Leto LXVBX, ŠU 106 LJubljana, petek 10, maja 1935 Cena Din !•- Lznaja vsak dan popoldne, izvzemdi oedeije m praznike, — InaeratS do 80 pettt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat 4 Dm S.-, večji inaerat* petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, za Inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRAVNMTVO UUBUANA, Knafljeva mštem stav. 5 Telefon: 8133, 8138, 8134, 8135 m 8130 Podružnice: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon' st. 26. — CELJE: oeUsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 66 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani St. 10.851. Šušnik proti Starhenbergu Naraščajoča nasprotstva med heimwehrovskim in klerikalnim krilom avstrijske vlade — Vedno večja bojazen pred heimwehrovskim pučem — Nevarnost novih nemirov Dunaj, 10. maja. r. Nenadni odhod kaneeiarja dr. Schuschnigga v Italijo je predmet živahnih komentarjev v vseh političnih krogih. Potrjujejo se informacije, da je kancelar v prvi vrsti potoval v Italijo zaradi tega, da bi prepreci] izvršitev raznih predlogov, ki jih je stavil Mnssoliiri jo podkancelar knez Starnemberg. Kancelar dr« Schuschnigg vodja avstrijskih klerikalcev Med dr. SchuSchniggom in knezom Starhembergom se pojavlja VEDNO VEČJE NESOGLASJE v mnogih vprašanjih notranje politike, zlasti pa v pogledu splošne vojaške dolžnosti in v pogledu obnove monarhije s povratkom Habsburžanov. Kancelar dr. Schuschnigg je mnenja, da se mora na vsak način UVESTI SPLOŠNA VOJAŠKA DOLŽNOST, če bo Avstrija za to dobila pristanek Društva narodov in merodajnih držav, d očim hoče knez Starnemberg doseči reorganizacijo avstrijske vojske z uvedbo sporedne milice, ki bi jo v prvi vrsti tvorili oddelki Heimnehra. Zatrjuje se, da je knezu Starhembergu uspelo pridobiti za svoje načrte Mussolinija. Klerikalni krogi na Dunaju pa upajo, da bo dr. Schuschnigg vztrajal pri svojem stališču ter naglasa jo, da je celo ODLOČEN UMAKNITI SE S SVOJEGA POLOŽAJA v primeru, da Mussolini ne sprejme njegovega stališča, ki je obenem stališče vseh klerikalnih krogov v Avstriji. Drugo vprašanje, ki loči kneza Star-hemberga in kaneeiarja dr. Schuschnigga, je vprašanje obnove monarhije. Kancelar dr. Schuschnigg je mnenja, da je to docela notranja zadeva Avstrije. Knez Starnemberg je sicer prav tako legi timist kakor so vsi člani sedanje vlade, vendar pa je on pristal na to, da se to vprašanje reši na ta način, da se s paktom o nevmešavanju nekako OVEKOVECI SEDANJI AVSTRIJSKI BEŽIM, ki bi na ta način dobil mednarodno garancijo, $ čimer bi bilo avtomatično izključeno vprašanje restavracije Habsburžanov. Zdi pa se, da se avstrijski kancelar dr. Schuschnigg ne strinja s takim za večne čase sklenjenim zakonom klerikalcev in Hetmvvehrovoev ter da hoče pustita za vsak primer odprta vrata za obnovo monarhije, ako bi napočil za to ugoden čas. Spričo takih razmer pripisujejo v avstrijskih političnih krogih potovanju kaneeiarja v Italijo največjo politično važnost. Schuschniggovo potovanje v Italijo pa je narekovala še druga okolnost. Vedno bolj uporno se namreč širijo glasovi, da PRIPRAVLJAJO HEIMWEHROVCI DRŽAVNI UDAR, že leč se na ta način polastiti oblasti v državi. Heimvvehrovci so že dolgo nezadovoljni s klerikalnimi tendencami, ki se uveljavljajo v patriotski fronti in hočejo napraviti konec neprestanim prepirom. Kancelar Schuschnigg je zaradi tega potoval v Italijo, želeč pri tem predvsem ugotoviti, kakšno staHšce H zavzela Italija v primera, da bi res prišlo do Heim\vehrovskega puca. TUDI V NEMČIJI RESNO RAČUNAJO S HEEVTVVEHROVSKIM UDAROM. Avstrijski Bati so zabeležili, da je nemška vlada službeno vprašala v Londonu, kakšno stališče bo zavzela Anglija v primera, ako bi kakšna opozicijska skupina v Avstriji poizkušala brez zunanjega vpliva polastiti se oblasti. Po prejšnjih informacijah bi Italija v takem primera skladno s sklenjenimi dogovori med Rimom in Dunajem takoj intervenirala. Nemčija bi smatrala to za vmešavanje v notranje zadeve Avstrije in za povod, da tudi s svoje strani intervenira. Ker bi v takem primera bila Francija v smislu rimskega sporazuma prisiljena stopiti na stran Italije m napasti Nemčijo, bi nastal primer, v katerem bi MORAL STOPITI V FUNKCIJO LOCARNSKI PAKT. Po poročilu dunajskih listov londonska vlada dosedaj na to vprašanje Nemčije še ni odgovorila. Te kombinacije uradno sicer niso potrjene, vendar pa jasno kažejo, na kako trhlih nogah je ves notranjepolitični položaj v Avstriji in kako LAHKO POSTANE AVSTRIJA ZOPET OGNJIŠČE NEMIROV, ki bi ogrožali mir vse Evrope. V dunajskih vladnih krogih zaradi tega poudarjajo, da je potovanje dr. Schuschnigga v Italijo v tesni zvezi z vsemi temi kombinacijami in da si bo dr. Schusch- nigg prizadeval pospešiti sklenitev pakta o ne vmešavanja, da bi na ta način zavaroval Avstrijo pred škodljivimi vplivi od zunaj. V dunajskih krogih so zelo vznemirjeni zaradi ovir, ki se pojavljajo v tem pogleda, kajti prepričani so, da more samo mednarodna pogodba zasigursti obstoj sedanjega režima v Avstriji. itnez Starhemberg vodja Hehmvehra Zasedanje Balkanske zveze Danes so se pričela posvetovanja zunanjih ministrov Balkanske zveze — Poleg političnih so na dnevnem reda tudi gospodarska vprašanja Bukarešta, 10. maja. AA. Vei večji ru-munski listi posvečajo obširne članke konferenci Balkanske zveze, ki se bo pričela danes v zunanjem ministrstvu, in posebno pozdravljajo prihod predsednika ju-«1 os lo venske vlade g. Jevtića. »Vitorul«, organ vladne liberalne stranke, poudarja vel&i pomen te konference, ki se vrši tik pred rimskim sestankom in naglasa, da bodo na konferenci razpravljali o novem mednarodnem položaju in o stališču Balkanske zveze dio novega položaja. Za zdaj se ni mogoče napovedati rezultata teh pomembnih razgovorov. Gotovo je le, da bo konferenca inspirirana z globokim miroljubnim duhom in z zasnovami mednarodnega prava in obveznosti, ki izvirajo iz mirovnih pogodb. Balkanska zveza je iskreno privržena evropskemu miru in bo glede poduoavskega pakta zavzela isto stališče kakor Mala antanta. Zato vodijo Balkansko zvezo iste misli v vprašanju terorizma in v vprašanju Habsburgovcev. Razen problema podunavskega pakta in drugih problemov bo pa balkanska zveza razpravljala tudi o gospodarskih odnoša-jih med njenimi državami. »Cuventul« poudarja s svoje strani, da vladata na sestanku v Bukarešti sloga, red in mir in izraža nado, da se bo po tej konferenci Balkanski sporazum še bolj utrdil. Predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra Jevtića naziva list vnetega apostola j ugoslo venskega edinstva in iskrenega prijatelja romunskega naroda. Bukarešta, 10. maja. AA. Snoči ob 8.30 se je pripeljal s posebnim vlakom v Bukarešto predsednik vlade g. Jevric. Z njim so prišli pomočnik ministra g. Purić, šef kabineta g. Marković. svetnik Kojić m ju-goslovenski novinarji. Na vseh večjih postajah na vožnji po Rumuniji so Jevtića sprejela razna rum unska odposlanstva in društva z največjimi simpatijami. Predsednik vlade je dobil šopke cvetlic v Te-mešvaru in v Krajovi. V Bukarešti je bil takisto sprejem zelo prisrčen. Na peronu glavne postaje v Bukarešti so sprejeli predsednika vlade g. Jevtića in grškega zunanjega ministra Maximosa predsednik romunske vlade Tatarescu, zunanji minister Titulescu, notranji minister Inculeci. državni podtajnik Titeanu, češkoslovaški poslanik Seba z vsem osobjem češkoslovaškega poslaništva, jugoslovenski poslanik dr. Ninko Peric z vsem osebjem poslaništva, jugoslovenska kolonija v Bukarešti, višje uradništvo romunskega zunanjega ministrstva in mnogo romunskih in drugih novinarjev. Po pozdravih gg. Tataresca in g. Tituiesca in ko so mu predstavili mno- go ugleBer-liner Bdrsenzeitung«, list, ki se smatra, za organ »Reichswehra«, je smatral za potrebno, da nastopi proti kombinacijam, ki se v inozemstvu delajo v zvezi s pričakovanimi izjavami Hitlerja in v katerih vidi težnjo, da bi se vplivalo na razpoloženje Nemčije. Komentirajoč pisanje inozemskega tiska, pravi Kst med drugim: Predvsem moramo ugotoviti kot zanimivo karakteristiko, da inozemstvo vedno špekulira z inicijativami Nemčije, kadarkoli je v zadregi glede razvoja mednarodnega političnega položaja. Motijo pa se vsi, ki mislijo, da morajo s svojimi kombmacijami vplivati na odločitve Nemčije. Nemšfei narod spremlja take načrte zgolj s posmehom. Nemška vlada ne bo niti za korak odstopila od svoje jasne zunanjepolitične aktivnosti, ne na pritisk in ne zaradi obljab. Kongres naših visokošolcev Ljubljana, 10. maja. Prostorna sokolska dvorana na Taboru je zadnje dni polna življenja in radostnega pričakovanja. Poleg skrbnih priprav Sokola I. na Taboru za akademijo ob priliki razvitja prvega večjega sokolskoga prapora v državi, se enako skrbno pripravljajo ta svoj kongres tudi naši visokoŠolci, d« bodo čim lepše sprejeli svoje tovariše, ki bodo prihiteli te dni v Ljubljano iz vseh središč Jugoslavije. Taborska dvorana je vsa v zelenju in državnih zastavah. Tu^se bodo v nedeljo in ponedeljek vršila važna zborovanja naših akademikov, ki bodo složno zbrani iz vseh delov naše domovine razpravljali o vseh svojih študentovskih zadevah in problemih današnjega omladinca. Kongres v Ljubljana naj poveže v močno vsedržavno organizacijo vso jugoslovensko omladino, da bo v bodoče tudi formalno, ne samo po slučaju skupno reševala vsa ona vprašanja, ki jih bo prinesel čas in ki bodo zahtevala složnega nastopa vselej in povsod. Za pripravo kongresa so se že pred meseci osnovali v vseh univerzitetnih središčih akcijski odbori, ki so po navodilih centralnega akcijskega odbora v Ljubljani, kateremu predseduje g. A Urši5, s primemo propagando in podrobnimi pripravami uspeli, da bo kongres v Ljubljani tudi na zunaj dostojna manifestacija jugoslovanske visokošolske omladine, ki hoče prav s svojim si znmi nastopom dokazati, da pravilno pojmuje duhovno uedinjenje, ki ga hoče s svojo mladostno voljo v bodoče še bolj utrditi. Posebnega poudarka je vredno dejstvo, da se vrši kongres v Ljubljani zato, ker se je že skoro udomačilo naziranje, da se morajo vršiti vse slične prireditve, če že ne v prestolnici 6ami, vsaj v Zagrebu. Izbe-ra mesta Ljubljane za to veliko prireditev naše akademske omladine nas navdaja z upravičenim veseljem- Poseben zunanji poudarek je hotel deti centralni akcijski odbor že v dekoraciji, ki je uspela nadvse pričakovanje močno efektno. Prav za kongres je izdelal stud. arh. g. Slaganje nov doprsni kip Nj. Vel. kralja Petra II., ki je bil te dni razstavljen na Aleksandrovi cesti. Redkim plastikam Nj. VeL kralja Petra IL. ki so jih doslej izdelali priznani umetniki, se je pridružilo še najnovejše delo samouka g. Bla-ganjeta, ki mu moremo čestitati na krasno uspelem de u posebej še spričo dejstva, da je to prvo njegovo tovrstno delo. Tudi vsa dekoracija taborske in univerzitetne dvorane ter magistralnega pročelja — kjer se bodo vršila zborovanja — je delo gosp. Blaganjeta. Podrobnosti o kongresu 5e priobčimo. Iz delovnega programa kongresa omenjamo točke določene za danes, to je 10. t m. zvečer, ko bodo sprejemali naši Študentje udeležence kongresa iz ostalih mest države in zastopnike ostalih slovanskih akademskih organizacij. Jutri dopoldne bodo dospeli se udeleženci iz bolj oddaljenih krajev, popoldne ob 15. se pa prične v zbornični dvorani univerze zasedanje za ustanovni občni zbor Saveza jugoslovenski h nacionalnih akademskih organizacij in redakcija resolneij. M. Premeščeni učiteljici Beograd, 10. maja. p. Premeščeni sta učiteljici Marija Klanjšek iz Cankove v Žiče in Ela Rot iz Rečice ob Savinji v šmfhei. Premestitve v finančni službi Beograd, 10. maja. p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni naslednji finančni kontrolorji: Dela Bertika iz Pod-gorice na Jesenice, Jovan Sarajliji iz Osijeka v Ljubljano, Radica Perovoč iz dinarja pri Jelšah v Kavadar, Vukašin Marković iz Maribora v Krško. Feliks Vehovec « Beograda v Maribor. Stanislav Stanič iz Ljubljane v Virovitico, Leopold Kovač iz Beltinoev v Dolnja Logatec. Vinko Kranjc iz Sv. Jurija ob Sčavnici v Ljubljano, Karel KvaJterna z Vrhnike v 9t. Vid, Mario Sepelje iz Novega mesta v Trbovlje in Djordje PerčSnlič iz Krize vcev v Smanje pri Jelšah. Petrolejska skladišča v plamenih Buervo« Aires. 10. maja. AA. V Cam- pani je nastal ogenj v velikih skladiščih petroleja. Do tega trenutka ne more biti o omejitvi ognja niti govora. Obvezne vaje proti zračnim napadom v Ameriki Xewyork, 10. maja. Listi poročajo, da pripravlja vlada zakonski predlog o obvez nem pouku prebivalstva, kako se ta varuje pred letalskimi napadi. Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: Poslabšanje, hladno ponekod dež. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2072.14 — 2986.73, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.49—747.;*;. Ourih 1321.01 — 1428.08, London 212.89--214.85, Newyork 4362.54 — 4398.86, Parto 183-27 — 184.38, Praga 183.27 — 184.38 Trst 361.35—364.43. Avstrijski SlMng v privatnem kliringu 8.80 — 8.90. INOZEMSKE BORZE. Ctirih, 10. maja. Beograd 7.06, Pari? 20.38, London 15.01. Newyork 309.5, Bru seij 52.30, Milan 25.476, Mtflffl 42.225. Amsterdam 209.15, Berlin 124.80. TAinaj 58.—, Praga 12.90*, Varaava 58*385, Baka- Stran % »8LOVBNSKI MARODc, 10. maja 1986 Stev. IGO Žena, časopisje in novinarka Predavanje znane češke feministke in novinarke Boiene Neiimannove Ljubljana, 10. maja. Sooči amo imeli priliko spoznati feministko in novinarko, ki si zna pridobiti tudi one, ki ao indiferentni za ženako gibanje in ki se jim zdi že beseda femkiizeni ne-prijeta. Pod okriljem češke obce je predavala v »Zvezdi« Božena N e u m a n n o-v a o ženi in časopisju in o ženi kot novinarki. Človek bi pričakoval, da je v Ljubljani kaj več feministk ali vsaj žen, ki bi se čutile počaščene prisostvovati predavanju odlične češke novinarke, toda predavanja so se udeležili le predvsem občani ljubljanske češke občine, ki ni baš številna, Neumaonova, ki ni več dekle, toda mladostna ter živahna, je, kakršno aa predstavljaš novinarko, kratko pristriženih las ki s črno kravato je feministka že na prvi pogled. Toda ni možača in njena beseda je žensko topla, a rudi plastična. Predava duhovito, da takoj sprevidiš, da je novinarka »po božji volji«. Predavanje, ki je bilo precej obširno, je bilo izredno zanimivo; izvedeli smo marsikaj novega iz zgodovine novinatva in razvoja ženskega gibanja. Predavateljica nam je prikazala žensko gibanje kot vzporedno razvoju novinstva. Kdo bi si mislil, da segajo začetki novinstva celo v prazgodovinsko dobo! Predavateljica nam je dokazovala, da je žena začetnica kulture, saj je začetnica poljedelstva, 5e ko je bil človek troglodit, je žena že sejala ter gojila rastline okrog votlin in od tedaj izvira fraza o materi zemlji, kajti pojem mati in zemlja >ta se spajala. Tedaj je bil v veljavi matrijarhat. In že v tisti dobi lahko govorimo o novinarstvu, seveda nc v današnjem smislu. Tedaj je opravljala službo časopisja žena, ki je prenašala novice od votline do votline ... Žena je torej tudi začetnica novinstva. Pozneje jo pa zmagala pravica močnejšega. Zena kot prvi civilizatorični element se je morala uklona ti možu in nastopil je patrijarhat. £>a segajo začetki časopisja v resnici v prazgodovinsko dobo, imamo dokaze v prazgodovinskih najdbah, 'ploščah, kimo-pisrih in egiptskih papirdh. Na teh ploščah so razne odredbe, teksti in obvestila, ki imajo predvsem časopisni značaj. Najdemo celo inserate, ki so posebno zanimivi že zato, ker so delovne moči plačevali v naturalijah. Tako n. par. išče trgovec tajnico prav tako, kakor dandanes, le da ponuja plačo v naturalijah. ki najdemo celo sodne, pravne vesti, kar kaže, da so imeli že tedaj sodno kroniko. Se bolj razvito je bdlo prazgodovinsko novinstvo v starem Egiptu, ki so se nam od njega ohranili še številnejši dokazi, kakor v asirskih ploščah. Kakor se je skoraj vse najprej začelo na Kitajskem, je začel izhajati tudi prvi list današnje oblike na Kitajskem pr. Kr. ki novinarji emo lahko po- nosni, kajti prvi urednik in izdajatelj novi n je bil sam kitajski cesar aH boi ji bk. Kitajsko novinstvo ima torej lepo tradicijo in slavne začetnike. Tudi stari Rim ni bil brez časopisja, ki j« bilo dobro razvito. Toda s propast j o nunskega cesarstva je propadlo tudi novinstvo za celo tisočletje. Sele v 16. stol. jo novinstvo zopet vzniknHo v beneški republiki. Beneški tis t je bil zelo blizu današnjemu tipu časopisja. Bil je pa svobodomiseln ter je značilno, da je papež izdal bulo proti časopisju, ki ima pač že od svojega začetka tudi sovražnike. Toda razvoja novinstva ni mogel nihče ustaviti. Francoska revolucija, ka je začetnica ter pobudnica napredka na vseh področjih v novem veku, je radi silno vplivala na razvoj novinstva, posebno živahno vzpodbudo so pa dali enciklopedisti. Tem hujši je pa bil zastoj za časa restavracije, ko je stopil tudi v veljavo zakon, da je kaznivo, če se sestane več kot 5 žen. Predavateljica nam je pokazala prav nazorno vzporeden razvoj ženskega gibanja z razvojem časopisja ter smo sprevideli, da pomeni napredek časopisja hkrati splošen napredek, torej tudi napredek ženskega gibanja. Temeljito je tudi opisala razvoj novinstva na Češkem od začetka do dandanes. Tudi na Češkem se je žensko gibanje razvijalo tem bolj, čim bolj se je časopisje. Kmalu se je tudi silno razmahnilo žensko časopisje ter imajo zdaj 53 ženskih časopisov Qistov m revij). Zanimivo je pripovedovala, kako je prišla k časopisju in kako je zapustila kot žena pesnika štedilnik, ko je čeeče morala narediti iz nečesa nekaj, kakor mora zdaj kot novinarka ustvarjati pogosto iz nič. Povedala je pa tudi še marsikaj bridkega iz novinarskega poklica. Hvaležni ji moramo biti, ker je naglašala, da ni res, da se novinarstva loti navadno le tiari, ki je zgrešil poklic, kajti ta poklic je postavila v življenje moderna doba. Ln od novinarja se zahteva zelo mnogo ter mora biti rojen za svoj poklic Tudi žena se lahko udejstvuje v novinarstvu, toda mora biti prav tako rojena za svoj poklic. Češko novinarstvo dokazuje, da je žena enakovredna tudi v novinarskem poklicu moškim. Neumannova se udejstvuje kot novinarka od 1. 1934. Zdaj vodi podružnico Moravskih novin v Pragi, Sodeluje pa tudi v mnogih drugih ženskih Hstih. Da feministke niso le prozaične, je dokazala končno tudi predavateljica. Pročitala je globoko občuteno več lepih pesmi, med njimi tudi Neumaanove, ki po njem nosi ime. — V zasebnem razgovoru je apelirala na svoje ljubljanske tovariše, naj ji bodo naklonjena ter naj napišejo poročila o predavanju po svoji fantaziji, češ, saj je novinarjem ne manjka, m naj bodo tudi f eministi. a premiera poljske opere Pravljica v s slikah „Zemruda" je žela uprav triumfalen uspeh z odlično pripravljeno in opremljeno predstavo Ljubljana, 10. maja. V času kahia Ha runa al Rasida, ki je vladal v Bagdadu arabsko državo L 786 do £09 p. Kr., so naatale po perzijskih in indijskih vzorcih ali bile samo predelane pravljice, ki jih poznamo pod skupnim naslovom > Tisoč in ena noč«. Svetovni sloves uživajo te pravljice, saj so najboljše m najlepše zrcalo življenja v državi kalifov, absolutističnih tiranov in okrutnežov. obenem pa modrijanov, bistroumnih sodnikov in pospeševateljev vsakršnje lepote in dobrote. Uživanje v razkošju se pogreza jo-čih arabskih plemičev, beda in marljivost ljudstva, življenje po mestih in seliečih, svetovni promet po kopnem in po morju do Indije, Kitajske ki Afrike, fantastični svet dobrih ki zlih duhov je čarobno opisan v teh večno zanimivih pravljicah. Nad vsem pisanim življenjem pa vladata prebrisanost in za t^emitsko naturo značilna sva^ačnost. Laž, prevara, aleoaretovo so semitom ocfflike, ki dvigajo tsriMroumneža nad tepcem m ne zbujajo ogorčenje, nego primanje, a maščevanje aa krivico je znak plemeni tepa mača j a. NemSki pisaielj Beno Zegler je zajel dejanje >Zemrudec iz »Tisoč in ene noči< ter obdržal tudi pravkar omenjene eemit-ske značilnosti. V Bagdadu, prestolici kalifovi, se godi dejanje in končno nastopi cek> sam kalif. Zlobni, domišljavi n samopaš-ni bagdadski kadi {sodnik) je tepec. V zadnjem prizoru pove l«?pa Zemruda: »Zavoljo tega moža, kadija, je moj oče izgubil čast in službo! A ni bilo dovolj mu zlobe. Prevarad me je s lasnim princem, da voela sem tata za moža! To moje maščevanj« je! Ce je uspelo, zdaj sodile!< In kalif in vse ljudstvo vzklika: >Prav je tako! Za kazen svojim spletkam, kadile Iz maščevanja se rodi to maščevanje. Mtivafak, mestni glavar, oče Zemrudin, je obsojal početje kadija, in kadi mu je zato storil že vse mogoče zlo. A še mu ni dovolj. Ko mu biriči priženo tatove in potepuha, izrabi potepuha, da ga vsili Muvafaku kot princa in snubca Zemrude. Kar hitro naj se princ-potepuh in Zemruda poročita; ko sta že zvezana in se vrše poročne obredne slavnos*!. pa kadi obvesti kadija, da je bilo vse skutpaj laž iz osvete. Zakni princ je potepuh in pustolovec. Za Muvafaka je to največja sramota in za Zemrudo nesreča, ki se ne da popraviti. Toda izkaže se, da Zemruda ljubi moža, ki ga je dobila po laži iti osveti, ljubi ga, pa naj bo karkoli. A nazadnje se razkrije, da je princ zares princ in nikakor ne klatež in da rjubi Zemrudo ter ji poklanja pol svoje države. Laž in osveta aadeneta kot strela z jasnega tudi kadija. Zemruda sa očara in zapelje, da jo ffre snubit k >očetu barvarjuc. Toda barvar ni njen oče, nego ima hčer, ki je strasno grda m bebasta. Kadi se loči od prve žene in se ji odkupi 6 500 Din. a za drugo ženo plača 2000 Din, misleč, da ribi Zemrudk>: dobi pa bebast oestvor. Tako je vsa pravljica polna pristno se-miteke etike in morale, eemftskega humor ja in aemitske Žgoče erotike, značilne za orient, Arabijo in čas okoli kalila Ikruma al Rasida. Pet slik obsega dejanje, ki se godi zjutraj, opoldne, popoldne, zvečer in ponoči istega dne v palači kadija, v sprejemni dvorani Muvafaka, na trgu pred mosejo v Bagdadu in na vrtu kadijeve palače. Sijaj, barvitost, orientalsko razkošje v preprogah in nošah, slikovitost m in are tov, mosej, vodnjakov, zanimivost verskih in pravnih ob-redov ter obilica plesalk in plesalcev v pestri elečenosti nam predstavljajo starodavni Bagdad. Efekti za oči in ušesa, ki zmagujejo neodoljivo. Tako je krstne premiera poljskega skladatelja žela na sk>venskem odru izredno močan in z vsemi znaki popolne zmage, s brezkončnimi viharnimi aplavzi in 6 poplavo šopkov vsem solistom zvezan uspeh. Raenl Koczalski je mojster, ki zna imenitno pisati najbolj učinkovite, prijedaio melodične, strasti in krvi polne partije ter bujen, zvočen, po kontrastih zek> pester or-kesterski pant Skladatelj je v operni tehniki velik umetnik, ki pozna vse zahteve odra ki vse želje solistov, zbora in baleta ter se ume efektno okoristiti s svojim vsestranskim ananstvom svetovne operne literature. Njegova baletna glasba je barv in ritmov bogata, njegove medigre so drazeet-ne in polne temperamenta, njegovi Bbori razkošno bujni, a glavni partiji Zemrude m princa sta paradni. Posebno čarobnost dajejo glasbi in spevom (zlasti zborovskim, i m amo vini in kaimovskim) orientalski folklorni motivi ter mestoma močna husnornost Da je ugledni poljski skladatelj zaupal svoje nad vse spretno ustvarjeno dek> za sploh prvo izvajanje naži operi, je zeio častno za ljubljansko Narodno gledališče. Po sprejemu se je sam prepričal, da se v zaupan ju ni varal. Dirigent dr. Danilo Sva-ra je podal glasbeno in pevski odlično pripravljeno premiero, režiser prof. Sest je poskrbel z vso vnemo za bujnost, razkošje in živahno razgibanost, baletni mojster P. Golovin za celo vrsto baletnih nastopov najlepše in najboljše kvalitete, scenograf arh. Franc je ustvaril kolikor možno krasnih scen orientalske pisanosti fn tipike, 1 m. Nerazpolozenje je Film Z. K. D. Danes ob 143. uri popoldne vesela opereta CARJEVIČ Martha Kggerth, Hans Sdhnker Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Mladi jadranski stražarji Ljubljana, 10. maja. V nedeljo 12. maja bo Jadranska straža v območju Oblastnega odbora Ljubljane na svoji redni letni skupS&ni polagala račune o svojem delovanju in uspehih. Polagala Jih bo istočasno o delu svojih 756 podmladkov iz območja vse dravske banovine, ker po sekciji PJS pripadajo njej. Vojaka TTviarHV. stražarjev in čuvaric našega morja v banovini šteje danes blizu 70.000. Kakor odrasli člani JS, se tudi članstvo PJS vneto pripravlja na svoj veliki praznik, na jesenski vsedržavni kongres v beli Ljubljani. Naročajo se že prapori PJS, čepice in rokavni znaki, da bo jesenska slovesnost čfan sijajnejša. Tudi obsežna bo, saj se prijavljajo PJS iz vseh krajev. Prireditelji bodo skrbeli, da bo naša mladina v brezskrbju in ob neznatnih stroških deležna vseh manifestacij. Skoro pol velesejmiSČa bo tedaj tvorila »Jadranska razstava«. Podmladki velike Ljubljane pa se pripravljajo te dni na svoj uvodni kongresni praznik, ki ga bodo slavili skupno s skupščino Jadranske straže v Ljubljani v dneh 11. in 12. t. m. Sodelujejo vse narodne, meščanske, srednje, strokovne in učiteljske šole v Ljubljani, v Mostah, Zg. šiski, 6t. Vidu nad Ljubljano in na Viču. V soboto 11. maja ot> 20. prirede »druženj ljubljanski podmladki akademijo z izbranim pomorskim sporedom. Nastopilo bo nad 800 učencev in učenk. V nedeljo, na dan skupščine Oblastnega odbora JS Ljubljana, pa bo doživela na*a prestoina Ljubljana praznik, kot ga se nismo imeli slepa. Ob 11. bodo zasedle prostrani Kongresni t— vse ljubljanske in najbližje okoliške šole. -brane bo nad 10.000 mladine! Nagovoril bo mladino predsednik Oblastnega odbora JS g. pornoftnlk bana dr. Otmar Pfrkmajer, ob zvokih godbe bodo zapeli državno himno, nato pa bo stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka blagoslovil 41 praporov PJS Imenovanih sol in predsednik OOJS jim Jih bo na slovesen način izročil. bo knmoral iavufcri odbor bilo samo zato, ker ima Jugoslavija še već Jo skakalnico. Ne odobrava protesta, češ, da bi morali biti ravno doma največji pobornikl In ne nasprotniki. Primerja planiSko skakalnico s Hansenovt* v Bohinju, ki Je bila takrat tudi večja, kakor so bile nase razmere in tudi tedaj nismo mogli postaviti večjega števila skakače v kakor zdaj v Planici, pa se ven-d*ar ni nihče obregnil ob to. To*M, da je LZSlP protestiral, ker niso bi* pripuščeni na start njegovi skakači, kar pa je bilo popolnoma pravilno, ker Je bila pozornost vsega sveta obrnjena na Planico in je moral zato JZSS gledati, da bo čim manj P&dcev, da s tem dokaze, da skakalnica ni nevarna. Za upravni odbor je najprej odgovorni! podpredsednik dcr. Kuhelj, češ, da se je protestiralo proti načinu izvedibe pla-niske tekme in da ni bilo nobene osti proti Rriji. Savez je že z reklamnim lepakom pokazal, da je hotel samo lOOme-trski skok, ne pa pokazati usposobljenosti svojih gkakačev. Predsednik je poudarjal, da Je bU protest razposlan drugim podeavezom v svrho informacije ki brez vsakršnih drugih motivov. Nihče ni protestiral proti skakalnici. V debato je posegel tudi delegat JZSiS Kunstelj, kri je branil stališče saveza. Na start so bili pripuščenii le tisti, ki so se izkazali pri treningu. Po debati sta bila sprožena predloga, da se podsavezu izreče zaupnica tudi glede protesta in p roti predlog, da se naj protest izloči pri glasovanju. Z 8:7 je bil sprejet prvi predlog. Sledile so volitve in je bil z večino glasov izvoljen dosedanji odfoor s predsednikom G-nidovcem ln tajnikom Rutarjem. Skupščina je nato sprejela še nekatere predloge Ilirije. Pod^aveeno prvenstvo naj se po možnosti vr&i v območju podsaveza in to ne v pozni sezoni. Prihodnje prvenstvo bo v Zagorju. Podsavez apeM-ra na svoje klube, da odpravijo prijavnd-no. Mladinske tekme mora prirediti vsak klub. Tekmovalci naj se kategorizirajo in s tem dvigne nivo tekmovalcev. Pod s a vezna, reprezentanca naj se določi na izbirnih tekmah, teto bo podsavez predlagal na savezni skupSoind. Osnuje se poseben mladinski odsek, ki bo skrbel za smučarski naraščaj. Ko so sborovalci še sklenili, da se pošljejo vdanostne oziroma pozdravne brzojavke kralju Petru II., ministru za telesno vzgojo, banu, predsednika JZSS in županu, je bilo zborovanje končano. Jadranske straže v Splitu, ki posije na slavnost svojega zastopnika. Po nagovoru načelnika sekcije PJS g. prosvetnega šefa Josipa Breznika bo ob spremljevanju godbe »Slogac deset tisoč mladih grl zaonio himno Podmladka, ki jo je nalašč za to komponira! g. prof. M. Tome, nakar se bo razvila slavnostna povorka po Selenburgo-vi ulici, na Aleksandrovo cesto in na Blei-weisovo cesto. Pred bansko palačo bo slovesen mimohod vseh naštetih šol mimo novih praporov PJS in nato razhod. Ves potek slavnosti bo prenašala ljubljanska radio postaja. V primeru slabega vremena pa bo razvitje zastav v Trgovskem domu, kjer se vrsi tudi skupščina OOJS. Lep uspeh našega fotoamater ja LJubljana, 10. maja. Naša fotoamateraka umetnost je še mlada, vendar smo na tem polju dosegli že prav lepe uspehe. Naši razstavijalci so se postavili že na mnogih mednarodnih razstavah. Med njimi Je priznani fotoamater g. Ante Kornič iz Ljubljane, ki je svojim prejšnjim uspehom te dni priključil Se enega. V Antwerpnu v Belgiji je bila 27. aprila otvorjena mednarodna razstava, ki bo od-j prta do 12. maja. Za razstavo je vladalo j med fotoamater ji vsega sveta veliko zani-j manje. Zastopanih je bilo 33 držav in 321 tekmovalcev Je poslalo 1659 del. žirija je pa postopala zelo rigorozno, saj je od teh sprejela samo 351, torej od vsakega fotoamater j a povprečno eno. Zato je uspeh našega Korniča tem večji, saj so sprejeli vsa tri njegova dela, ki jih Je poslal pod gesli: >V megpttc, »Solnčna in vodna ko-peljc ter >Pravljicac. Poleg Korniča Je poslal tudi zagrebški Slovenec Ljubo Vidma-jer, ki ga pozna vsa naša starejša generacija športnikov še izza njegovega udej-stvovanja na športnem polju, dve. sliki, ki sta bili tudi sprejeti. Jugoslavija Je bila na razstavi zastopana samo po KorniČu in Vidmajerju. Korničeva slika »Solnčna in vodna ko-pelj«, ljubki guski, kopajoči se v solnčni luči in vodi, sta bili doma predmet negodovanja, češ, da Je ta slika brez posebne umetniške vrednosti. V Antwerpnu Je pa dobil Kornič za ovoje delo bronasto kolajno, žirija z nagradami in priznanji ni bila preveč radodarna. Med 56 belgijskimi razstavljale! je bila nagrajen samo eden, med 10 nemškimi in 17 avstrijskimi tudi samo eden. Korničevo delo je tudi reproducirano v oflcijelnem katalogu — torej dvojen G. Ante KorniČu, ki je s tem tudi mnogo koristil Jugoslaviji v propagandnen? pogledu in dokazal, da je tudi pri nas fo. toamaterstvo na visoki stopnji, k razveseljivemu uspehu čestitamo. KOLEDAR. Dane«: Petek dne 10. maja katoličani. Anton in. Dvorna. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; Begunec iz Chica^a (ob 1«. in 21J.6). Kino Ideal: gola ljubezni. Kino Dvor: Lovci biserov. ZKD: »Carjevič« ob 14.15 v Matici. Ljubljanski klub: predavanje uredni-ka g. Terseirlava o Evropi in njeni usodi, ob 19.50. Aljaževa akademija ob 20. v Fl I harmonični dvorani. Podmladek Jadranske straže na dri. učiteljski šoli, akademija ob 20. r dvorani (Delavske zbornice . DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trp 12, Nada Komo-tar, Vič, Tržaška cesta. Velike poneverbe Maribor, 10. maja. Davi ob 8. se je pričela pred malim kazenskim senatom senzacionalna obrav nava proti 53 letnemu poštnemu uradniku Ivanu Bračku iz Maribora, ki je bil Sef telefonske in telegrafske sekcije v Mari boru. Obtožnica mu očita, da je od leta 1925 do septembra 1933 od denarja, ki mu ga je nakay,ala direkcija pošte in telegra fa v Ljubljani za kritje izdatkov sekcije v Mariboru, porabil 155.4S5 Din, drugič, da je na račun sekcije dvakrat najel po sojilo v višini po 10.000 Din in tretjič, da je sam ali s pomočjo drugih napravil več lažnih listin ali potvarjal pristne, zUu^t1 pa račune raznih tvrdk, na katerih je po narejal podpise in jih saldi ral. Za te racu ne je dobival denar od direkcije, vendar jih tvrdkam ni plačeval in jc najbolj ver jetno, da je ta denar porabil zase. Obtož ndca pravi, da je administrativnim potom zmanjkalo okro£ 300.000 Din, a kazensko je odgovoren za polovico te vsote. Na današnji razpravi so ugotovili, da so biLi v času od leta 1925 do septembra 1933 vsi računi ponarejeni oziroma podpis-fmgdrani. Obtoženec se je izgovarjal na direkcijo, češ, da je dobil od te premalo kreditov in nalog, naj si pridobi sredstva za kritje novih računov. Močno ga pa obremenjuje poročilo glavne priče nad svetnika dr. Suhača iz Ljubljane, ki pravi, da je v njegovi pisarni našel več odre/-kov Ljubljanske kreditne banke in poso jilnicc v Mariboru, na podlagi katerih je razvidno, da je vlagal denar na tekoči račun. Samo na obrestih je ra&lužil čez 40O> Din. Dr. Suhač je polnih 8 mesecev vodil preiskavo proti njemu in ugotovil tolik . nerodnosti, da obsega obtoževalni materi jal precej debele svežnje. Razprava bo trajala dva dni. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, lO. maja: zaprto. Sobota, 11. maja: Bunburv. Red C. Nedelja, 12. maja: Malomesčani. Izven Globoko znižane cene od 14 H>in navzdol Ponedeljek. 13. maja: zaprto. Torek, 14. maja: V času obiskanja. Premiera. Izven. Sreda, 15. maja: V času obiskanja. laven. Četrtek, 16. maja: Bunburv. Oostovanje v Kranju. OPEKA Začetek ob 20. uri Petek, 10. maja: zaprto. Sobota, 11. maja; HovanSčina. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 12. maja: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 13. maja: zaprto. Torek, 14. maja: zaprto. Po doijrcni premoru pojejo v oper v soboto 11. t. m. Mu^orgskega opero >Ho-van£čina« po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Ta muzikalna drama v petih dejanjih (6 slikah) opisuje rusko zgodovino v letu 1682, razkolniStvo in upore strelcev V glavnih partijah dame: Golobov a, Ribičeva ter gg. M. Rus, Gostič, Marčec, Janko, Betetto, Franci, Petrovčič in Banovec. Dirigent ravnatelj Polič, režiser C. Debe-vec, koreograf P. Golovin. Prihodnja premiera v operi bo De Fallova opera *>Vida breve« (Kratko življenje) z gostom go. Brolihovo v glavni partiji. Nadalje sodelujejo dame: Golobo-va Španova ter gg. Marčec, M. Rus, Janko in Petrovčič. Poleg te opere se bo izvajal balet >Petru5ka«. Godbo je zložil znameniti ruski komponist Stravinski, ki se poslužuje v tem primeru izredno težkih ta efektnih ritmov. Balet »Petruskac so uprizarjali najznamenitejši ruski koreografi ter gostovali z njim po vsej Evropi in Ameriki. V baletu nastopi ves ženski tn moški baletni zbor, pomnožen z gojenci konservatorija. Koreograf P. Golovin, dirigent ravnatelj Polič. Iz Metlike — Otrok pod vlakom. V torek popoldne je vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.30 in prihaja v Metliko ob 18., povozil 30 mesečno dekletec Jusrmo Cajnar, hčer ko posestnika Cajnerja iz Križevske vasi. Nesreča se je zgodila v Križevski vaai, nekaj sto metrov pred metliško postajo. De kletce se je igralo in je zašlo na progo. V neposredni njeni bližini je delal oče, ki pa je zaradi močnega nasprotnega vetra preslišal prihajajoči vlak in zaradi tega ni obračal posebne pozornosti na otroka Sele v zadnjem hipu je opazil vlak in hotel priskočiti otroku na pomoč, toda je žal že bilo prepozno. Nonena krivda ne zadene niti strojevodje, ker ravno na omenjenem kraju dela proga zeio oster ovinek in je nesrečo nemogoče preprečiti. Roditelji, pazite na svoje otroke! — Strelska družina v Metliki otvori v nedeljo 12. maja strelsko sezono na svo-jem strelišču v Majlandu. Ker se bo v kratkem vršilo tudi nagradno streljanje, pozivamo vse članstvo in prijatelje tega viteškega sporta, da strelišče pridno po- Stev. 115 >6LOVXN8KI NAROD«, dne Ml maja 1906 Su as 3. meta da m® E ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 I Danes ob 4. hi 9.15 tiri zvečer sijajna premiera prekrasnega filma Begunec iz Chicaga I V glavni vlogi Lnise Ullrich, Gustav Frohliclt, Pavel Kentp, Adele Sandrock »PABAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK« GLOBOKO ZNIŽANE CENE! DNEVNE VESTI _ Veliko zanimanje za Hrvatsko Pri- rje, V kopališčih Hrvatskega Primorja j^ že mnogo letoviščarjev, posebno iz Poljska, Švice m Avstrije. Od vseh strani prihajajo dopisi glede prospektov in informacij. Posebno Nemci se vedno bolj zanimajo za naše morje. — Zračna zveza Splita s Sušakom. Zadnje dni maja prispe v Split generalni ravnatelj češkoslovaške družbe za zračni promet inž. Stočes, da uredi vse potrebno za zračno zvezo Sušaka s Splitom. Će ne bo posebnih težkoč pri naših oblasteh bodo letala češka letala že letos. — Švicarji in poljski izletniki v Splitu. Včeraj zjutraj je prispelo v Split 30 švicarskih izletnikov, ki se odpeljejo jutri v Dubrovnik, potem pa v Sarajevo in Beograd. Snoči se je pripeljala v Split še ena skupina Švicarjev, davi pa 100 Poljakov. — Osebna vest. V Beogradu je položil stiTokovni izpit za specialista za zobne in ustne bolezni g. dr. Janko Kalan, bivši hoepitant zobozdravniskega instituta dunajske medic, kliniike. čestitamo! — Poseben vlak za udeležence kongresa jugoslovcnskih v i sk> koso 1 cev. Danes se začno zbirati v Ljubljani visokošolci na svojem velikem kongresu. Prometno ministrstvo je dalo udeležencem kongresa na razpolago brezplačen posebni vlak, kd bo vozil iz Zagreba v Ljubljano. Vlak odpelje iz Zagreba jutri zjutraj ob 5. — Umrljivost med zavarovanimi delavci ln nameščenci. V marou je umrlo 254 zavarovanih delavcev in nameščencev, od tega 19« moškrih in £6 žensk. Nalezljive bolezni so jih pobrale 109, med njimi samo tuberkuloza pljuč 91. Med umrlimi je bilo 26 uradnikov, 77 kvalificiranih delavcev, 23 vajencev in 126 nekvalificiranih delavcev. Njihovim rodbinam je bilo izplačanih na račun pogrebnine 132.9S7 Din. — »Naša moda*, »ženski svet« je začel izdajati lepo urejevano, za naše razmere naravnost reprezentativno modno revijo Naša moda«. 2e prva številka kaze, da se bo ta revija prav lahko razširila med našim ženstvom. s uvodne besede urednice Milke Martelanoeve posnemamo, da prihaja k nam iz inozemstva 221 ženskih listov za modo in ročna dela. To pomeni, da gre mnogo našega denarja za modne liste, ki ga pa spravljajo tujci, z albumom »Naša moda« hočejo nase žene dokazati, kaj zmorejo — s prašnimi rokami. Mi jim želimo obilo uspehov. — Urslja gora zopet vabi planinke in planince. Turist, dom bo od 19. maja dalje stalno oskrbovan. »Gora« slovti po svojem lepem razgledu in romarski cerkvi ter leži v obmejni pokrajini, katero še tako malo poznamo. Zanimivi kombinirani nekaj dnevni Izleti! v čar Pohorja, na ponosno Peco, košato Glševo, divjo Raduho, sodnone Golte itd. SvojBki svet, naš obmejn-i rod kliče. Dostopi in sestopi e Uršle gore niso naporni (ca. 4 uri hoda) aić na Skovenjlgradec; Šoštanj. Krimski vrelec, Guštanj, Prevalje, Mežica Crna.. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 23, v Splitu 21. v Sarajevu 30, v Rogaški Slatini IS, v Ljubljani v Zagrebu in Beogradu 14, v Mariboru 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76&.1, temperatura je znašala 0.6. — Samomor uglednega kmeta. Včeraj zjutraj so našli v Split« pri morju mrtvega kmeta Martina Draskoviča iz Solina. Domači so ga iskali že štiri dni. Vse kaže, da gre za samomor. Pokojni je užival v domačem kraju velrk ugled. — čuden dokaz ženine nezvestobe. Josip Haser Lz Tolže pri Samoboru se je vrnil v sredo nepričakovano od vojakov. Pri sosedu je zvedel, da mu je bila lepa žena ves 6as zvesta. Ko je pa legel zvečer v posteljo, jo začutil pod seboj nekaj trdega. Vstal je in ves presenečen opazil tmpelce novorojenčka kot dovolj zgovoren dokaz ženine nezvestobe. Iz Ljubljane —lj Na ribjem trgu je zdaj posebno živahna sezona. Naprodaj so vsak dan poceni ribe, predvsem skuše in sardele, ki je zdaj za nje izredno dober ribolov na morju. Pocenile so se tako, da niso več luk-sus za nikogar ter so še celo cenejše kakor goveje meso. Danes so prodajali zelo lepe sardele, ki so bile včasih po 24 Din kg, po 12 Din, skuše po 10 Din, ki so bile včasih tudi neprimerno dražje, celo po 32 Din. Izredno poceni so tudi girice, po 6 Din, prejšnje čase so jih prodajali navadno po 16 Din. Padec cen se pozna nekoliko tudi pri drugih vrstah morskih rib, ki jih pa danes ni bilo mnogo naprodaj, ker ljudje kupujejo predvsem skuše in sardele. Ciplje so po 28 Din, jegulje po 32, lokarde po 18 in fcrtlje po 36 Din. Rečnih rib ni bile posebno mnogo naprodaj in prodajali so jih po nespremenjenih cenah, ščuke po 22 Din in kline po 14 Din kg. —4J Groharjeva cesta je ena glavne h cest, ki vežejo Trnovo z mestom. Njen pomen bo Še večji, ko bo tudi na trnovski strani cesta podaljSana do Kolenijske uldoe ln ko bodo urejene vse obrežne ceste. Doslej Se ni bilo dobra v vsej dolžini. V spodnjem delu je bilo nekoliko izboljšana in nasuta lani. Zdaj jo zopet nasipavajo, ker je balo cestišče še vega-sto. Nasuto je tudi nabrežje ob novih vilah med Lepim potom in Groharjevo cesto. Lepi pot, nabrežje nasproti Kole- si je in podaljške drugih ulic ob Grada-ščici pa bodo nasuli letos z izkopom iz Ljubljanice. —lj Velenjski tok nagaja. K notic , ki smo jo priobčili pod tem naslovom S. t. m., nam pošdlja direkcija državnega rudnika Velenje naslednje pojasnilo: »Elektrarna Velenje, ki je opremljena z jmedernejšimi stroji ter vsemi potrebnim' regulacijami in varnostnimi napravami, obratuje že od decembra sem brez-t*ba« in neprekinjeno. Električni tok za mesto Ljubljana pa dobavlja le deloma. Po pretežni večini jo z njim preskrbujejo druge manjše elektrarne, na katerih obratovanje pa vodstvo tukajšnje elektrarne nima vpliva. Tako je Ml tudi odklop generatorja v Velenju povzročen izključno le zarada vplivov izven velenjske elektrarne, a ne zaradi kakšnega notranjega obratnega defekta. Slična aerl >-s ta tki so nepotrebni ter bi ob večji p iz lj'vcst! me roda jtnth faktorjev lahko '.t ostali ter jih je potrebno v bodoče brez pogojno zločini v izogdb nadaljnjega u*3-vtorae^jenega in nekoristnega zabavljanja in domnevanja od strani nepoučenih, ki bolje, da i repuste ureditev redne doba v-a toka strokovnjakom in da ti bodo sigurao ukrenili vse potrebno, da se v bodoče kaj takega ne bo več pripetilo.c —lj Drevi naj velja poziv na poset Aljaževe akademije, ki bo ob 20. uri v Fiiharmonicni dvorani. Naša sveta dorž nost bodli, da častimo spomin onih mož, ki so si stekli za našo narodnost nepre cenljivih in nevenljivih zaslug. Med te odlične slovenske može spada Jakob Aljaž, katerega 9GIetnioo rojstva obhajamo v letošnjem letu. Ponovno opozarjamo na nocojšnjo akademijo v Fi! harmonična dvorani, prav tako pa tudi na slovesno odkritje Aljaževe spominske plošče v nedeljo dne 12. t. m. dopoMne ob 10. uri na šmarni gori. Za akademijo so sedeži na razpolago v Matični knjigarni po 10 Din, stojišča pa po 5 Din. Zvočni kino Ideal | Danes sijajna premiera ob 4., 7. in 9.15 ari MAVRICE CHEVALEER in ANA DVOEAK v prekrasni opereti, polni petja, smeha in zabave ŠOLA LJUBEZNI —lj Veliko zanimanje vlada v vseh glasbenih krogih za klavirski koncert v ponedeljek 13. t. m., na katerem se bodo izvajala izključno le Ghopinova dela. Spored bo izvajal eden najboljših svetovnih pianistov Raoul Koczalski. Ko je zadnjič iz ljubeznjive naklonjenosti nastopil na intimnem koncertu Glasbene Matflce ljubljanske v H ti b ado v i pevski dvorani, si je na mah osvojil in tako navdušil navzoče občinstvo, da se aplavz rri polegel In da skoro ni mogel zapustiti koncertnega odra. Obeta se nam izreden užitev, zato ne pozabimo posetrtti koncerta v ponedeljek dne 13. t. m. ob 20. uri. v FHhar-monični dvorani. Vstopndce so v predpro-daji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Jurjevanje je v Jugoslaviji tradi-cijonalni praznik narodne zavesti. Naši predniki so ta dan slovesno praznovali. V teku nadvlade tujca se je pri nas mnogo starih tradicij opustilo, deloma pozabilo. Družba sv. Cirila in Metoda je vzbudila zopet zanimanje za Jurjevo proslavo ln prireja po svojih ljubljanskih sentpeter-skih in šentjakobsko- trnovskih podružnicah že dolgo vrsto let >jurjevanje« na Gradu. Dne 12. maja vabijo združene podružnice vse ljubljansko in okoliško prebivalstvo na »jurjevanjec na Grad, kjer bo poskrbljeno za zabavo in razvedrilo, za jed in pijačo. —lj Otvoritev muzejskih zbirk. Pričen-ši z 12. majem bodo zbirke muzeja odprte vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne za splošen brezplačen poset. — Istega dne ob 10.30 bo obenem tudi otvoritev Greben-Čeve zbirke iz področja ljudske obrtnosti, ki je razstavljena v novih vitrinah v I. nadstropju muzejske zgradbe. Posebna vabila se k tej otvoritvi ne bodo razpošiljala. —lj Kongres akademikov. V dneh 11., 12. in 13 .maja bo v Ljubljani kongres jugoslovanskih akademikov, ki se ga udeleži veliko število nacionalne omladine iz vse države. Vabim vse hišne posestnike, da ob tej priliki v pozdrav zborovale e m razobesijo zastave, stanovalce pa vabim, da dajo za prenočišče delegatom in akademičar-kam razpoložljive sobe na razpolago centralnemu akcijskemu odboru v Ljubljani, Tomanova ulica 3. Predsednik mestne občine. —lj Vodstvo po Magoficevi razstavi. Vodstvo po MagoHčevi razstavi v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo dne 12. t. m. ob 11. dopoMne. Vodul bo Magollč 6am. Vstopnina 6 Din, dijaštvo 3 Din. Na obilni obisk vabi »Podporno društvo grafičnih faktorjevc. —lj Skalaši! Udeležimo se nocojšnje Aljaževe akademije v FlUharmonični dvorani in prisostvujmo odkritju spominske plošče v nedeljo na šmarni gori. — Odbor. —lj Sreski cestni odbor Ljubljana se je preselil v Tavčarjevo ulico št. 11-11. Uradne ure za stranke: sreda in sobota od 8. ure do 12. ure. — Razvitje decjega prapora Sokola I bo dne 18. in 19. maja v Sokolskom domu na Taboru. Ob tej svečanosti bo Sokol 1 prireddi člansko in mladinsko akademijo. Po razvitju prapora bo v nedeljo dne 19. maja sokolska povorka po mestu, v kater bodo: Sokolsko odposlanstvo iz Prage, članstvo, naraščaj in deca vseh ljuMJan-sjr.lh in okoliških sokolskih društev ter sokolska konjenica. Prapor pokloni deci Sokola I deca Sokola na Krši. Vinohra-dech v Pragi. Na praporu sta všiti gesli: Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo. Opozarjamo pripadnike in prijatelje sokolstva na to pomembno svečanosti. — Zdravo! Uprava Sokola L —lj Koncert slovenske narodne pesmi pniredd v nedeljo dne 12. L m. ob 8. ur: zvečer v društvenem domu pevsko društvo »Ljubljanski Zvone, nastopi društveni mešani zbor in oktet pod vodstvom agilnega pevovodje Doreta Matula. —lj »Filozofsko društvo« v Ljubljani bo imelo v soboto 11. maja ob 18. na univerzi (predavalnica št. 90) svoje četrto predavanje. Predaval bo univ. prof. dr. A. Ušeničnik o tomizmu in sodobnih filozofskih smereh. Vabljeni vsi, ki se zanimajo! —lj šentjakobsko gledališče uprizori v soboto dne 11. in v nedeljo 12. t. m zadnjtkrat v sezoni veselo komedijo »Lepa pustolovščina«. Cenjeno občinstvo, ki ljubi razvedrilo, naj ne zamudi si ogledati to izvrstno komedijo, kajti gospa Bučarjeva bo vsakega početnika spravila v smeh. Nadalje nastopijo še dame: Kla-vorova, čerudčeva ter Hanžič, Vizjak. Mosor, Milčinski in Urbič. Opozarjamo cenj. občinstvo, da sta to zadnji predstavi te komedije, s katerima zaključi šentjakobski oder svojo sezijo. Preskrbite si vstopnice v predprodajfl, ki bo od soboto dalje v Mestnem domu. —lj Uprava Hubadove župe J. P. 8. nujno poziva pevce in pevke 1 JubflJansklh in okoliških pevskih društev, naj se v čim največjem številu udeleže današnjega Aljaževega koncerta Glasbene Matice in v nedeljo 12. t. m. dopoldne odkritja Aljaževe spominske plošče na šmarni gori. —lj Prihod udeležencev kongresa Jo-goslo venski h visokošolcev. Centralni akcijski odbor za organizacijo kongresa jugosl. visokošolcev in edinstvene visok, organizacije poziva nacionalno javnost, da se polnoštevilno udeleži sprejema udeležencev na kolodvoru jutri zjutraj ob &JB. —lj Prepričajte se sami o kvaliteti blaga in T»jykih cenah pri danskem in moškem perilu itd.. M. PERNAT, Sv. Petra cesta 22 m Poljanska cesta 1 (Peglezen). Iz Maribora _ Razvoj Maribora v zadnjih 60 letih. Maribor se zelo naglo razvija in rase, za kar ima tudi vse pogoje. O naglem razvoju govore najbolj naslednje številke; Pri ljudskem štetju L 186© je štel Maribor 12.J82& prebivalcev in 661 hiš. Leta 1880 je število prebivalstva že naraslo na 17.628, število hiš pa na 812. Leta 1890 so v Mariboru našteli 19.815 prenrvaloev, ki so stanovali v 867 hišah. Leta 1900 je 6tel Maribor že 24.601 preMvaloa ter 1002 his, deset let nato leta 1910 pa so našteli že 27.994 prebivalcev in 1260 hiš. Pri ljudskem štetju leta 1921 je število prebivalcev Maribora znašalo 30.730, hiS pa Je bilo takrat 1465. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1931 pa je imel Maribor 33.921 prebivalcev in 1834 his. Seveda sta števili sedaj že mnogo večji, ker Maribor vidno narašča. — Ne nasedajte sleparjem lz Španije, V zadnjem času prejemajo nekateri premožnejši Mariborčani pisma iz Španije, v katerih jih neznani »bogatašic prosijo trenutnega posojila. Za posojilo pa prosijo, ker so v hipni zadregi, češ, na neki francoski postaji imajo vse svoje kovčege z vso imovino, pa rabijo denar« da dvignejo svoje stvari. Tako in slično se glase prošnje. Ti španski berači pa ne prosijo za malenkostna posojila, marveč kar za visoke vsote kot 15.000 Din in še več, tako da ljudje ne vedo, če ti Španjolci norce brije-jo iz njih ali menijo resno. Seveda navajajo prosilci v svojih pLsmih tudi naslove, kamor naj bi dobri Marlbončsnl poslali denar. Sicer tem naivnežem doslej Še ni nihče nasedel, vendar pa postajajo taka pisma iz Španije nadležna, ker jih Mariborčani vedno pogosteje dobivajo. — de enkrat »Veseli kmetic«. Ot> nedeljski predstavi >Veselega kmetica*, ki je bila določena kot zadnja uprizoritev nad vse privlačne operete, je Ml obisk presenetljivo velik in je marsikdo še izrazil željo, naj to opereto še enkrat ponove. Zato uprizore >Veselega kmetiča< v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri nepreklicno zadnjič v sezoni. Veljajo znižane cene. Na to brezpogojno zadnjo uprizoritev opozarjamo še posebej. — Za prvenstvo v tenisu. V nedeljo 12. t. m. se bo vršil prvi letošnji turnir v Mariboru, Turnir se bo vršil na igrišču LSSK Maribora, kjer se bodo pomerili v borbi za državno prvenstvo igralci in igralke teniških sekcij ISSK Maribora in SK železničarja. Po sporazumu bosta barve obeh klubov zastopala le po dva gospoda in dve dami. Zmagovalec tega turnirja nastopi nato 19. t. m. proti SK Rapidu. — Gnusen pohotnez. Na policijo je ves zbegan pritekel neki 15-letni mladenič iz Maribora in prijavil, da ga je zvabil 45-letni trgovski potnik Martin Z. na svoje stanovanje, kjer je izvršil nad njim nečisto dejanje. Gnusnega pohotneza so takoj aretirali in izročili sodišču. — Po plesu — boj. Na večer 14. januarja so pri posestniku Vajhandlu Jakobu na Sčavnici prešali bučno seme. Okrog polnoči so končali z delom, nakar jih je gospodar pogostil z jedjo in pijačo. Ker so imeli v svoji sredi tudi godca, so se tudi zavrteli, da jim je zavrela kri. Pri plesu je iz ljubosumja prišlo do prepira. Ko so ae fantje razhajali, se je pričela prava fantovska bitka s plan ka mi in nozi. Na bojišču sta obležala Friderik Vogrin in Franc Prišrng s prebodenimi pljuči. Včeraj dopolđne so sodniki malega senata sodili 25-letnega posestnikovega sina Janeza Zadravca, ki je obtožen, da je s nočem zabodel Prišinga. Obsojen je bil na 1 leto robije, njegovega pajdaša ^irša pa bo sodišče sodilo pozneje. Razgovor z Miho Maleše K otvoritvi njegove razstave v nedeljo 13* t m. v štorih bivše Jadransko-podunavske banke Ljuoljana, 10. maja. Miha je kamniška korenina, in v zad-njtti letih je malo razstavljal, zato je njegovo razodetje, da že v ponedeljek otvori razstavo svojih elLk, učinkovalo presenetljivo. V nebotičniku sva se pogovorila o tem, kako. zakaj, in v pol uri mi je povedal marsikaj, kar bo zanimalo njegove prijatelje in vse. ki ljubijo umetnost. Miha Maleš: Pomlad. — Miha, o tebi se v zadnjih letih malo Sliši, čeravno praviš, da vedno delaš ... Povedal ml je, da je že pet let, odkar je zadnjič razstavil v Ljubljana. Ves ta čas je mnogo delal, posebno cerkvenih siak po vseh krajih, osobito pa po Hrvatska. — Kaj boš pa razstavil? Največ monotipij (s to tehniko se bavi samo MaJeš), potem litografije, radi-ranke, aauatmte, akvarele, lesoreze, linoreze itd. Na razstavi bo tudi mapa orig. lesorezov ■ Golnika, toi sem Jih napravil Spominjajte se CMD Iz Celja —c Važen tečaj za hmeljarje. Sreski kmetijski odbor v Celju bo priredil v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne na hmeljišču g. J octa nasproti Auhrechtove gostilne v Žalcu ob državni cesti, ki vodi v št. Peter, tečaj o škropljenju hmelja proti peronospori in preizkušnjo škropilnic. Predavala bosta sreski kmetijski referent g. Fr. Hernig in g. Martin Jošt. Vabljeni so vsi hmeljarji. —c Nesreča v gozda. Ko je 80-1 etni po. sestnik Josip Okorn iz šmarjete pri Celju nalagal v sredo v gozdu steljo na voz, se je voz nenadno prevrnil nanj. Okorn je dobil hude poškodbe v levem kolku. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. —c V celjski boinšot je umrl v sredo 56-letni Viljem Fink, d***8"*"* brez stalnega bivališča. —c Drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Atletiki in SK Jugoslavijo se bo pričela v nedeljo 12. t. m. ob 16.30 na igrišču pri >6kalni kleti<. — Tekma bo gotovo prav zanimiva —c Absolventi drl. trgovskih šol udeležite se občnega zbora svoje organizacije, ki se bo vršil v nedeljo 12. maja ob 9. uri dopoldne v salonu hotela >Bvropa< v Celju. Zvočni kino Dvor | Telefon 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri senzacijonalni velefilm LOVCI BISEROV Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Novega mesta — Vihar s točo. Po zadnji pozebi, ki je napravila mnogo škode vinogradnikom in kmetovalcem na sadežih, je v sredo po kratkem viharju, ki je razsajal pri Rožnem dolu in se zavlekel preko semiških vinskih goric, pričela padati toča. Ledeno zrnje je napravilo veliko škode po semiških vinodradih, Dragatušu in Vinici. — Cerkvena tatvina. Sredi belega dne se je neznan dolgoprstnei splazil v kapiteljska cerkev, kjer je izpraznil cerkvene nabiralnike. Izpraznjeni nabiralniki, v katerih je bilo okrog Din 200.— kovanega denarja, so priča, da tat ni bil novinec v tem poslu. — Z motiko po glavi. Z delo v vinogradu pri Dobravi sta se proti večeru vračala domov 24 letni pos. sin Anton Pirnar in Božič Jože. Oba sta se ga v zidaniod precej nalezla. Med njima je na potu prišlo zaradi pijanosti do prepira, ki se je razvil v pretep. Božič, ki je bil bolj nagle jeze, je takoj uporabil svojo kopačico, s katero je udaril Ptraarja po glavi. Povzročena poškodba je bila tako težka, da so morali Rrnarja pripeljati v bolnico. — Podoknico so priredili meščani svo-g. dr. J. Režeku. ki Je b« samo v desetih izvodih, razstavljena mapa je zadnja, ki mi je ostala. Vseh slik bo oez 350, ki bodo siika mojega raavoja od Zagreba preko Ehinaja, Prage do danes. Zanimive bodo slike iz Maleševoga potovanja po Nemčiji v letu 1901, zlasti iz Berlina in Niirenberga. Najnovejšega datuma bo nad 30 elik. Prepričan sem, da bo retrospektivni pregled Maleševe grafike vzbudil mnoaro pozornosti. In, Miha, kje boš pa razstavili Htadoamišno, kakor Miha zna, se mi Je nasmehnil in mrt dejal, naj ugibam. Na-| štel sem vse dfvorane, kjer so običa^io razstave, pa je MLn, za dijake pa 2 D+n. Povprašal sem še o drugih zadevah, ti-čočih se razstave, pa mri Je dejal kamnu-šlki Miha, da res nima več časa. vse slike mora opremiti z okvirji in Stekiom frn še polno drugih zadev, ki zahtevarjo prMne roke. — Miha, pred mikrofonom te bosi fotografiral, če dovotfi . . . Tedaj ni vedel, aH gre za res, pa Je previdno dejal, na bo namestfl močne žarnice, ker drugače ne bo nič *n ss potem ne ve, če bo šlo . . . Hitro Je stopil v dvigašo ta Arm« ni bilo več, intsrvjnva pa konec O razstavi pa dragic! R. Koa. pri zadnjih volitvah izvoljen aa narodne ga poslanca. Igrala je godba rKrsomeskoga Godbenoga društva Po vaJcUah je •pregovoril g. dr. Rezek, ki se je v kratkem govoru občinstvu zahvalil za izkazano zaupanje, češ, da bo vse svoje sile posvetil Dolenjski, posebno še mostu, ki je srne Dolenjske, da se bo moglo v vsakem pogledu razvijati in napredovati. Iz Pol]< K 11 — Odhodnica br. Sokolu. T« dni ao od-šfti k vojakom fantje, med njhni tjsdl br. Slavko Krajne. Pevski odsek ftokola. kjer Je br. Krajne posebno vneto deloval več let kot tajnik in pevec, mu Je priredil od-hodnioo in ss tako s pesmijo posaovdU od brata, ki je sodeloval tudi pri drugih od-šokih, zlasti pri dramatskom. V asovo so mu spregovorili br. starosta, br. pevo-votdja in drugi. — Iz delovanja društev. Pred kratkim ustanovi jeni Rdeča kril priredi za čtton^ in prijatelje samaritanski tečaj, aa katerem bo predaval predsednik dr. Hronov-sky. Vrši se v četrtkih od pol 90. dal m v pekekski šoli. — Strelska družina prione v nedeljo ld. t m. z ostrim streljanjem. Puške so popravljene ki cevi zamenjan* z novima. Začetek ob 16. ari. Strelci, pridite! — Sokol pripravlja igro »M a ta je v Matija«; svoj letni nastop bo imel 14. Julija, na kar druga društva opozarjamo. Premalo mostov Ljubljana, 10. maja. Dočim imamo v Ljubljani v mestu samem lepo število mostov in s tem prehodov preko Ljubljanice, manjka mostov zunaj na periferiji mesta. Mestna občina je v zadnjih letih zgradila mnogo mostov, vendar se stalno ponavljajo prošnje glede novih mostov in prehodov. Zelo potreben bi bil prehod če« Grobarjev prekop v StreliŠki ulici. Gre v prvi vrsti za to, da se ustreže vsaj pešcem, kri morajo na ono, ali z one na to stran. Pot od konca Streliške ulice do Karlovškega mostu je precej dolga, ravno tako do mostu, k. vodi čez prekop na Hradeckega cesto pod Golovcem in se prehod v sredini med obema mostovoma res težko pogreša. Ta most za pešce je že odobren in ga bo mestna občina menda v kratkem zgra dila. Prizadeti prosijo rudi, da bi se napravila brv za pešce v Ges tri novi ulici pri mestni rdeči hiši. dalje prehod za pešce v Živino zdravniški ulici za bolnico In pa most pri Kamnioanovem stradomi na Barju. Trena pa bo misliti tudi na zvezo Ižanske ceste s Prulami z mostom preko Ljubljanice in na zvezo Ižanske ceste s Trnovem, s mostom čez Mali graben. Zelo potreben bi bil tudi most čez Ljubljanico ob izlivu Iške zaradi zveze Crne vasi z Gmajno ki Rakovo jelšo. PrisUtpafte fc „Vodnfhovi đrnSbV K Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, 10. Stev. 1C6 (ieorgij Sikn: bi Počasna smrt Roman. Stojimo na pragu uničenja gobavosti, a vi, fant moj, razmišljate o državi, kjer bodo živeli gobavci de tisoč let. Iztreznite se! Morda pride že jutri brzojavna vest, da se je temu ali onemu zdravniku posrečilo vzgojiti kulturo Hansenovih bacilov. In kaj porečete na to? Kaj? Hansen je odkril bacil, Nesser ga je pobarval, Lelior in Sudakevič sta znanstveno dokazala nalezljivoet gobavosti. Zdaj pa pride zdravnik, recimo vi ali jaz, naenkrat se pojavi m pove, to bo morda že jutri, da s« mu je posrečilo s pomočjo cepljenja izzvati okužen je ... Potem bo konec tisočletnega jarma gobavosti, ne bo vam več treba preseljevati se na otok, ne bo vam treba ustanavljati posebne države, pa tudi naaeMpe gobavcev ne bodo več potrebne. Gobavce začnemo leofti v javnih ambulatorijLh. Ne, tako ne gre, prijatelj! Vi ne verujete. Vi nočete več čakati. Malo več potrpljenja hi vam svetoval Ljudje ne delajo zaman, njihovo delo ni vrženo proč... In naenkrat se je začud iz dvorane — Res je. — Tako je! — je pritrdil Se nekdo. — In čemu sploh vse to govoričenje ? — se je oglasil Protasov. — Ločijo nas, oblačijo in obuvajo nas, skrbe za nas, Goldoni nas pa hoče pripraviti do tega, da bi pljunili v obraz tistim, ki sfcrbe za nas. — Gobavi doktor nima kaj delati in zato lahko mlati prazno slamo, — je menil nekdo. — Res je, — je pritrdile FjokluSka. — Mi smo pa, kakor tepci odjprH usta in poslušamo ga, kakor da nam bere sveto pismo. Nekdo se je zasmejal Zborovanje se je kar samo po sebi zaključilo. Goldoni ni rekel nikomur niti besedice. Stopil je z odra in odšel iz dvorane, ne da bi se ozrl na Turke jeva. Tistega večera je vprašal Pyhačev Turkejeva: — No, Sergej Pavlovič, kaj mislite, kdaj bodo končno vzgojili kulturo tega bacila? — To je moje osebno mnenje ali bolje rečeno samo slutnja, prijatelj moj, toda jaz v to verujem. Vedno, kadar dobim novine, prebiram in iščem, ali ni to že doseženo. Včasih se mi zdi, da sem prezrl vest o tem. Trdno sem pa prepričan, da se bo usoda gobavcev odločila kmalu, morda že zdaj, ta hip... Da, odločila se bo. Če ne zdaj, pa jutri, če ne jutri, pa čez mesec dni ali čez leto dni, toda odločila se bo. Zavijemo mu vrat, fant moj!___ Glavno je že storjeno — odkrit je bil njegov brlog, zdaj je treba samo še zgrabiti ga. Hansen, Nesser, Lelior, Sudakevič ... Obsodba je že napisana, je že izrečena Treba je samo še izvršiti jo. Pvhačevu se je zde k), da Turkejev se nikoli ni govoril tako navdušeno m prepričevalno, kakor tistega večera, Njegova iskrenost je bila tako velika in prepričevalna, da se je celo Pvhačevu zdelo, da bd bil že davno odkril sredstvo, s katerim bi se dal pokončati Hansenov bacil, če bd bil zdravnik. To se mu je zdelo, čeprav mu je bila medicina španska vas, čeprav ni znal nobene latinske besede. Saj gre prav za prav samo še za malenkost, najti je treba nekakšno okolje, nekakšen buljon, pa bo vse v redu ... Naslednjega dne je Turke jev zgodaj vstaL Oblekel in umi! se je, potem je pa stopil k oknu, pred katerim se je razprostirala jesenska stepa, žareča v jutranjem solncu. Na obzorju se je kupici 1 črn oblak. — Ta se pripodi k nam, — je pomislil Tttnkejev. Bil je zelo dobre volje. Jutri je sobota. Napoti se domov, videl bo hčerko in ženo. Oblak na obzorju se je kupičil in valil naprej, dobival je obliko ogromnega pajka — Jutri bo blato! — je pomislil Turkejev. In kaj je prišlo Goldoniju na misel ustanavljati republiko gobavcev? Kar je nekdo potrkal na vrata. Tako zgodaj ga je redko kdo nadlegoval. Turkejev se je malo začudil, toda njegovo začudenje se je podvojilo, ko je zagledal na pragu Vero Maksimovno. — Kaj je vas pa prineslo tako zgodaj? — je vprašal smeje. Pa se vendar ne dolgočasite? Tovarisica je odpotovala No, pojdite jutri z menoj v mesto. Tam vprizore opero . .. Zakaj se pa držite tako kislo? — Doktore ... — Kaj pa vam je, draga moja? — Doktore ... Vera Maksimovna je počasi slekla bluzo in odgalila prsa. — Kaj je to, doktore? — je zastokala. Turkejev je nastavil očala na dekličina prsa in dolgo je gledal na kraj, ki ga je bila pokazala Vera Maksimovna. Tam, tik pod nedriji, je zagledal tisto, kar je bilo tako zgodaj privedlo Vero Maks imovno k njemu. Večkrat je otipal bulico, potem je pa odvrnil pogled in omahnil v naslanjač, ne da bi kaj odgovoril. Nekaj časa sta oba molčala. Kar je zdravnik vstal in zakričal na dekleta: — Saj sem vam pravil! Svaril sem vas, da bodite previdni. Ne, postavili ste se na glavo, delali ste, kar ste hoteli.. Zdaj pa imate ... Zdaj pa imate ... Eh, vi mladi ljudje. Sedel je povesene glave, pozaba je bil na soboto, na hčerko, na ženo, na zlato oktobersko jutro. Pred njim je stalo dekle, vse prepadeno, vse obupano... Vera Maksimovna je zaplakala. Tedaj je stopil Turkejev k nji in se rahlo dotaknil njenih las. Naslonila mu je glavo na prsi. Pobožal jo je po glavi. — Saj ni nič hudega, to ni nič hudega. Nikar ne obupajte! Zakaj bi človek obupava! ? Saj živimo v največjem razvoju znanosti, močnejši moramo biti od tega zla. Kmalu mu bo storjen konec Ni treba obupavati... Vera Maksimovna se je zdrznila, privila se je k njegovim prsim. Turkejev se je sklonil k nji m jo božal po laseh. Njegov obraz je bil mračen. Gledal je v okno, po steklu očal mu je pa počasi priteka debela solza • • • KONEC Rojstva in matere v Ljubljani Največ otrok se rodi v družinah, kjer otrok ne prinaša samo sreče, temveč tudi velike skrbi Ljubljana, 10. maja. Te dot, ko proslavljamo materinski dan ter poveličujemo materinstvo na koncertnih ki drugih prireditvah, ne bo nezanimivo, ako si ogledamo nekoliko številke, ki govore o rojstvih v Ljubljani lani in ki nam rudi povedo, katere matere dajejo največ mladih življenj. Kdor hoče res poveličevati matere, ne sme pozabiti, da je rojstvo človeka prav za prav sociološki pojav, ne le biološki; število rojstev je v neposredni »ovisnosti s socijal-nkni razmerami. Stevilce ne morejo lagati in naj pokažejo, na kar se menda tudi te dni spomnijo le redki. Po uradnem ljudskem štetju je bilo 1. 1931 v Ljubljani 59.76S prebivalcev, lani jih je pa bilo 62.000—64.000. Lani je bilo v Ljubljani 2026 rojstev, mrtvorojenih je bilo 73. Domačinke so rodile 611 otrok, 316 dečkov in 295 deklic. Nezakonskih otrok je bilo 94. Na 1000 prebivalcev je bilo lani v Ljubljani 10.18 rojstev, kar pomeni padec v primeri z l. 1933, ko je bilo še 11.7 rojstev na 1000 prebivalcev. Večini otrok so dale življenje matere v starosti od 26.—30. leta, in sicer 206. Največ rojstev je bik) junija (63). Prvič je rodilo 348 mater, drugič 142, tretjič 87, četrtič 43 m več kakor desetič 5. Največ otrok se je rodilo pri nižjih slojih, pri obrtniških uslužbencih in obrtnikih T70, pri uradnikih 145 in pri delavcih 106. Največ otrok se torej rodi v družinah, kjer otrok ne prinaša le sreče, temveč tudi velike skrbi. Precej rojstev je bilo v uradniških družinah, toda pripomniti je treba, da statistično poročilo šteje med uradnike tudi razne zasebne nameščence. Številke o rojstvih pri revnejših slojih primerjajmo še s temi: posestniki 16 rojstev, prosti poklici 37, trgovci in gostilničarji 46. Brez pomena tudi ni, da je čedalje več nezakonskih mater. Izmed 94 nezakonskih mater je bilo lani 42 služkinj. Večina teh mater je bila mladih, 30—25 let 37, pod 30 let pa 17. Prvič jih je rodilo 68, drugič 18, tretjič 5, četrtič 1 in petič 2. Izmed nezakonskih mater je bik> lD delavk. Precej nezakonskih otrok je bilo tudi pri obrtnikih in obrtniških uslužbencih, in sicer 14, dočim sta bili samo dve uradnici nezakonski materi. Najbolj značilno je pač, da je v mestih največ kooakm mater služkinj. Opaža ae tudi, da je največ izgubljenk, ki imajo mnogo posla z njimi na policiji in v bolnici. t«di služkinj. To si je pač lahko razlagati, kai-ti poklic služkinje je najnevarnejši za lahkoverna in neizkušena dekleta z dežele. Mlado dekle, ki se mu niti ne sanja, kakšno je prav za prav mesto, pade češče v volčjo jamo kakor naivno jagnje. Tedaj, ko nesrečnica spregleda, je navadno že prepozno. Vržejo jo na cesto in čudež bi bil, če bi ne sledil še hujši propad. Najbolj zanimiva bi bila statistika, ki bi govorila tudi, kdo so očetje nezakonskih otrok služkinj. Toda statistike so navadno pomanjkljive v tistih pogledih, kjer bi bile najznačilnejše. Ako primerjamo števila rojstev zadnjih let z lanskim m mortaliteto z nataliteto, vidimo sicer, da število rojstev pade, vendar je tudi Čedalje manjša umrljivost. Od leta 1918 do lani je bila največja umrljivost 1. 1923, in sicer 17.2 na 1000 prebivalcev. Najvišje število rojstev je pa bilo L 1918 in ne lani, 8.3%o. Najvišja nataliteta je bila 1. 1923, ko je bilo na 1000 prebivalcev 16.04 rojstev. Lani je znašala mortaliteta v Ljubljani 103%«, nataliteta pa 10.18%o; umrljivost je torej nekoliko višja od števila rojstev. Umrlo je 632 Ljubljančanov, dočim je bilo rojstev samo 611. Iz prejšnjih številk smo sprevideli, da je bilo največ mater revnih in da je le humbug kričanje o padanju števila rojstev med revnimi sloji. Ko se govori o beli kugi in njenih posledicah, bi morali ost obrniti drugam. Kdor hoče biti objektiven, pa mora tudi priznati, da bi se mortaliteta zaradi propagande za zvišanje števila rojstev (ki je dandanes tako moderna) ne znižala. Jasno je vendar, da revne matere iz delovnih ilojev ne morejc roditi več Zvišanje Števila rojstev je mogoče med revnimi sloji samo teoretično, o tisti teoriji si pa seveda dovoljujemo pridržati skeptično sodbo, kajti življenje nas uči gledati drugače na probleme, ki jih dandanes rešujejo samo na papirju. Baje bi matere rodile bolj, če bi jim dajali za to posebne nagrade, kakor jih že uvajajo v nekaterih državah. Toda zakaj ne rode žene, ki bi jim podpor ne bilo treba? Revne matere pa rode še preveč brez podpor. Svatbe, ločitve in mnogoženstvo v Mongoliji Mongolke ie daleč niso take sužnje, kakor gib azijskih narodov so žene dru- V Mongoliji imajo svojevrstne poročne običaje. Za poroko primeren dan določijo vedno lame. Ko je poročni dan določen, posije ženin zgodaj zjutraj nekaj svojih prijateljev k bodočemu tastu, da privedejo nevesto. Starši in prijatelji se temu navidez protivijo, ko pa dobe primerno odškodnino, se potolažijo in dovolijo ženin ovim odposlancem odvesti nevesto. Nevesta zajaše konja, jaha trikrat okrog očetove jurte, potem pa požene konja proti domovanju, zgrajenemu za njo blizu tastove jurte, Ta čas se abero prijatelji, sorodniki in sosedje, ki prineso darila. Nevesta dobi v dar večinoma živila in drobnico, kar vse dobi ženinov oče in to mu navadno nadomesti vse, kar bi moral plačati, za sinovo nevesto. Drobnico, ki so jo podarili gostje, poženo v posebno ograjo. Povabljeni gostje so zalo radodarni, ker dobro vedo, da bodo tudi sami bogato obdarovani, kadar se poreče. Nevesto privedo v vsej poročni paradi pred tasta. Zbor lam opravi predpisane molitve, potem se pa vrže nevesta na tla najprej pred Budhinim kipom, potem pred ognjiščem in končno še pred očetom, materjo in drugimi bližnjimi ženmovimi sorodniki. Isto stori ženin ob istem času v domu svojega tasta. Potem se začne poročna gostija, ki traja često sedem do osem dni. Na gostiji jedo mnogo mastnega' ko-štrunovega mesa, ki ga zalivajo z neko posebno pijačo, narejeno iz kameh-nega mleka, vmes pa mnogo kade. Na nekaterih svatbah imajo tudi godbo in petje, kar opravijo mongolski narodni pevci, tako zvani tolholosL Pri Mongolih vlada mnogoženstvo, dovoljeni so civilni in cerkveni zakoni, kakršni običaji pač vladajo. Vendar je pa prva žena gospodinja v domu in vsi ženski člani rodbine so ji podrejeni. Žene, ki jih vzame mož pozneje, se imenujejo pagaeme, kar pomeni male žene, in te so dolžne prvi ženi spoštovanje in pokorščino. V sedanjih razmerah je treba smatrati mnogoženstvo vsaj do gotove meje za jez proti razuzdanosti in morami pokvarjenosti. Lame se ne smejo ženiti, število teh samcev je v Mongoliji izredno veliko, saj znaša dobro tretjino vsega prebivalstva, Lahko si torej mislimo, kolikšne zmešnjave bi utegnile nastati, če bi bila ostala dekleta prepuščena sama sebi ki hi ne našla zavetišča v jurtah kot male žene. Ločitev zakona tudi v Mongoliji ni nič posebnega. Niti posvetna, niti duhovna oblast si tega ne vzame preveč k srcu. Mož, ki hoče odpustiti ženo, ne rabi za to posebno tehtnih razlogov. Kar meni nič tebi nič pošlje ženo nazaj njenim staršem, kadar se mu zlju-bi in s tem je zanj stvar urejena. Mož pa ne dobi nazaj drobnice in razne robe, ki jo je dal za nevesto. Odslovijeni ženi ostane upanje, da se bo našel zopet fant, ki jo bo odkupil. Tako dobe starši za svojo hčerko večkrat odkupnino po dvakrat ali celo po trikrat. Mongolke žive dokaj samostojno, one še daleč niso take sužnje, kakor žene drugih azijskih narodov. Možje jih ne zapirajo doma, nasprotno, hodijo lahko z doma vedno, kadar se jim zahoče. Če se žena doma dolgočasi, gre lahko pokramljat k sosedi, mož ji tega nikoli ne brani. Mongolke tudi niso tako mehkužne in občutljive, kakor Kitajke, temveč utrjene in žilave, saj žive nomadsko življenje. Pa tudi oblačijo se temu primerno. Nosijo škornje in dolge zelene ali modre jopice, prepasane z modrim ali rdečim pasom. Kite jim vise spredaj preko nedrij. Deček pod zaščito policije V hverpoolsko pristanišče se je pripeljal te dni s parnikom iz Amerike petletni deček s svojo materjo, ki ga je vzelo takoj pod zaščito sedem krepkih policistov v civilu. Deček je ostal na angleških tleh več tednov in ves čas so bili detektivi okrog njega. Menda tako mladega junaka še niso straži li, vsaj tako strogo ne. Slo je za sina peruan-skega milijarderja dona Juana Aspe-desa de Pacheco, ki so ga hoteli tolovaji ugrabiti in umoriti. Očetu so pošiljali grozilna pisma in zahtev? H ogromno odkupnino, češ, da bo sicer njegov sinček ugrabljen in umorjen. Oče si ni znal pomagati drugače, kakor da je poslal sinčka v Evropo, seveda skrivaj. Moral je poseči globoko v žep, da je maskira! smčkovo potovanje v Evropo tako, da tolovaji niso zvedeli zanj. Najel je več najlepših kabin na velikih parni kih, potem sta se pa mati in sinček vkrcala pod tujimi imeni in preoblečena najprej na manjšo ladjo, kjer sta bila navidez uslužbena, pozneje pa na poltovorno ladjo, ki ju je pripeljala v Evropo preko Tenerifa. Namestu v London, kamor je bil parnik namenjen, sta izstopila v Laverpoolu, kjer ju je vzela pod zaščito policija Deček je vnuk bogatega angleškega lastnika ladjedelnic Mac Candlisha in na njegovi jahti bo preživel neprostovoljne počitnice. Kaj bo potem z njim, se še ne ve. Morda bo njegov oče ta čas našel izhod iz kočljivega položaja. Je pač težko, če je človek siromašen, pa tudi bogatinom ni vedno dobro na svetu, v Ameriki še celo ne, saj njihovi otroci nikoli niso vami pred ugrabitelji. Rubini angleških vladarjev Vladarski jubilej angleškega kralja Jurija V. je zopet priklical v modo vsaj v Angliji rdeče rubine, ki so bili že od nekdaj najbolj priljubljeni dragulji angleških vladarjev, posebno sta pa navdušena za nje sedanji kralj in kraljica. Zato je tudi prinesel eden izmed indijskih maharadž kraljici Mariji dva prekrasna rubina velika kakor golob je jajce, spravljena v vrečici iz čistega zlata. Pripovedujejo, da je bil že kralj Rihard Levosrčni zelo navdušen za rubine. Na svoji čeladi je nosil krasen rubin, po katerem so ga spoznati njegovi sovražniki, ko se je skrivaj vračal z nesrečne križarske vojne. V kroni angleških kraljev se leske-če čudovito krasen rubin, ki ima svojo slavno in staro zgodovino. To je redek dragulj, ki ga je podaril španski kralj Pedro angleškemu princu Eduardu, zvanemu Orni princ, za njegovo hrabrost v bitki pri Navaretti in ki se je lesketal na čeladi Henrika V. v bitki pri Agincourtu. Z rubini okrašene prstane so dajali angleški kralji vedno svojim nevestam in tudi pri kronanju nosi kraljica z rubini okrašen prstan. Kronski prstan angleškega kralja je navaden zlat obroček z velikim krasnim rubinom, ki je vanj vtisnjen kriz sv. Jurija. Ta prstan je »simbol viteškega dostojanstva in zaščitnika katoliške cerkve.« Iz Trbovelj _ Letošnja redna skupščina tukajšnje Bratovske skladnice bo v soboto 18. maja ob 10. uri dopoldne v čakalnici zapadnega obrata. Članstvo se udeleži skupščine le po izvoljenih delegatih, ki jih ima delavstvo samo v Trbovljah 96. Naloga delegatov bo, da odobre računske zaključke zadnje poslovne dobe in da proučijo splošno stanje starostnega, nezgodnega in bolniškega zavarovanja krajevne bratovske skladnice. — Poroka, v nedeljo se poročita na Brezjah tukajšnji železniški uradnik g. Jože Pate most in gdč. Ivanka Paradi Zeva, nameSčenka rudniškega konzuma v Trbovljah. Oba sta marljiva sokolska delavca; Jože Paternost se že več let požr- j tvovalno udejstvuje kot načelnik gledališkega odseka tukajšnjega Sokola, gdč. Paradiževa pa je bila dolgo vrsto let načelnica trboveljskega Sokola. Mlademu sokolske mu paru želimo v zakonu mnogo sreče! — Občina gradi novo zvezno cesto med Medveškom in Slokanom, Ta ceeta bo spajala obe občinski cesti Vode—Terezija na eni in Sokolski dom—Terezija na drugi strani. Za prebivalce Petelinove vasi in Kurje vasi bo nova cesta ugodna pridobitev, ker jim je pot v Trbovlje znatno skrajšana, saj morajo sedaj po ovinku mimo stare bolnice ali mimo občinske klavnice in skozi naselbino Njivo, predno pride na glavno cesto, ki vodi v Trbovlje. Pa tudi za prebivalce iz Trbovelj in Lok, ki imajo opravka bodisi v Petelinovi vasi. Kurji vasi ali bližnjih kolonijah, bo pomenila skrajšana nova pot ugodno olajšavo. — Prah se zopet dviga na glavni cesti, ker že dolgo ni deževalo. Zlasti dvigajo oblake prahu drveči avtomobili, ki jih v zadnjem času na glavni cesti ni malo. Neprijetno je to zlasti zvečer, ko je mnogo ljudi na glavni cesti, ki je prav za prav edino sprehajališče v Trbovljah. Lahko si je misliti nevoljo ljudi, ki morajo vdihavati strupeni prah, ki ga dvigajo drveča motorna vozila, pa pogosto tudi vetrovni vrtinci. AH bi ne bilo prijetno, če bi mero-dajna činitelji pričeli razmišljati o napravi primerne pešpoti ob TrboveljSčici, ki bi se sčasoma regulirala, ob tej poti pa nasadila drevesa, Kako prijetno bd bilo tako sprehajališče ob potoku, zlasti ker bi bilo dovolj daleč proč od cestnega prometnega hrupa in s tem tudi od prahu, želeti bi bilo, da bi občina k načrtu o regulaciji Tr-boveljš&ce dodala Še načrt naprave nove pešpoti ob Trboveljdčici, ker je gotovo želja vsega trboveljskega prebivalstva Iz spominske knjige. V spominski knjigi v neki planinski koči je napisala dama: »Pri vseh stvareh imam rada jedro.« Nekdo je pa pripisal: »S teboj bi bilo dobro zobati češnje.« Dobri prijateljici. — Ne morem ti povedati, kako srečen je bil Karel, ko sem pristala na njegovo snubitev. Malo je manjkalo, da me ni zadušil s poljubi. — Vedno isti je, saj ga dobro poznam, — pripomni prijateljica. Ne gre. — Mihec, ali te ni sram, da hodiš v šolo tako skuštran? — Kaj morem, ko pa nimam glavnika, gospod učitelj. — Kaj si ne moreš izposoditi očetovega? — Moj očka nima las. KUPIM Beseda 60 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din RABLJEN KOVČEK kupim radi odhoda v vojaško službo. — Ponudbe pod »Kovček 1664« na upravo »Slovenskega Naroda«. DOPISI Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din LEPO PRIJATELJICO staro dO 24 let, želi spoznati mlad, situiran gospod. — Ponudbe po možnosti s sliko na upravo > Slovenskega Naroda« pod šifro >Lepota 1653«. RAzno Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 48/L IZREDNO POCENI IN DOBRA OBLAČILA, moško perilo itd. kupite najbolje pri PRESRERJ L, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 MORSKE RIBE pripravljene na vse načine ter prvovrstna vina po nizkih cenah nudi gostilna — »Dva ribara«, Ljubljana, Kersnikova ulica št. 5. — Lozlč, 1660 Poizkusite ta 3 dnevni recept za lepoto IVAN MAGDIC, krajan LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA 6T. 7 — se priporoča za idoco sezono. 1559 Kadar se na filmskem platnu pojavi Hce kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lahko prepričani, da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključje. Njena skrivnost je lahko tudi Vaia. Vaia koža lahko postane prav tako drvna kakor je njena in to v času komaj 3 dni. Nova krema Tokakm, bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi je tudi sveie posneta smetana in olivno olje. će uporabljate to kremo enkrat ali dvakrat dnevno, bo dobila Vaša koža novo svežost. Krema Tokalon osvežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstvo odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce, raskavost in vse druge kožne napake. Varuje pa tudi pred nesnago in prahom, osvežuje in čisti kožo ter je tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept Se danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri orade, barboni, brancini, kalamari, morski pajki, skampi na kardinalski način, rižota iz s kam po v, brodeto s polento. — Vina prvovrstna, špecijelno viški opolo. Cenjenim gostom se priporoča »GAJEV HBAMc — »LJUBLJANSKI DVOR« M. CEPIČ. Urejuje Josip 2npmn**4, — Za >Narodno tiskarno« Fran Jeae.rae.lL — Za opravo ID inaeratni del Usta Oton ChnatoL — Vsi t Ljubljani.