45.00 na mesec. Vprašajte na 15925 Saranac Rd. (Jan. 20. 22. 20). Zahvala Zahvaljujem se družiui Jernej Mavko v Madison, Ohio, za tako lepo postrežbo v nedeljo, 17. januarja 1931. In prav res lepa in iskrena hvala. John žnidaršič in sinovi 1 s *Xi 3ti '. 36 3C 3t.3K.iSti X.3*>3> 3L»- r V KUGA IZB 15 H A SVEŽEGA IN POSUŠENEGA MESA St. ,Clairrl06th St. tymnet GLenvtfle 5994 Se toplo priporočam rojakom (Tuc. l'H'i.1 AMEMSKA DOMOVINA, JAJ&Aft: ZQ7R, 1931 'M' Ji" »'P !i)»' spravljajo pri del ke na Koreji, na Borneju, na Če-iebesu in na Sumatri. Kakor vidimo, res vse leto žanjejo srečni prebivalci našega planeta i" vendar ne pridejo iz večnih S0" spodarskih težav. Oglasi v "Ameriški Do movini" imajo vedno dober vspeh. EXTRA! Nevesta zastrupila ženina v poročni noči TUKAJ JE PRILIKA Naučite se Šiviljstva, UrojnStva, delali v/.orce, izdelovanja r aken j, oblek in oblek za otroke. Tečaj, kjer se boste navadili rezati vzorce in razne obleke za trgovino kot za privatno vporabo. Dnevni in večerni tečnji. Na koncu učne dobe dobite diplomo. Odprto v soboto ves dan. Devet let snm že na istem prostoru JAKO FIN PREMOG The Northern Ohio Fuel Co. 1007 p:. 61st St. HEnderson 1(591 NC 1 Zf n ( CLEVELAND DESIGNING CUTTING SCHOOL 308 Erie Bids. MAiil 8006 Novp i.lcir-, najboljši uspohi. novi naftlni. & Garaža pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvah je se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave. (Tue. Fri. x) Kickernick^ Ženska, ki ni še nikdar nosila te vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo pri nas. JOS. STAMPFEL «12» St. Clair Avenue CLEVELAND, O. DEBELI PREŠIČI NARAVNOST Z DEŽELE Vseli velikosti, živi ali osna- žent, pregledani od mesta in pripeljani kamorkoli, l'ridite in izberite si jih. H. F. HEINZ Willoughby, O. Tel. 110-.T-2 CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ (g) (§) (§) DOBER PREMOG! 1 Točna postrežba! (@) The Hill Coal Co. § 12GI MARQUETTE ED. @ HEnderson 5798 @ (1 ,i< A ii k n KAJ POTEM ? ? , • • 9 JVapeto — S Kri*)nosftio — Sijajni Kostumi—GO oseb "VALENSKA SVATBA" 25. JANUARJA, V S. N. DOMU 3c DO lOc RAZPRODAJA Razprodaja se začne v sredo, 21. januarja, ob 8:30 zjutraj, in traja samo ta teden PRI I 1 "IVAN CANKAR" Ob 2. popoldne in 7:30 zvečer > Ne prezrite prihodnji teden opis! ta- Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI 750 klopčičev finega sukanca za krošetiranje, redna cena 10c, po 3C 1250 jardov finih čipk, vredne 15c, jard samo po................ 3C 650 po 6 jardov Bias Tape, vse barve, vredno 15c, samo po....... 5C 350 deških robcev, z začetnicami, vredni 10c, samo...... ..... 5C 200 parov moških finih delovskih nogavic, samo................5C 300 parov ženskih črnih lisle nogavic, po.................... • 10c 150 parov otroških čisto volnenih rokavic, vredne 50c, po........ic 500 jardov flanele za srajce ali pajamas, 25c vredno, po........10c IN MNOGO DRUGEGA BLAGA NA IZBER0 Razprodaja tudi na spodnjem perilu za vso družino. Jopiči, lumberjacks, blanketi, vse po najnižjih cenah Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste