Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman TeljA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gl. 20 ki-, veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Nazuauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večKratnem tiskanji se (lena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. 143.
V Ljubljani, v torek 24. junija 1884.
Letnik XII.
"Vabilo na naročbo.
,;SLO¥£N£C",
edini slovenski konservativni dnevnik,
nastopi s 1. julijem drugo polovico XII. leta svojega izhajanja. Ker je mnogim L g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jih uljudno, naj jo izvolijo o pravem času ponoviti, da se jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na dalje blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. „Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
OpravniMvo ^Slovenca''.
IVezaiipiiiea Tržaškemu poslaiicii Bur^stallerjii.
Volilci Tržaške okolice V. okraja, sami trdi, zavedni in pošteni Slovenci, ktere skeli že dolgo časa marsiktera rana v socijalnem, političnem in narodnogospodarskem življenji, izročili so svojemu dosedanjemu poslancu g. Burgstallerju, kteri se jim je do sedaj proti njihovi volji vsiljeval in ta okraj tako rekoč imel že za svojo dedno last, nezaupnico, tako določno in jasno, in ki razmere in težnje Tržaških Slovencev toliko natančno slika, da jo kar brez vsega komentarja svojim čitateljem podajamo.
Nezaupnica.
Preblagorodni gospod! Mi podpisani volilci 5. okraja Tržaške okolice smo Vas, preblagorodni gospod, že večkrat izvolili v mestni, oziroma deželni zbor Tržaški; volili smo Vas pa skoraj vsakikrat na Vaše lastno priporočilo, in ker ste nam vsakikrat obetali, da boste skrbeli za našo blagost, ker Vam je to, kakor ste se večkrat izrazili, zarad Vaših zvez in Vašega upliva najlože
mogoče. Zadnjikrat smo Vas izvolili leta 1882; a že tistikrat je bilo jako težavno zediniti večino glasov za Vašo izvolitev, posebno zarad tega, ker Vam je društvo »Edinost", ki zastopa v resnici naše koristi in varuje našo čast, postavilo protikandidata. Vaša zadnja volitev je dala celo povod razporom med nami; a danes smo vsi Vaši volilci edini in pripo-znavamo, da je društvo „Edinost" prav storilo, ko se je protivilo Vaši kandidaturi.
Preblagorodni gospod! Mi okoličani smo Slovenci in kot taki se držimo programa, kterega je za nas postavilo društvo »Edinost" in kteri se ujemaš programom vseh Slovencev, proglašenem na mnogih zborih in taborih. Mi toraj v zmislu tega programa zahtevamo, da naši poslanci branijo ne le naše ma-terijalne koristi, temuč tudi našo narodnost, in to v prvi vrsti. Vi, preblagorodni gospod, ste pač večkrat poudarjali, da niste nasprotnik naše narodnosti, a da se ozirate le več na naše gmotne koristi, kterim morate ustrezati zbog Vaših zvez in Vašega upliva. A mi smo se prepričali, da so nam te Vaše zveze do-sedaj prav malo ali nič koristile, ne oziraje se na Vaše postopanje glede naše narodnosti.
Mi bi bili pri vsem tem potrpeli; ali Vaše vedno povdarjanje, da ste Vi gospodar naših pašnikov, in da se bode pogozdovalo v okolici ne po naših željah, ampak po Vaših nazorih, nam ne more več ugajati. Mi sami smo prepričani o koristi pogozdovanja goličav v okolici, toda način tega pogozdovanja mora biti tak, da ne nasprotuje našim gospodarskim potrebam; a Vi ste v tem obziru drugih nazorov in se ne brigate za naše opravičene težnje. — Tudi to naj bi še bilo. Ali srce nas je bolelo, ko smo čitali, da ste bili Vi protivni prošnji Tržaških Slovencev za slovenske ljudske šole v Trstu in da se niste pridružili vrlemu okoličanskemu poslancu, g. Ivanu Nabergoju, ko je ta v prelepem, patrijotičnem govoru naglašal, da Slovenci v Trstu imajo popolno pravico na ljudske šole v materinskem jeziku in da mestni zbor greši zoper narodno enakopravnost, ako zavrne to prošnjo le zarad tega, ker je pisana v slovenskem jeziku. Vaša sveta dolžnost je bila pri tisti priliki, da se tudi Vi vzdignete in protestujete proti temu, da se Slovencem brani raba materinega jezika v prošnjah na mestno svetovalstvo ali na mestni magistrat. Do kraja pa nas je razžalilo Vi ^e postopanje
v mestnem zboru, ko je šlo za to, da se zatrdijo pravice okoličanov do občinskih zemljišč, ktera so oni od nekdaj neomejeno vživali; mestni zbor je moral pripoznati te pravice, ker drugače ni bilo mogoče; toda porabil je priliko, da nam okoličanom vsili neko napravo, ktera je bila na pravem mestu v srednjem veku, ki pa se po nikakem ne strinja več s tirjatvami pravega poljedelstva in gospodarstva naše dobe; vsilili so nam črednike in pašnino 50 kr. od vsake goveje glave. S tako odločbo je mestni zbor predaleč segel v pravice okoličanov, ki so glede paše imeli vedno proste roke in s tem, da nam zapoveduje, da si moramo voliti črednike, razžalil je tudi naš narodni ponos.
Orednikov mi ne potrebujemo, takih tudi sploh ni treba voliti; pač pa mi potrebujemo lastnih županov in te smo nekdaj volili; a mestni zbor nam je vzel ono starodavno pravico ter nas obdaril z neko vrsto magistratnih uradnikov, kteri imajo nalogo paziti na to, da se pri nas polagoma zaduši vsako svobodno narodno gibanje. Brezobzirnost večine mestnega zbora gre tako daleč, da se pred našimi očmi vrše dogodki, ki očitno merijo na to, da se okolica poitalijanči.
Dolžnost vsacega pravega okoličanskega poslanca je toraj, da pri vsaki priliki povzdigne svoj glas proti taki skrunitbi naših najsvetejših pravic.
To je tudi storil poslanec g. Nabergoj v mnogih sejah in še posebno o priliki, ko nam je mestni zbor vsilil črednike. Ko je protestiral proti taki napravi in proti izrazu, da smo mi okoličani si prisvojili, ali uzurpirali nektera zemljišča, govoril jo nam vsem okoličanom iz srca; mi smo mu hvaležni za tako postopanje, braneče našo čast in naše pravice.
A nemilo nas je dirnulo, ko smo čitali, da ste Vi, namesto da bi njemu pritegnili, njega zavračali in se celo drznili izjaviti, da Vi boljše poznate težnje okoličanov, nego on. S tem svojim postopanjem ste nas izpostavili zasmehovanju naših nasprotnikov, in ste dokazali, da niste več vredni zastopati naših interesov tam, kjer jim preti vsak dan veča pogibelj. Vi tudi s tem, da vedno povdarjate, da 5. okraj je vaš okraj, grešite zoper naše dostojanstvo, ker mi, kakor svobodni možje, nismo se in se nobenemu ne prodamo; mi smo svobodni državljani, svobodno vo-
LISTEK.
Odgovor
na podlistek: „Naši pravoslavni sosedje in njih služba božja".
Velecienjeni gosp. uredniče!
Najučtivije Vas zamoljavam, da blagoizvolite u Vaš velecienjeni list uvrstiti sledei-e redke. U broju 132—133 — 0. g. Vašega velecienjenoga lista iza-šao je hstak pod naslovom: „Naši pravoslavni sosedje in njih služba božja". Taj sastavak, može biti najboljom namierom napisan, dojmio se je mene i ostalih mi drugova, grko-katoličkih svečenika drastičnošču svojih izrazu, kojimi se opisuje grko-iztočni obred kod sv. službe božje, vrlo neugodno; jer i mi grko-katolici služimo se u obče istim obredom kod sv. službe, kao i naša pravoslavna bra('a, pak nas žali bože od njih dieli jedino nekoliko dog-matičkih razlika, imonito dogma o primatu sv.
otca pape, koju mi grko-katolici, kao i sve katoličke dogme, sa našom bračom rimskega obreda prizna-jemo. Uslobodjujem se s toga razloga s nekoliko opa-zaka sostavak g. Knimera popraviti, dakako „sine ira et studio".
G. P. Kr. učinio je mali pohod u grko-iztočnu župu Marindol, koja spada pod politički kotar Črnomaljski. Ja ne znam, kedo je g. Pavel Knlmer; ali to znam, a on u svom sastavku to i sam priznajo, da su ga Marindolci, imenito njihov duhovnik, gostoljubno, po slaveuskom običaju, primili; učtivost bi daklem zahtjevala, da g. Kr. vrati brači milo za drago, te da o njih piše istinito, ali obzirno. Nu mjesto toga naziva on njihovega duhovnega pastira: „pop"; a to je kod nas u Hrvatskoj uvredljiv izraz, te je običajan samo u prostoj kon-versaciji. Nu to je malenkost. U cielom sastavku prikazuje g. Kr. dotičnoga svečenika prilično drastično, te n. pr.: veli, da mu se je na prvi pojav toga svečenika podkrala suinnja, da če taj duhovnik prije sv. iniso: jesti (dejeuner); a sama mogučnost
te sumnje je: cinizam. Nadalje voli o tom „popu" doslovco: „na to pride pop, ter me prime za roko in meni nič tebi nič me tira dalje z besedami: hajd brate na čašico vina". Težko da je to bilo „tiranje"; — hrvatsko gostoljubje zaslužuje dostoj-niji izraz; a to gostoljubje je puno odličnije, nego li gledanje djevojačkoga „kola", koje se i onako ne dopada g. Kriimeru.
Nu g. Kr. prevršuje svaku mjeru cinizma, kad opisuje pravoslavnu crkvu i sam obred kod sv. službe božje. Crkva mu se čini sličnom: »čitalnici"; svetimi slikami narešeni »ikonostas" naziva: „planke" ; odjevanje svečenikovo naziva: »naširanje"; »prosko-midiju" (npraeparatio ad missam") kod maloga ol-tara naziva: »posvcčenje kruha i vina" — itd. G. Kramer težko da štogodj znade o bizantinskom stilu iztočne crkve; težko da znade, da su u takovih cr-kvah, iztočnim obredom, služili sv. misu veliki cr-kveni otci: Jovan Ziatousti (Krisostom), Grgur Na-ziazenski, Vasilij Veliki, Grigorij bogoslov itd. On može biti no zna, da i dan danes imade na
limo svoje zastopnike in nočemo, da bi svet o nas mislil, da smo le volilno orodje.
Preblagorodni gospod! To so nase pritožbe, ki izvirajo iz polnega našega prepričanja. Iz teh v dogodkih vtemeljenih pritožeb pa razvidite lehko sami, da Vam ne moremo in nočemo več zaupati.
Izrekame Vam toraj s tem svoje nezaupanje, kakor poslancu našega okraja in smo prepričani, da včinite, kar Vam v takem položaji veleva Vaša čast in lojalnost nasproti Vašim volilcem.
Zagotavljamo Vas naposled, da nam je ta skrajni korak narekovahi le dolžnost do svoje domovine in do svojega naroda!
V ostalem se podpisujemo z spoštovanjem.
Na Opčinah, 19. junija 1884.
(Podpisanih je blizo 300 volilcev.)
Poglavje iz fizike.
iii. *)
Druga moč, ki se bojuje in deluje za nejevero, je leposlovstvo. Akoravno vsakdo priznava, da je slabo leposlovje silo škodljivo, se vendar njegova moč še vedno prenizko ceni. Zakaj ? Zato, ker malokdo pomisli, kako da deluje ta moč. Marsikomu se zdi kaka knjiga prav poštena in nedolžna; ko jo je čital mu je napravila mnogo veselja in zabave, spod-tikal se ni kar nič nad njo in z vso skrbjo ne bi mogel pokazati mesta v tej knjigi, zaradi kterega bi jo smeli obsoditi. Toda ta knjiga govori mrzlo o veri, za nravnost ne kaže nikake vneme, nad hudobijo ne kaže nikake nejevolje: duha take knjige pa se navzame čitatelj akoravno tega kar nič ne sluti. Po naravnem neizogibnem zakonu se mora duh knjige širiti med one, ki jo berejo. Kdor pravi, da ne vpliva nanj nobena knjiga, smel bi enako trditi, da na njegovo telo ne vpliva nobena jed. Meniš li, da se vsega zavedaš, kar se v tvoji duši godi? Samo takrat se ne sprijaznimo z duhom take knjige kader ga poznamo že od drugodi in jo čitamo s kakim posebnim namenom, n. pr. da bi jo zavračali. Tedaj je prazno, da škodujejo samo očitno nenravne in grde knjige: tudi za nravnost in vero mrzle in malomarne knjige škodujejo in te so toliko pogub-nejše, kolikor manj se jih ljudje varujejo. Čudno se mi zdi, da tega nekteri pisatelji nečejo sprevideli. Oni trde vedno, da ima umetnost svoje zakone in da se jej ni brigati za nravna pravila. „Ali naj vedno le pridigamo?" Dobro! a prašati se drznem, kdaj so za umetnost nehala nravna pravila? Kdo jej je dal pravico Škodovati nravnosti? Za zgled naj nam bode Daudetova „Kapljica častitega patra Gauehera" v 30. št. „Škrata" 1. 1. Šaljiva ta po-vestica je kaj zanimiva, prijetna. Kdor je prepričan, da je to samo za zabavo izmišljen dogodek, kdor se zanima samo za lepo pripovedovanje, se ne more kaj zelo spodtikati nad nekterimi pivskimi burkami. A kdor prevdari, da se norčevanje z molitvijo, smešenje menihov mora prijeti čitatelja, da se mu mora spoštovanje njegovo do obeli — vsaj nekoliko — zmanjšati; mora ono povestieo obsoditi. Kaj pa je bolja s tem, da je prijetna in lepa? „Pa saj ve vsakdo, da je izmišljena". A jaz prašam: ali izmišljeno opravljanje nič ne škodi? In ako zakolneš:
*) V II. sestavku se je vrinilo nakaj tiskovnih pomot, n. pr. gani m. gori, spoditi ra. spodbiti, v sebi m. vselej. V enakih slučajih naj eitatelji blagovoljno popravljajo.
Austriji na milione grko-katolika, vjere eminentno katoličke, pod vrhovnom glavom sv. rimskim papom, sa iztočnim obredom. Spominjem nadbiskupiju u Lavovu (Lemberg) sa dva railiona grko-katolika, biskupije v Pfemislu, Munkaezu, Lugošu, Velikom Varadinu Itd., a nad svime grško-katoličku biskupiju Križevačku u Hrvatskoj, kojo pojedine župe u Žum-berku graniče neposrednom sa bratskom nam Kranjskem. Da je to g. Kr. znao, ili da je na to mislio, sigurno bi večim pietetom govorio o obredu tobože ^pravoslavne crkve". Pak da i nije isti obred grko-katolikom kao i pravoslavnim, g. Kr. valjda znade, da je pravoslavnoj brači njihov obred svet i drag, i da su i oni krščani, te bi o njihovom obredu tre-balo tim obzirnije pisati, — jer veliki dio slavenske nam braoe, ogromna Rusija, Bugarska, Srbija itd. služi se tim obredom, komu se občenito priznaje, da je veleliep i veličanstven.
(Konec prih.)
ali s tem praviš, da je tvoja kletvina resnična in ali ž njo kako resnico izrečeš?
Morebiti sem se predolgo pri tem predmetu pomudil. Želel sem z malo besedami odpreti nekterim oči, da bi videli, kako je treba soditi moči in delovanje lepega slovstva. Zelo zelo moram obžalovati, da mnogokrat nečejo možje, ki imajo sicer prav dobre namene, soditi enako. In vendar je treba imeti le nekoliko zdravega razuma za to. Ko bi se spom-nih fizikalnih zakonov, bi vedeli, da vsako delo kaj včini in upam, da nihče ne more o sebi trditi: v meni vzbujajo brezbožne knjige pobožnost.
Slabo leposlovstvo je silna moč. Učene spise je mogoče pobijati in zavračati: a kaj naj bi storil proti pohujšljivi knjigi? Kakor slaba tovaršija, in slaba izgoja pokvari značaj in srce, pokvari tudi slaba knjiga značaj, — bralec še ne vč kdaj, — in značaj popraviti, srce očistiti: to je umetnost, ktero umeva navadno samo božja milost. Nejevera rabi to moč dandanes, kjer in koder more. Odtrgaj srce bralcu od Boga, in vzel si mu vero, Srce pa si odtrgal od Boga, ako si ga navezal na svet in njegove sladnosti. In kako slavo žanjejo za tako delo dandanes pisatelji — pravi pozitivisti vleposlovji! Spominjaj se čitatelj samo Francozov in tudi Turgenjeva ne pozabi! Zato me pa nič ne pripravi lože v nejevoljo, kakor hvalne kritike o takih leposlovnih izdelkih. Nekoliko modroslovnih fraz pomešanih z izrazi: po življenji, iz naroda zajeto, prava slika narodovega življenja itd. — kakor da bi možje kritiki narodu v obisti gledali, med tem ko ga poznajo samo iz knjig, ali pa iz železničnega in gostilniškega okna. Taki kritiki pa tudi govore mnogo o realizmu v današnjem leposlovji in v tem imajo prav. Hudo pač mora že biti, ako se celo materijalistni svet zaveda, da je brez idealov — tedaj brez Boga, brez
viših potreb----To so moči, ki delujejo proti veri!
In v kaki obliki, kako mikavno, volilno, omotno! človek se kar zaziblje in zdrkne v ta krasen zemeljski svet, kjer ni več nebeškega Gospodarja, saj nebesa so tukaj. — Zalibog, da je za vero in verno stranko na tem polji boj tako neugoden. S čim naj se bojuje ona? O da bi katoličani razumeli znamnja časa, in dali si dopovedati, da Bog navadno ne dela čudežev in res čudež bi bil, ko bi seme, ki ga seje tako slovstvo, ne naredilo strahovitega sadu.
Tretja moč na strani nejevere v boji proti veri in cerkvi je slabo časopisje. Hvala Boga, zdanilo se je med katoličani in sedaj vedo, kaj je časopisje. Zato mi pa tudi ni treba mnogo o njem govoriti. Spoznanje imamo pravo, treba je sedaj samo še delati. Kaj ne, kako pičlo malo je to: samo še delati! In koliko smo že storili — ker imamo pravo spoznanje! Bodi miren katoličan, sedi na stol, deni roke križem in reci pomenljivo: ^časopisje je moč, je sila... da, da". Srečen človek, ki moreš tako miren biti! Ali ne čuješ, kako dostavlja osoda tvoja: Je sila — ki te bo pobila...!"
Četrta moč, ki mora mnogokrat in na mnogih krajih delati za nejevero, je šola. Za šolo samo bije sicer dandanes sv. cerkev s svojimi nasprotniki hud boj, kakor je tudi med vojskami mnogokrat hud boj za kako vtrjeno mesto, za kak most, za topove. Kdor jih pridobi, je precej na boljem, kakor nasprotnik. Kdor ima šolo, ima mladino, kdor ima mladino ima prihodnost. Kdo bode zmagal? Sedaj je še težko reči: a toliko se dit in se mora reči, da so više šole, vseučilišča za nas, za vero izgubljene dežele. V teh se zbira mnogo živih sil za boj proti veri.
Ali hočem še dalje naštevati žive sile, ki delujejo proti cerkvi, veri in Bogu? O društvih, o zborih, o govorih, o zapeljevanji? Eaje povzamem še enkrat celo misel tega in prejšnjega sestavka in pravim: Med vero in nevero, cerkvijo in tako imenovanim liberalstvom vseh vrst, med poštenostjo, nravnostjo in brezbožno svobodo je veden boj. V boji se javijo na obeh straneh sile, obe hočete zmagati. Zmaga pa mora biti tam, kjer je veča sila ali moč, kakor tudi pri tehtnici ono torilo prevaga, ki ima večo pezo. Ona stran bode tedaj zmagala, ki bode razvila več živih, delujočih sil. Cerkvena stranka, verska stranka, katoličanstvo! — zmaga je tvoja, ako postaviš več moči v boj, ako razviješ več sil, ako več mrtvih moči spremeniš v žive sile! Po naravnem zakonu mora potem zmaga biti tvoja in ne bode se še dalje godilo, da bi vedno več tvojih udov odpadalo. In to storiš, stranka katoliška, prav lahko, zmagaš prav lahko, krepko lahko zacveteš v svoji moči — a treba jo da delaš! Delaj! — to je ona čarovna beseda, ki ti bodo vse pridobila.
delaj! — s tem geslom si nepremagljiva! Mrtvih moči je silno veliko v tvoji roki, katoličanstvo; gani toraj roko in delaj, dokler ti trudna ne zastane! A kako, s čim, kdaj, kdo? — me prašaš. Odgovorim prihodnjič.
Politični pregled.
v Ljubljani, 24. junija.
STotranje dežele.
JVaSa cesarska družina: Presvitli cesar, cesarica in cesaričiua Marija Valerija sešli so se na sv. Alojzija dan v Monakovem. Cesarica in cesaričina prišli ste tjekaj iz Nemškega, kjer se je cesarica Elizabeta v kopeli zdravila. Cesar se jima je pa do Monakovega nasproti peljal, kjer so se potem vsi skupaj podali k bavarskemu vojvodu Leopoldu, ki ima cesaričino Gizelo. Zvečer vrnil se je cesar na Dunaj, cesarica in Valerija pa v Feldafing, kjer bote še štirinajst dni ostali.
Presvitli cesar in cesarjevič Hmlolf podala se bosta 6. julija v Pulj k pomorskim vajam, ki jih, bo 7,, 8. in 9. julija naša mornarica okoh Pulja imela. Spremljah jih bodo: Vojni minister grof Bjiandt-Rheidt, oba generalna adjutanta fzm. baron Mondel m generalmajor baron Popp, kontre-admiral grof Bombelles in pobočni adjutant korvetni kapitan pl. "\Vohlgemuth. Vračali se bodo menda še le 10. julija.
O pomorski vaji naše mornarice, ki se bo jutri pred Tržaškim mestom vojskovala nam je še omeniti, kako so posamične ladije oborožene s topovi. Najtežje topove ima kazematnica „Tegetthoff". . Iz njegovih redutov kuka šest 28 centimetričnih Kruppovih jeklenih topov. (28 centimetrov znaša namreč premer topa ob ustji). Ti velikani mečejo projektile podobne sladkornim storžcem po tri cente težke in še več, kteri na miljo daleč še 376 milimetrov debelo železno ploščo gladko prestrele. Za „Tegetthoffom" prva na vrsti je naša najstarejša kazematnica „Lissa", ki plava z desetimi 24 centi-meterskimi Krupovci; „Princ Eugen" in „Kaiser Max" imata vsak po osem 21 centimeterskih, oklop-nici „Ferdinand Mai" in „Habsburg" pa vsaka po štirinajst 18 centimeterskih Armstrnogov. Verh tega ima pa še vsak navedenih pomorskih velikanov zadostno število mitralez in topov na revolver, ki so namenjeni za vojsko in za preganjanje torpednic.
V četrti seji de^elnerfa sbora ffori^kega poroča dr. Abram o podporni svoti, ktera naj se iz deželnega zaklada določi zaleti 1884 in 1885, rekoč: Za deželni donesek k pogojzdovanji Krasa po po-kneženi grofiji Goriški in Gradi.škanski, določi naj se za leto 1885 znesek 600 goldinarjev. Poslanec Povše pa predlaga, da naj se za pogojzdovanje določi vsa preostajoča svota od leta 1885 v znesku 1085 gld.; poslanec Kocijančič pa pravi, naj bi se odločila ona svota, ki bo konec leta 1885 v resnici ostajala. Ker so bile misli toliko različne, predlagal je poslanec De Dottori, naj se zadeva izroči finančnemu odboru, čemur je deželni zbor tudi pritrdil.
Srbski klub izročil je v hrvaškem deželnem aboru načrt postave o samoupravi pri pravoslavnih, kar se tiče cerkvenih in šolskih zadev in pa da se jim dovoli vpeljava cirilice. Izrekli so tudi želje, da naj bi se iz tega namena volil deve-torični odsek, ki naj bi zadevo odmah v roke vzel.
Med ogerskimi nm^oizvoljenimi poslanci je tudi nekaj takih, ki si še ni.so umazanih rok oprali in vendar jih je zaslepljeni in strastim vdan narod zopet volil, kar nikakor ne kaže zdravega duha dotičnih volilcev. Prvi je poslanec Gabrijel Varadj, ki je bil lansko leto zapleten v sodnijsko preiskavo zarad metetarije in prodaje visokih odlikovalnih redov in križcev. Kdor je namreč Varadjju 'toliko in toliko stotakov poslal, predlagal ga je na višjem mestu za ta ali oni red, kakor je bila svota velika. Mož ni bil obsojen, ker .se je dobro izgovoriti znal. Drugi možak z umazanimi rokami je vrednik „Fug-getlensgov", Julij Verhovaj, hud antisemit in kričač, ki je provzročil pretep poslanca Ugrona v C.segledu. Temu se podtika izneverjenje več tisoč za Oangose nabranih goldinarjev. Cela oger.ska dežela je o zlo-dejstvu prepričana, le on in njegov list trdita nedolžnost. Tretjemu se očita lažnjivost in izdajstvo madjarskega ^globusa" Rusom iu to je Dobzanszkv. On jo sicer mož vladne stranke, koliko pa ona zA-nj mara, jasno kaže to, da ga jo pri napolnitvi imenika poslancev raznih strank sama iz sebe odločila in k divjakom (brezstrankarjem) prištela. Možje bodo toraj le po dijete v zbornico hodili, kajti k debatam si ne upajo, ker so škandala in pa klofut boje. Posebno Varadyju jih je poslanec Rohonczy obljubil, kedar se bo v zbornici prikazal in res Varadyja že dalj časa ni nihče drugej videl v državnem zboru, kakor pri blagajnici, kedar je bilo čas, denar potegniti. Kaj je pač ljudstvo mislilo, da ga je zopet volilo, je težko umeti; nikakor se pa ne čudimo, ako gre pri takem postopanji narodno gospodarstvo ma-djar^m pod nič!
\^Antisem,iHxem na Offerskem raste, kakor voda ob deževji v ozki strugi. Kar čez noč je polna struga. Stranka antisemitov ima po najnovejših
poročilih že 18 okrajev vež, kakor jili je imela lansko loto in vse si je pridobila od opozicije. Okraje ima, volilce in poslance ima, poglavitne reči, brez ktere se pa nobena politična stranka dolgo vzdržati ne more, programa namreč ji pa manjka. ,,Jude pobite !•* v teh besedah ves njen program obstoji in druge" politike ne poznii. Da je program nenraven in krivičen, tega voditelji ne porajtajo. Tu in tam so že čuje glas, da je antisemiška in anarhistična stranka na Ogerskem ena in tista kar pa za sedaj že ne verjamemo. Da je razdraženost zoper jude na Ogerskem tolika, pač ni kar nič čuda, če pomislimo, kakošne grozovitne pijavke za narod s'o sploh judje in koliko se jih je v poslednjih časih po Ogerskem naselilo. Bos, raztrgan, gologlav in umazan pride Žid z dvema ali tremi goldinarji v kako vas, kjer se naseli in takoj kramo z žganjem, . špehom in kruhom začne, kar vse pri svojih sovernikih brez denarjev dobi. Poglej ga čez dve ali tri leta in že ti je najpremožniša oseba v celi okolici; po celi vasi so mu vsi dolžni, on jih pa zdaj dere brez noža, da se Bogu usmili. Brez žolča moral bi človek vstvarjen biti, da bi se ne jezil pri takošnjem postopanji Abrahamovih potomcev nasproti ubogemu ljudstvu. Nihče bi ne imel ničesar proti poštenim obrtnikom, ako bi se židje s takim poslom pečati hotli, kakor se pečajo pošteni ljudje. Ali to gre prepočasi. Žid mora čez noč obogateti, in mu ni mari, če zarad njegove črne lakomnosti tudi sto drugih pogine. Ni toraj čuda, da si ljudstvo samo pomaga in se z zaupanjem ozira do tistih mož, ki so se za javljanje judovskih goljufij, zvijač in krivic odločili, in se jim s toliko večjim zaupanjem približuje, ker vidi, da ravno sedanja ogerska liberalna vlada nič ne stori za varstvo ubogega v židovskih krempljih zdihujočega kmeta.
Iz Soitronja (Oedenburg) na Ogerskem se poroča zopet poulični nered, ki ima svoje korenine v poslednjih volitvah. Ko se je ondi zvedelo, da je vladna stranka zopet večino za-so dobila, zbralo se je predvčerajšnjim zvečer, ko je ura že devet odbila, blizo 150 rokodelcev, ki so se spraviU v vrste in neznosno „eljen" kriče po mestu korakali ter so pobijali okna pri židih in kristjanih, kar jim je ravno pod roke prišlo. Ponoči je pa policija zaprla 6 razgrajačev, ki so bili deloma delavci, deloma rokodelski učenci.
častniki iiriiske in avstrijske armade napravili bodo v Oswiezcinu (Auschwitz) ob gališko-prusko-šlezijski meji praznik medsebojne pobratimije. Nekaj enakega se je svoje dni godilo po zveznih trdnjavah, kjer so bile mešane posadke, posebno pa za avstrijski sedanji razvoj glede Slovanstva tako osodepolnem Schlezwig-Holsteinu, kakor sedaj nameravajo napraviti v Oswiezcinu avstrijski in nemški' častniki med sabo. Tudi ondi so bili leta 1864 Prusi in Avstrijci bratje med sabo, dve leti pozneje stali so si pa oboji že s sabljo v roki nasproti. Avstrijsko kakor tudi prusko vojno ministerstvo določili sto vsako po večjo svoto, da bi se avstrijsko-nemška bratovščina tem slovesneje piti zamogla. — V takih rečeh mi nimamo besede, a rajše bi videli, ko bi se reč opustila.
Tnanje države.
Euski časniki in to tisti, ki so si z vlado na-vskriž, še vedno razširjajo misel, da je Avstrija, če ne neposredno pa vsaj posredno provzročila srbsko-holgarski razpor. Dobro, da je ruska vlada o tej zadevi ravno nasprotnih misli in je do dobrega prepričana, da je Avstriji ravno sedaj vse na tem ležeče, da se na Balkanu vse obdrži, kakor je!
Laške novine so zagromele, da vse skupaj ni nič res, kar so skoraj vsi evropejski časniki o laški perfidnosti nasproti Avstriji pisali in se sedaj obnašajo, kakor kdo znil, koliko razžaljena nedolžnost. Sram jih je pa vendar-le, da se jim javno sebičnost in brezsramnost očita. Sebičnost zato, ker Laška vlada ni zavoljo prav nič druzega pristopila lansko leto k avstro-nemški zvezi, kakor da bi s pomočjo teh dveh po stari navadi zopet kaj prime-šetarila za-se in za svojo kožo. Brezsramnost pa zato, ker se hlini, da je Avstriji prijazna, vsak njen korak, da, vsak njen migljej pa na to kaže, da bi jo danes rajše razkosano videla, kakor jutri. Laško politikarje neznano jezi, da jim je Evropa vendar enkrat pravo barvo pokazala in jih po pravem imenu poklicala. Druzega jim sedaj ne bo nič koristilo, kakor ali vtihniti in dalje čakati, kaj jim bo zopet samo od sebe v žrelo padlo, kakor leta 1866 Benetke, ali pa se morajo zveznemu prijateljstvu odpovedati.
V Bnkarestu hotli so dijaki ministra Bra-tiana napasti in pretepsti. Ko je minister 21. t. m. iz kamore domu šel, obsuje ga šolska mladina in ga začne zmerjati. Na veliko srečo pritisnilo je takoj dosti ljudi, ki so ministra v svoje varstvo vzeli, dokler niso redarji skupaj pritekli. Zaprli so več dijakov. Vseučiliščna mladež, ki se v Rumuniji že več časa peča z političnimi škandali, sklenila je resolucijo, da bo sedanjo vlado z vsemi pripomočki pobijala, kolikor jih bo le na razpolaganje imela.
Za angleško - f raucosko pogodbo so si v liondonu že umetno večino napravili v parlamentu in bo nekako 30 glasov znašala. Izdali so namreč med liberalci glasilo, da jo dobro, če bi vsi liberalci za pogodbo glasovali, drugače se je bodo sprijeli konservativci in po liberalcih bi bilo.
Francoski škofje kardinal Guibert nadškof Pariški; Caverot, nadškof Lyonski, in Desprez nadškof Toulouški, vložili so protest proti postavi, ki dovoljuje razločljivost zakona; dalje proti postavi, ktera bogo.slovce k vojakom sili; konečno proti občinski postavi, ktera dovoljuje porabo zvonov in cerkvenih ključev županom in drugim posvetnim uradnikom.
Turkom se najbolj umestno zdi, ko bi se v Egipt in Sudan poslala mešana posadka obstoječa iz turških, angleških, francoskih, laških in španjskih vojakov. Ali bodo pa tudi druge velevlasti s tem predlogom zadovoljne, je pa drugo vprašanje, ker se mu pred vsem drugim francozi vpirajo, kteri so odločno za to, da Angleška sama omenjene dežele zasede. Čez dobrih štirinajstih dni bomo že zvedeli, kedar se velevlasti med saboj dogovore, kje da se mislijo posvetovati ali v Londonu, ali v Ča-rigradu, s kterimi mesti pa niso nič kaj zadovoljni in se sploh misli, da se brž ko ne kak manjši kraj na suhem za to določi. Toliko so Francozi že sedaj dosegli, da se bodo na konferenci poleg finančnih tudi politične zadeve egiptovske obravnavale.
na to pazijo, da igralec, kadar se ljudstvo spusti v smeh, nekoliko preneha, da se ljudstvo vmiri, sicer se ne razume, kaj se je v tem času govorilo,
O srečkanji se tudi lahko reče, da se je dobro obneslo, le škoda, da je nas dež motil in tudi prehitro zapodil v notranje prostore; pa žalibog, tukaj bi bilo treba po hrvatski šegi stoloravnatelja, odbor naj si to zapomni. Krčmar pa s svojim vinom ne dela časti Bricem.
Izvirni dopisi.
Iz Vipave, 22. junija. Pokopali smo včeraj tu blagega gosp. Lukeža Hi ti j a. Bil je umrli g. Luka dolgoletni beneficijat, katehet in mnogo let tudi šolski vodja v Vipavi. Posvečen 1. 1858 je pastiro-val le kakega pol leta v Cirkljah na Dolenjskem kot duh. pomočnik. Nekaj tednov je bil farni oskrbnik na Studenjem in kake dve leti kurat na Ustijah; ves drugi čas je bil v Vipavi ter je tudi tukaj umrl.
Vkljub temu, da je bila sobota in je zjutraj tudi nekoliko deževalo, se je bilo zbralo 15 duhovnikov, ki so ranjkemu prijatelju zadnjo čast skazali ter ga na mirodvor k večnemu pokoju spremili. Pokopaval ga je Vipavski dekan, preč. g. M. Erjavec, pridigoval pa č. g. Jan. Tomažič, župnik Št. Vidski-Omenil je najpred ravno navedene službene črtice iz življenja ranjkega, ter opomnil, koliko je ljubil in deloval za šolsko mladost, kteri je bil največi prijatelj. Pa tudi šolska mladost je bila najbolj zastopana pri njegovem pogrebu. Bili so navzoči vsi razredi Vipavske šole s svojimi učitelji; tako tudi seje .vdeleževala pogreba Slapška vinorejska šola. Gg. učitelji in čitalnični pevci z organistom so mu zapeli tri žalostinke, in sicer takoj pri hiši, v cerkvi in na grobu.
Kar moramo še posebno omeniti, je, da je v svoji zadnji oporoki postavil „Katoliško tiskarno" kot glavnega dediča svoje zapuščine ter je postal s tem njeni največi dobrotnik in podpornik. Včinil je dobro delo, kterega se na unem svetu gotovo ne kesa. Bog vsegamogočni mu povrni v večnosti s svitlo krono". Počiva naj v miru! Vivat sequens!
Iz Štverjana na desnem bregu Soče, 20. junija. V nedeljo 15. junija priredilo je bilo „Katoliško bralno društvo" veselico s petjem, govorom, dekla-macijo in igro „Eno uro doktor". Veselica sicer je bila že prejšnjo nedeljo napovedana, pa zaradi dežja se ni mogla na prostem vršiti, zato je bil odbor prisiljen preložiti jo, kajti takih soban pomanjkuje posebno v Brdih. Pesmi so se skoz in skoz povoljno vršile, da še celo pesmi pri zibelki in na straži so se morale ponavljati na občno zahtevanje občinstva. Pa ravno pri Kocijančičevem vencu narodnih pesem se je hotel nekdo iz bližnje vasi nekaj pošaliti, rekoč: „E kaj, to je že staro, te pesmi smo že vse peli mi drugi" itd. Jaz bi dotičnega poprašal, ali ve, kaj je bil Kocijančič, in zakaj je dal ime venec narodnih pesem? Vi gospod gotovo ne poznate ne prvega ne drugega. Pa kaj o tem govoriti, če se hoče ljudem verovati, vsaj vas pridemo v kratkem poslušat, potem bomo tudi Vas sodili. Deklamacijo je izvršila prav dobro naša mlada deklamatorica, in upati je, da bode s časom izvrstna moč pri narodnem društvu. Igra „Eno uro doktor" je zbudila veliko smeha. Delitantje so se še precej dobro naučili vsak svojo nalogo, samo poštar bi bil moral bolj glasno in razločno govoriti. BŠkrjancu" bi svetoval pa bolj počasi in tudi razločno, in bode dober igralec. Igralke so se pa najbolje obnesle. Kaj hočem o Zrjalcu reči? On je že star tič, njemu se prilega bodi si komična ali resna predstava, toraj zasluži, da se ga spoštuje skoz in skoz. Kajti v tako malem času si naučiti iz zgol priprostega ljudstva, da se zamorejo deklamacije in igre tako častno izvršiti, gospod pač zasluži res javno pohvalo. Še nekaj naj povem pri tej priložnosti. Na to naj se dobro gleda, posebno pri šaloigrah, da vsi delitantje prav dobro
Domače novice.
{Mile darove za cerlcev Jezusovega Srca v Ljubljani) so blagovolili najmilostneje pokloniti njegova C. in kr. visokost presvitli gosp. vojni maršal nadvojvoda Albrecht 100 gld.; njegova c. in kr. visokost presvitli gosp. nadvojvoda Franc Ferdinand 40 gld. in njena cesarska visokost presvitla gospa nadvoj-vodinja Adelgunda, vojvodinja Modenska 60 gld.
(6r. Jožef vitez Schneid), ki je do zdaj bival na svojem gradu v" Kamniku, odpeljal se je včeraj v toplice Eeichenhall na Bavarskem, čez tri tedne se zopet povrne nazaj v Kamnik.
(Kresovi) so goreli sinoči po lepi slovenski navadi na mnogih krajih na čast sv. Janezu Krstniku v obližji Ljubljane in po visocih gorah v daljavi. V nekterih hišah so ovenčali okna s kresnicami in praprotjo. Kres je gorel na Šmarni gori, v Kamniških planinah po raznih krajih, na Jančem, po dru-zih nižjih hribih proti Litiji, na Golovcu, na Krimu, toraj tako rekoč plapolali so ognji po gorah in hribih okrog in okrog Ljubljane. Na Ljubljanskem barji je kar mrgolel kres pri kresu. Tudi na Poljanskem polji in pod Golovcem, pri Božjem grobu in na Ljubljanskem polji so kurili velike kresove. Vmes so pa streljali z možnarji, spuščali rakete visoko pod nebo, vžigali bengalični ogenj in popevali lepe slovenske pesmi. Tudi kmečki godci so godli domače melodije in menda delali podoknico slovenskemu Janezu. — To je lepo in prav. Le ne opustimo svojih lepih narodnih šeg in navad!
(„Solcolov'' Jcres) je bil tudi letos kakor navadno na Eožniku sijajen in velikansk, če tudi je bilo slabo vreme. Zažgali so ga na griči pod cerkvijo, ter se je okoli kresa zbralo vse polno slovenske mladine, ki je ondi prižigala umeteljni ogenj in popevala v lepi naši domovini krasne domače pesmi. Tudi gledalcev je bilo prav mnogo po zgornjem Eožniku. Jako krasno je bilo gledati mnogo lepih in svitlih kresov po bližnjih in daljnih holmih, hribih in gorah, Posebno lep in svitel je bil kres vrh Krima. Slabo vreme je bilo vzrok, da ni bilo še lepše, zlasti da se ni toliko število čitalniških pevcev zbralo kakor druga leta.
{„Limanice") smo včasih rabili na kmetih samo za tičji lov. Da bi bile za kaj druzega, se nam toraj še sanjalo ni. Pa po mestih so ljudje hitroumnejši in mends bolj navihani, ko naš narod po deželi. Letos spomladi iznašel je nek bivši čevljarski pomočnik, da se na „limanice" ne le samo tice-pevke, ampak tudi brenčeči kebri lahko love. Gre k Božjemu grobu pod Ljubljano in spravi v cerkvi popoldan ob 1. uri, ko ni bilo pobožnih ljudi, iz pušice okoli 6 gold. bakrenega denarja po 1 in 4 kr., ktere ne-kteri kebre imenujejo, v svoj žep. Ali te dni ga je tukajšna deželna sodnija pri porotnih obravnavah do dobra podučila, da se na „limanice" le tiči, ne pa tudi kebri love in ga obsodila na pet let težke ječe, ker je že prej bil 12krat kaznovan zaradi raznih pregreh. — V enako zlorabo „limanic" je hotela zapeljati danes zjutraj neka ženska staro ženico, kteri je padel srebern goldinar skoz mrežo v kanal pred bogoslovjem. „Kje jih bom pa dobila", reče revica, ki je zgubila denar za kosilo. „Pošljite na Žabjek po-nje", modro svetuje bosonog čevljarski učenec in zbeži.
(Glede premena vošnjega reda) na Eudolfovi železnici se nam piše z Gorenjskega: V zadnjem času prenarejeni vožnji red nas ni nič kaj razveselil. Ali naj se to imenuje „tržni vlak", če se še le dopoldne ob Vsll- "ri prizibljem v Ljubljano? Poprej smo kake male opravke lahko že predpoludnem opravili in potem odrinili zopet na Gorenjsko. Sedaj je pač težko v eni uri vso opraviti in potem precej vrniti so domov. Do večera večkrat po Ljubljani postopati, je pa tudi zamudno. Govoril sem v tej zadevi tudi z Ljubljanskim trgovcem, ki se vozi na Gorenjsko kupčevat. Ta gospod mi je ob enem tožil, dfi pride popoludne vlak prezgodaj v Ljubljano. V trž-
nih dneh je namrei5 neprilifno, tako kmalo gorenjski ti-g zapustiti; pozno do vežera čakati, je pa zopet težavno. Sploh se govori, da so bili Gorenjci in Ljubljančanje z zimskim vožujim redom bolj zadovoljni, kot so sedanjim. Prva reč po mojih mislih je primerna zveza z glavnim mestom, druga še le zveza z vlaki druzih železničnih prog.
(Poziv.) Z ozirom na to, da mora odbor ^Slovenskega bralno-podpornega društva v Gorici" naznaniti slavnemu e. kr. glavarstvu v Gorici pravočasno vse ona društva, koja nameravajo korperativno se vdeležiti slavnosti blagoslovljenja zastave podpisanega društva v dan 6. julija t. 1., želelo bi se, da ona narodna društva na Kranjskem, ktera mislijo počastiti naše društvo o tej priliki s korporativnim pohodom, to kar najhitreje mogoče predsedništvu društva naznaniti blagovole.	Odbor.
{MorilJca Franca Možina) iz Rudnika doma, kteri je bila zaradi umora svojega moža lansko leto dvajsetletna pokora v Begunjah na Gorenjskem odločena, ubila je te dni na polji pri delu usmiljenko-paznico. Vdarila jo je menda dvakrat po glavi rekoč: „da bom saj vedela zakaj sem zaprta!" Usmiljenka se je takoj po prvem udarci zvrnila mrtva na zemljo. Kakor čujemo jo imajo neki že zopet na Žabjeku. Ostudna baba mora popolnoma brez srca biti.
{Trgovinska in obrtna zbornica.) (Dalje.) Dunajska žganjarska zadruga je med drugim c. kr. finančno ministerstvo prosila, naj bi se nadzirajočim osebam zaukazalo, da že tedaj smatrajo za prikrajšanje posebne pristojbine, ktera se mora plačevati za toča-renje žganih opojnih pijač, če se dobijo odprte posode z žganimi opojnimi pijačami v prodajalnicah podrobnih prodajalcev, prodajalcev mešanega blaga, branjevcev itd. Češ, če smejo trgovci, kteri imajo samo pravico tržiti z žganimi opojnimi pijačami, imeti v svojih prodajalnicah odprte posode z žganimi opojnimi pijačami, se gotovo s tem pospešuje neopravičeno točenje na drobno; nastane toraj vprašanje, če bi ne bilo umestno, da udeleženi mini-sterstvi izdaste naredbo, s ktero bi se vsem trgovcem, kteri imajo le pravico tržiti z žganimi opojnimi pijačami, prepovedalo pod ojstro kaznijo, da ne smejo T svojih, občinstvu pristopnih prodajalnicah hraniti žganih opojnih pijač v nezamašenih sodcih, t. j. tako zamašenih, kakor je v trgovanji navadno, in v ne-zapečatenih steklenicah. Dalje nastaje tudi vprašanje, bi se li ta prepoved ne raztegnila tudi na ona pro-storišča, ktera so v neposrednji zvezi s prodajalnico. C. kr. deželna vlada se obrača do zbornice, naj izrazi o gorenjem vprašanji svoje mnenje. — V tem slučaji izdal bi se ukaz, kteri bi omejeval trgovino z žganimi opojnimi pijačami, kar pa po mnenji od-sekovem nikakor ni priporočljivo, kajti zakon z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, pač ne potrebuje poojstritve. Po omenjenega zakona § 2. je točenje in podrobno prodajanje žganih opojnih pijač, kakor tudi trgovanje z istimi, kadar se trgovina ta vrši v zaprtih posodah, držečih samo po jeden liter ali po manj podvrženo posebni davščini. Po §§ 3. in 4. je dosega dopustila navezana na pogoje, po §§ 8. in 17. so za prestopke postavljene občutljive kazni. Po mnenji odseka skrbi dosti zakon, da se trgovci odvračajo od nezakonite uporabe obrtnih pravic, in to tembolj, ker bi se tak prestopek zakona, če bi v to poklicane osebe natanko čuvale, le redkoma dogodil. Nikakor se od.sek ne more soglašati s tem, da bi se onim trgovcem, kteri smejo samo tržiti z žganimi opojnimi pijačami, nalagale še druge neprilike s tem, da se jim prepove, da ne smejo v prodajalnicah, ali še celo v prostorih s temi v neposrednji zvezi, imeti v zalogi žgane opojne pijače v nezamašenih sodcih ali nezapečatenih steklenicah. S tako naredbo bi se le oviral promet in bi se še nikakor gotovo ne doseglo, da bi se vendar ne prestopal ukaz. Odsek toraj stavi predlog:
Slavna zbornica naj se izreče proti izdavi dalnje naredbe, ktera bi omejevala trgovino z žganimi opojnimi pijačami.
Ta predlog se je jednoglasno vzprejel.
(Dalje prili.)
Razne reci.
— Odgojišče jezuitov v Feldkirhnu, „Stella Matutina" ima 410 gojencev. Med temi je 124 mladenčev žlahtnega stanu in sicer 1 princ, 51 grofov, 1 marki, 1 vikomte, 4(i baronov in 24 vi-
tezov ; 28t) gojencev je navadnega stanu. Največ jih pošlje Prusko, namreč 175, Bavarsko 54, Avstrija 51, Virtemberg 31, Švica 28, Badensko 24, Francoska 14, Angleška 10 itd. — Nič manj ne cvete odgojišče jezuitov v Kaiksburgu pri Dunaju. Te številke kažejo, da morajo jezuiti biti izvrstni učitelji in od-gojitelji in da jim napadi nekterih listov ne bodo Bog zna koliko škodili.
—	Pokojna cesarica Marija Ana ni zapustila toliko Emavskim benediktinom, kakor so poročali češki listi, po kterih smo tudi mi posneli do-tične vrstice. Pač pa podedova bolnišnica Elizabetink v Pragi 123.000 gld., cerkev, ktero mislijo na Smi-hovem zidati 21.000 gld., zlata roža pa, ktero je umrla cesarica dobila od papeža Gregorja XVI. prišla je v cerkveno zakladnico pri sv. Vjdu tudi v Pragi.
—	Indijska pšenicana češkem. V Smi-chovem je parni mlin, ki melje samo indijsko pšenico. Drugod pa meijejo ali rusko, amerikansko ali pa ogrsko žito. To gotovo ni dobro znamenje za domače poljedelce in se bo moralo skrbeti, da kmečki stan pri taki konkurenci ne pogine.
—	Na Trebinji v Hercegovini posvetili so 8. junija novo katoliško cerkev. Službo božjo in obrede opravil je prem. Škof iz Dubrovnika. Pobožnega ljudstva privrelo je od vseh krajev toliko, da ga Hercegovina tudi ob času naj bolj ljutih turških bojev, ko je bilo vse na nogah, ni toliko skupaj videla. Sv. oče darovali so za cerkev prav lepo podobo Matere Božje.
—	V Belgiji je sedaj 181 državnih brez verskih šol, ki prav nobenega učenca nimajo in okoli 500 šol, ki imajo le 1—5 učencev. Stroški tih šol pa vendar znašajo nad 3 milijone frankov. Vlada jih zdržuje, čeravno so katoliki dosti jasno pokazali, da za nje ne marajo, ker so povsod na lastne stroške vstanovili katoliške šole. Upati je, da nova vlada ne bo denarja v vodo metala.
—	Jabelčni olupki — zdravilo. Neki Angleški zdravnik trdi, da so jabelčni olupki, ki se na oglju palijo, za vse prsne bolezni dobro zdravilo. Ta trditev je mogoče resnična, saj je znano, da je dihanje tudi nekterih drugih reči, kakor trpentina zdravo za pljučne bolezni.
—	Učiteljev odgovor. Arabski deček praša učenika: „Ali so Angleži tudi kristjani?" „Da", odgovori mu ta, „pa samo v nedeljo, vse druge dneve so judje!".
Teleg;raiiii.
Dunaj, 24. junija. Cesar in cesarjevič odpotujeta 6. julija t. 1. v Pulj k pomorskim vajam.
Lvov, 23. junija. Ura za uro prinaša bolj žalostne novice. Cele okraje je povodenj na beraško palico spravila. Visla je podrla na dveh krajih nasipe in se po ravninah več tisoč oralov širocih razlila in vso setev pod-sula. Vse vasi so pod vodo. Cesar je nesrečnim Poljakom že 8000 gld. iz lastnega premoženja daroval in sicer za prvo silo. Dež je sicer nekaj pojenjal, oblačno je pa še vse.
Rim, 23. junija. Umrl je kardinal Du Falloux.
Toulon, 24. junija. Tukaj prikazala se je kolera. Bolezen ni azijaškega izvora, temveč domača, ki je iz nemarnije nastala. Od četrtka do nedelje pomrlo je 20 osob. Posebno med pomorsko pehoto in med delavci, ki imajo svoj posel v luki, se pogosto prikazujejo njena znamenja. 8000 osob je zapustilo mesto in odšlo. Včeraj jih je pet pobrala.
Varšova, 24. junija. Dva milijona rubljev veljal je most pri trdnjavi Ivangorod preko reke "V^sle /.i Ivangorod-Dombrovsko še ne dodelano železnico, ktcrega je včeraj Visla vzela. Od osobja na njem stoječega vtonilo jih je tlvajset. Škoda znaša več ko milijon goldinarjev. Keki Visla in Bug vsled obilnega dežja vedno naraščate.
NižninovgorocI, 24. junija. Eaznesla se je govorica, da so židje uki-adli krščanskega otroka, na kar se je odmah mnogobrojna di-uhal dvignila nad jude. Več jih jo pobila in ranila, mnogim je vničila posestvo in pobrala })remoženje. Policaji so vsled tega nad 150 ljudi zaprli.
London, 24. junija. Gladstone je predložil v zbornici poslancev francosko-britansko pogodbo, je razkladal kako da se je porodila misel o egiptovski konferenci in obravnave s P^rancosko in pravi, da če bo konferenca brezvspešna, se tudi francosko-britanska pogodba podere. Izvod konference je zavisen od parlamentnega potrdila; parlament ima svojo prvo sejo v soboto zvečer. Konečno je
Gladstone rekel,, da je od sprejema pogodbo zavisen obstanek sedanjega parlamenta. V gosposki zbrnici govoril je Granville.
Umrli so:
21.	junija. Ana Borovski, slikarjova žena, 58 let, sv. Ja-kopa trg št. 10, jetika. — Amalija MiheliJ, dininikarjova liui, 7 dni, Hradeokijova vas št. 28, božjast.
22.	junija. Franca Maršner, tovarniškega paznika liei, 9 mes., Gosposke nlioo št. 10, vsled vodenice v glavi. — Leopold Peterlin, čevljarjev sin, 7 ines., Ulice na grad št. 7, božjast.
Tujci.
23.	junija.
Pri Maliii: J. Wagnov, trgovec, iz Monakova. — Otto, Schneid, Ochs in Schlesinger, trg. potovalci, z Dunaja. — Hugon Gregorz, c, k. železn. vradnik, iz Trbiža. — Josip Steinmotz, c. k. okr. zdravnik, iz Kranja.
Pri Slonu: Ijanger, Eosenkrano in Kechnitzer, trg. po-tovalec, z Dunaja. — Daniel Marin, o. k. kapitan, s soprogo, iz Liišina. — Miloš Ugelac, trgovec, iz TJdbine. — Henrik Jaschi, stavbeni mojster, iz Pulja. — Sam. Geutiionio, trgovec, iz Trsta. — Prokop Bokutinsk)', graščinski oskrbnik, iz Šoštajna.
Pri Tavčarji: Maks Kraus, trgovec, z Dunaja. — Ana Miller, zasebnica, iz Trsta.
Pri Avstrijskem cesarji: Maks Spielmann, krošnjar, iz Rudolfsheima. — Janez Wiesner, krošnjar, iz Nikolsburga.
—	Janez Baltesar, komi, iz Gradca. — Reinhold Bohricht, dijak, iz Maribora. — Tomaž Strukel, posestnik, iz Kircheima.
—	Prane Nagode, posestnik, iz Idriee.
]>iiuajska borza.
(Telegraflčno poročilo.)
24.	junija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	20	kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	20
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	10	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	60	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	301	„	—	„
London.......121	„	95	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......9	„	70	„
Nemške marke......59	„	65	„
Od 23. junija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	55	„
„ 4% ....	91	„	80
papirna renta 5% . . .	88	„	60	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	109	„	90
„ Liinderbanke.....101	„	20	„
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	560	„	—	„
„ državne železnice ....	315	„	50	„
Tranmav-društva velj. 170 gl. . .	218	„	—
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	125	„	75
4% „ ...... 1860 . 500 „	135	„	25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169	„	—	„
........ 1864 . . 50 „	108	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„	30	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	50	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75	„'
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 107	„	30	„
„ „ Ferdinandove sev. ., . .	105	„	75	„
štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	50	„
Lepa hiša
v prijazni vasi Cerklje na Gorenjskem, poleg cerkve, pripravna za trgovino ali krčmo, posebno bi pa ugajala onemoglim duhovnikom, z 1 oralom vrta, se prodaja s prav vgodnimi pogoji.
Tudi se daje v najem na več let, več oralov travnikov, njiv in (jojzdov, ki tudi k temu pohištvu spadajo.
Več se izve pri la.stniku Valentinu Bajtu, trgovcu pri Novi Štifti, pošta Gornjigrad na Btajarskem.	(3)
Izvriitiil iiieA
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
(1) OrosliiTii Dolencu,
svečarji v Ljubljani.
Zalivala in priporoMlo.
TJdano podpisana so zahvaljuje najtopleje preča-stiti duhovščini in ji. n. oličinstvu za vse do sedaj ska-zano zaupanje, ktero je vžival pri njih moj ranjki mož, g. Lovx'<> i^isloiioe. Ob enem pa prosim ter se najtopleje priporočam, da se še nadalje podpisani skaznjo dosedanja naklonjenost, ker bom s po-I močjo vrlega delovodje nadaljevala
ključavničarsko olnt
ter obetam iiajhitrejfio postrežbo z najboIjSlni blagom po iiiijulžjili ccnali.
Z odličnim spoštovanjem
Lovro Zelenčeva vdova,
(1)	Sv. Petra nasip Rt. 23.