Št. 225 (15.326) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TCST-Ul. Montecchi6-Tel 040/7796600______
GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
Hranilna pisma
10%
8,75%neto
na 19 mesecev
P/-||XP BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE
dLIKd tržaška kreditna banka
PONEDELJEK, 21. AVGUSTA 1995
Rameta
čustva
in
stmsti
Mile Šetinc
ugibanj o sicer dokazanih tajnih spoi ztonih Tudman-Miloč ^ dovolj dobro poj sHjujeta že hrvaška pi in brezglave fdržavnega« vodstva. r l? najprej (na veli] ‘Udinanovo srečo) zai Dd° načrt Z-4, ki bi Kra J}1 Podelil status države j^žavi, na koncu pa s p °egoni iz Knina sproži ^zsulo. A to, kar se zc d°gaja, nekateri že irr nuiejo krajinsko maš C yailje za »Miloševiče lzdajo«: begunci pi Plavljajo meje ZRJ, in Se jim bodo pridružili Morebitni begunski vaJ Jd iz srbske Bosne, bo J Qlla postala novi s< hodnika.
Očividci pravijo, i draška vojska in polic peusmiljeno pustošita ] 'pPraznjeni Krajini, zloi 111 nad civilisti pa ni '"nozični zgolj zato, k 90:1 ni več množic. I 'ras je ob tem večki snSati glasove, češ, saj v6ndar Srbi prvi začeli ^ocini, dobili so, kar '?kali, ipd. Gotovo je si ski upor po načelu s '''^izpolnjujoče se pi 'okbe soustvaril ponoi ev »ustaškega sin dr ^ra«. prav tako je ( d^ave, ki je že štiri lete
t-^aKovan talesne 2 c'ovekovih pravic, d° lahko nudijo 1 države. Toda hr država ne
^jejo tako še ved raziskani poboji Si v°jne leta 1991 (np ?kn) kot, denimo, 'ndmanove predst ?a tisk, ki je na tre draških zločinih v "i odgovorila s sve ""n patriotskim """n, češ, tudi Hrv farno ljudje, sporni rai so jim storili 'Pd. Kot da ne bi b Sel sodobne demo de države tudi v ti brzda destruktivr Veska čustva in stre »Rešitev« srb "prašanja na Hrvaš morda prinesla od]
tem dolgoročno "aSa mirnejšega saj se morajo v aprijazniti s pris redne hrvaške 1 Sv°ji državi, pa mirovni (beri: d "ačrti Muslima vajo v dejansko "ost hrvaški drža pa bo potem z m skim vprašanjen vaškem?
g Bossi: Raje volitve g kot institucionalna vlada
PONTE Dl LEGNO - Severna liga noče mu razredu«. Vlada mora vladati, je dejal institucionalne vlade, ki bi jo podprli leva »sentur«, prehodnih vlad je bilo že pre-in desna sredina, da bi le zaščititi svoje več, zdaj je napočil čas reform, ki jih zah-strankarske interese, zato ni izključeno, teva »ljudstvo severa«. Glede Speronije-da bi lahko voliti že novembra To je no vega predloga o ukinitvi dosmrtne ječe za vost, ki je prišla sinoči s praznika Severne atentat na državno enotnost pa je dejal, da lige v Ponte di Legno, kjer je Umberto je v državi, ki je podpisnica sporazumov Bossi v razgovoru z novinarji natresel cel o samoodločanju narodov, to določilo še kup novih groženj »rimskemu politične- toliko bolj nesmiselno.
Na 2. strani
| V Jasihu »mittelevropski«
| praznik Franca Jožeta
JAŠIH - Sedemtisočglava množica Veneta, Slovenije, Koroške, Bavarske, se je v kraju Jaših pri Krminu udeleži- s Tirolskega in Ceškega.Pred mašo, pola včerajšnjega tradicionalnega praz- svečeno vsem padlim v vseh vojnah, nika ob obletnici - tokrat 147. - usto- ki so jo darovali v italijanščini, slo-ličenja cesarja Franca Jožefa. Vče- venščini in nemščini, so preživelemu rajšnje je bilo že 21. tovrstno srečanje, avstroogrskemu vojaku po rodu iz Finki ga prireja kulturno združenje Mitte- lanije podelili »mittelevropski« križ. levropa in se ga je udeležilo 30 folklor- Praznik se je zaključil s plesom, ki nih skupin in godb iz Trsta, Furlanije, je seveda bil posvečen Mittelevropi.
Na 4. strani
VOJNA NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Sifosko težko topništvo obstreljuje Gorožde
Britanski helikopter strmoglavil v Jadransko morje
SARAJEVO, ZAGREB - Včeraj so Srbi s težkim topništvom napadli muslimansko enklavo Goražde, v obstreljevanju pa so umrli trije otroci, je sporočil tiskovni predstavnik ZN. Na sedežu Unproforja so tudi sporočiti, da Nato in enote ZN zaradi srbskega napada ne bodo vojaško posredovati.
V Jadransko morje v bližini hrvaškega pristanišča Ploče je včeraj med poskusnim poletom strmoglavil britanski helikopter. Od štirih članov posadke je preživel le eden. Do smrtne žrtve je prišlo tudi na juž-
ni francoski meji, ko je francoska obmejna straža streljala na skupino beguncev iz nekdanje Jugoslavije, ki so se želeti izogniti cestni blokadi, in ubila sedemletnega dečka.
Modre čelade so včeraj v Sarajevu pripravile žalno slovesnost za ameriške diplomate, ki so v soboto umrli na igmanski preskrbovalni poti. Posmrtne ostanke Roberta Frasurja, Josepha Kruzela in Samuela Nelson Drevva bodo prek Nemčije prepeljati v VVashington.
Umri znani avtor stripov in pisatelj Hugo Prerit
RIM - Včeraj je umrl v Lausanneu v Švici v 68. letu starosti znani italijanski avtor stripov in pisatelj Hugo Pratt. Že dalj časa je bolehal za rakom na črevesju. Rodil se je v Riminiju, živel in delal pa je v Italiji, Argentini, Braziliji, ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in končno v Švici. Njegov glavni junak je pustolovski, a hkrati tudi romantični mornar Corto Maltese. Pratt ga je prvič upodobil leta 1967, postal pa je tako popularen, da so ga »posvojili« tudi drugi avtorji.
Obalna cesta spet zaprta zaradi usada pod Nabrežino
TRST - Obalna cesta je spet zaprta. V soboto zvečer je namreč prišlo do novega usada kamenja pod Nabrežino, zaradi česar so varnostniki odredili njeno zaporo. Kamen, ki je zgrmel z brega na cestišče, je lažje poškodoval fiat 127, ki je vozil mimo, vendar hujšega le ni bilo. Obalna cesta je seveda ena glavnih prometnic na Tržaškem, tako da njena zapora povzroča hude težave avtomobilskemu prometu. Do ponovnega odprtja bo treba počakati 2 do 3 dni.
Na 3. strani
>>'v-\-7' *»'
ZAKLJUČEK REŠEVALNE AKCIJE
Divje jezero vrnilo truplo
Po dveh dneh se je včeraj popoldne zaključila reševalna akcija v Divjem jezeru pri Idriji. Slovenski podvodni reševalci so ob pomoči kolegov iz Italije iz globine približno 60 metrov potegniti truplo 25-letnega potapljača Roberta Klanjščka z Oslavja pri Gorici. Nesreča še je pripetila
v petek popoldne. Klanjšček se je skupaj s tremi prijatelji spustil v sifon in menda so priplavali do globine kakih 55 do 60 metrov. Vest o nesreči se je razširila že v petek zvečer, ko se je pričela tudi prva poizvedovalna akcija.
Na 4. strani
Tyson že v 1. krogu
LAS VEGAS - Pet mesecev po izpustitvi iz zapora se je nekdanji boksarski svetovni prvak v težki kategoriji Američan Mike Tyson uspešno vrnil v ring. Tyson je dvoboj proti Petru McNeeleyju dobil že po minuti in 29 sekundah zaradi diskvalifikacije nasprotnika. McNeeleyjev trener Vinny Vecchione je namreč takrat proti pravilom stopil v ring, ker je Tyson njegovega varovanca že dvakrat »poslal« na tla in s tem končal dvoboj, ki je bil v bistvu čisto navadna farsa. Tyson je za vsako sekundo dvoboja prejel kar neverjetnih 280.898 dolarjev.
TOTOCALCIO 2111222XX1XX2
Danes na športnih straneh
Slavoloki za Kraško ohcet
Kljub dežju so v soboto popoldne v Repnu postavili slavoloke iz bazovskega brinja za bližajočo se Kraško ohcet.
Stran 3
Prve tekme za italijanski pokal
S sinočnjimi tekmami prvega kola italijanskega pokala se je v Italiji začel »uradni del« nogometne sezone.
Seleševa zmagala v Torontu
Monika Seleš je z zmago na turnirju v Torontu dokazala, da je kljub dveletnemu ne-nastopanju še vedno najboljša tenisačica na svetu.
Stran 10
Zmagi Cadalore in Biaggija
Na VN Češke v Brnu za svetovno motociklistično prvenstvo je Italijan Luca Cadalora spet stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Slavje Italijanov je dopolnil Max Biaggi.
Stran 11
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
ITALIJA - FJK
POLITIKA / SEVERNA LIGA SE JE LETOS ODPOVEDALA POČITNICAM
Bossi ne izključuje volitev v novembru
Sever noče institucionalne vlade, ampak reforme
PONTE Dl LEGNO - Severna liga ni pripravljena Čakati, da se »politični razred« končno loti pravega problema države, javnega dolga, naprotno, lotiti se ga je treba takoj, in to skupaj z velikimi reformami. Umberto Bossi je včeraj na zaključnem večeru praznika Severne lige v Ponte di Legno zavrnil možnost nadaljevanja Di-nijeve vlade. »Vlada mora vladati,« je dejal, »kajti Cas prehodnih vlad je minil.« Liga ne mara niti institucionalne vlade, ki bi jo podprli tako leva kot desna sredina, kajti »to bila bila vlada, ki bi preprečila reforme, zato je li-gasi ne bi podprli«. Sicer pa so si zato izmislili parlament v Mantovi, pravi Bossi, ki odšteva Cas političnemu razredu, tako le-
vemu kot desnemu, saj imata podobne interese. »Ni naključje,« je nadaljeval, »da obe zavezništvi lovita istega Dinija, možnega liderja nove institucionalne vlade. Lahko se tudi zabarikadirajo, toda vsak dan, ki mine, raste davek, ki ga bodo morali plačati.«
Bossi pa je za 7. in 8. september napovedal nove iniciative, ki bodo prišle s »praznika severnega naroda« v njegovi prestolnici Mantovi. Ta »narod« je po Bossijevem prepričanju že razumel, da ne gre za izbiro med »desnico« in »levico«, ki ostajata pri starih strankarskih interesih, ampak za alternativo med sta-talizmom in federalizmom. Dinijeva vlada je nastala za to, da izvede reforme; nekaj jih je uresničila,
NOVICE
Omamila naj bi ga želja po hitrerm zaslužku
po hitrerm zasl
SASSARI - V kraju Arzachena so včeraj zjutraj pokopati 34-letnega Salvatoreja Giuio, ko so ga lastni pajdaši ubiti med spopadom, pri katerem sta bila ubita dva karabinjerja. Med mašo zadušnico je župnik poudaril, da je sicer marljivega delavca in oCe-ta treh otrok verjetno omamila sla po hitrem zaslužku, ki mu jo je vzbudilo delo med bogataši bližnje Coste Smeralde. Ni še mano, Ce bodo že danes pokopali drugega elana morilske tolpe, Grazia-na Palmasa, ki si je sam vzel življenje, ko so ga karabinjerji zaslediti dan po umoru svojih dveh kolegov.
Alpe zahtevale dve smrtni žrtvi
TRBIŽ - Zaradi goste megle je komaj včeraj zjutraj reševalcem uspelo pripeljati v dolino truplo 21-let-nega Claudia Faleschija iz Tavagnacca pri Vidmu, ki se je v petek smrtno ponesrečil pri padcu med plezanjem na Lovcih blizu Višarij.
Včeraj so tudi odkriti truplo 29-letnega francoskega alpinista Franka Levyja: med vzponom na Monte Rosa se je na višini 4.300 metrov s stene utrgalo kamenje, ki ga je potegnilo za seboj v 400 metrov globok prepad. Pogrešali so ga že dva dni.
68. rojstni dan preživela v rokah ugrabiteljev
ORISTANO - Svoj 68. rojstvi dan je Vanna Licheri preživela v ujetništvu: ugrabili so jo namreč 14. maja letos. Njena hci je na sardinskih Časopisih objavila poziv ugrabiteljem, naj ne zahtevajo nemogoče visoke odkupnine, materi pa voščila vse najboljše in ji zagotovila, da bo storila vse, kar je v njenih močeh, da bo Cimprej prosta.
Pri Sassariju je bil vCeraj dan sotidamosti s štirimi osebami, ki so na Sardiniji še v rokah ugrabiteljev.
Izbrali najboljšega drozga
SACILE - Na 722. »Sagri dei Osei« v kraju Sacile pri Pordenonu, najstarejši razstavi ptičev v Evropi, so včeraj izbrali najboljšega drozga: prvo mesto za najboljšega in najlepšega pevca so prisodili drozgu iz Bergama. Velika množica se je zbrala že v poz-nih nočnih urah, da je lahko prisluhnila prvemu jutranjemu petju.
Prometne omejitve proti prostituciji
PIACENZA - Ker se vprašanja prostitucije ne da rešiti drugače, se je občinska uprava v Piacenzi odločila za prepoved vožnje v nočnih urah po cestah, ob katerih se zbirajo predvsem afriške pocestnice. Prepoved seveda ne velja za one, ki tam stanujejo in ki so jih že vec let redno motiti s prerekanjem med prostitutkami, njihovimi zvodniki in klienti. Kljub večkratnim posegom policije se je namreč izkazalo, da se vprašanja ne da rešiti, saj se je »posel« spet pričel takoj po odhodu agentov.
Občinski upravitelji so sami priznali, da s tem posegom ne bodo izkoreninili »najstarejšega poklica«, ampak ga vsaj preusmerili na neobljudeno območje.	...........
drugih pa ne (npr. antitru-st), ker so ji to onemogočile sile, M jo podpirajo. Ber-luconi, »lider, ki izgublja«, se po Bossijevem mneju boji volitev, zato morda ne bi bilo narobe, Ce bi bile že novembra. Toda o tem bo beseda takrat, ko bo Dini odstopil.
Lider Severne lige se je pomudil tudi pri Spero-nijevi (na sliki) pobudi za referendum, s katerim naj bi ukinili ustavno določilo, ki prevideva dosmrtno jeCo v primeru ogrožanja državne nedeljivosti. »Italija podpisuje mednarodne sporazume o samood-locitvi narodov in kaznuje z dosmrtno jeCo atentatorje na narodno enotnost,« je dejal. »Kar dobro se vidim v jeCi, v vlogi padskega Mandele. Liga bi imela zagotovljeni še vsaj
dve, tri mandatni dobi.« Ostale reakcije na Spero-nijev predlog so seveda veliko manj velikodušne, sam bivši minister pa je vCeraj izjavil, da večina politikov hlini, da ga ne razumejo.
VRH V RIMU
Umor ali samomor tajnega agenta?
RIM - Na rimskem državnem pravdništvu bo danes vrh preiskovalcev v zvezi zagonetno smrtjo agenta vojaške tajne službe Maria Ferrara: 16. julija letos so ga našli o-bešenega v kopalnici svojega doma, in sicer na komaj 120 cm od tal visokem vešalu za brisače. Prvo, malo verodostojno verzijo o samomoru so preiskovalci opustili, še zlasti ko so odkrili Ferra-rovo pismo, iz katerega je izhajalo, da se je bal za svoje življenje. Iz Ferraro-vega doma je odgovorni za prvi oddelek tajne službe Salvatore Saitta takoj po odkritju odnesel nekaj zapiskov: sam priznava, da je slo za en listič, preiskovalci pa sumijo, da je izginil še kak drug dokument.
VREME / ZASTOJI NA AVTOCESTAH
Moker povratek dopustnikov
V Dolomitih padel prvi sneg - 10 mrtvih v prometnih nesrečah
BENETKE - Od neurja najbolj prizadeto je območje okrog izliva reke Pad, kjer je v zadnjih dneh padlo preko 200 milimetrov dežja, kolikor ga povprečno pade v štirih mesecih. Kmetijstvo je utrpelo 10 milijard lir škode, predvidevajo pa, da bo treba vsaj dve leti, preden bodo polja spet rodovitna, kot pred letošnjo povodnjo.
Slabo vreme je tudi vCeraj pestilo vec predelov Italije, pa čeprav z manjšo silo kot prejšnje dni. V Dolomitih je zapadel prvi sneg, v Apuliji pa so moCni nalivi spet prizadeli okolico Taranta, kjer je tudi padla debela toča in so zabeležili vec prometnih nesreč zaradi spolzkih cest in slabe vidljivosti.
Na italijanskih cestah se je včeraj valil nepretrgan val dopustnikov, ki so se tudi zaradi slabega vremena vračali domov: po mnenju izvedencev jih je bilo
na italijanskih cestah veC kot 10 milijonov in so se peljali s skoro 7 milijoni vozil. Zaradi prometnih nesreč je včeraj umrlo 10 oseb, med katerimi tudi 14 mesecev stari Amos Perotto, ki je pri Vicenzi izdihnil kmalu po smrti svoje matere; oce je dovolil, da so presadili ledvice umrlega malčka.
Za številne dopustnike, ki so se vračali proti svojim domovom, na srečo ni bilo daljših zastojev. Izjema je kot običajno avtocesta od Riminija proti Bologni in do Modene. Kolone vozil so zaradi manjših prometnih nesreč nastale tudi na vpadnicah, ki peljejo v Rim in Milan.
Včeraj so odkrili truplo drugega od 32-letnih dvojčkov, ki sta utonila na veliki šmaren v Lukaniji, ko sta se peljala s svojim avtomobilom in traktorjem preko zaradi narasle reke ogroženega mostu.
BENEČIJA / POSVET
Kritično na Prazniku gozda v Tipani
Tekmovanje v 7 veščinah
TIP ANA - Dosedanja deželna politika na p°' droeju goratih predelov in predvsem glede gozdnega gospodarstva je pomenila pravi polom. Sodbo je izrekel predsednik gorske skupnosti za Terske doline Armando Noacco, do letošnjega aprila Zupan v Tipani. Deželna uprava je bila sicer ves Cas na zatožni klopi na posvetu o perspektivah gozdnega gospodarstva v Julijskih Predalpah, ki so ga včeraj zjutraj organizirali v Tipani v okviru Praznika gozda. In da so bile izrečene kritike upravičene, je dokazala odsotnost deželnih predstavnikov na tem posvetu, Čeravno so predhodno zagotovili sodelovanje.
Na srečanju, ki sta ga uvedla predsednik gorske skupnosti Noacco in županja iz Tipane Marisa FL lippig, so sodelavali predstavniki krajevnih uprav, zasebnih konzorcijev za upravljanje gozdnih površin ter predstavniki lesnega sektorja Zveze industrijcev. Vsi so si bili edini v trditvi, ki jo je izrekel predsednik Noacco, saj so se doslej vsi posegi Dežele izkazali za jalove in neučinkovite. Se več: zdajšnja deželna vlada ima v načrtu nezaslišan cilj, ki ga je predstavnik Zveze industrijcev poenotil v sloganu: gozdovi v nižinskem predelu, parki na hribovitem območju.
Takšni izbiri, kot smo slišali v Tipani, so botrovali tudi politični interesi, saj je nižinski predel volilno bolj »vabljiv« kot gorato območje.
Na posvetu so ponudili svoj recept, da bi se tudi v naši deželi gozdno gospodarstvo izplačalo in da bi se postavilo v korak s Časom in zahtevami trga. Opozorili so, da bo vstop Avstrije v Evropsko skupnost lahko pomenil, da bo severna soseda diktirala ceno lesa in tržno politiko v tem sektorju. V ta namen bo predsednik gorske skupnosti za Terske doline sklical vse zainteresirane sredine in skupaj bodo izdelali načrt, ki ga bodo posredovali deželni upravi.
Praznik gozda v Tipani pa je vCeraj popoldne kljub jesenskemu vremenu privabil veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju gozdarjev, ki so se za končno zmago morali izkazati v sedmih veščinah. Najzahtevnejša je bila gotovo tista, ki je od tekmovalca zahtevala, naj z motorno žago izreže Čimbolj tanko rezino hloda, ki je v premeru meril veC kot pol metra.
Zanimanje obiskovalcev je pritegnila tudi razstava gob in gozdnih zelišč, ki bo odprta tudi v naslednjih dneh.
Pred začetkom včerajšnjega posveta, je tipan-ska županja Filippigova nagradila sest elanov domače ekipe civilne zaščite, ki so se izkazali ob katastrofalnih poplavah v Lombardiji. Šesterici je priznanje izročila tudi občinska uprava iz kraja Piano DAlba v Lombardiji za pomoč, ki jo je izkazala prizadetemu prebivalstvu.
Rudi Pavšič
RIMINI / 16. MITING PRIJATELJSTVA
Srečanje v znamenju mednarodnih odnosov
RIMINI - Z branjem pozdravov predsednika republike in papeža se je na velesejmu v Riminiju vCeraj zaCel 16. miting prijateljstva, posvečen prijateljstvu med narodi. Tako Janez Pavel II v daljši kot tudi Oscar Luigi Scalfaro v krajši poslanici sta naglasila vprašanje medčloveških in mednarodnih odnosov slabih pet let od prelomnice tretjega tisočletja. S tem sta oba podprla izbiro organizatorja, katoliškega gibanja Comunione e Libe-razione, ki je letos za osrednjo temo srečanja mladih katoličanov predlagalo ravno mednarodno prijateljstvo.
Letos sicer na mitingu ne pričakujejo pomembnejših politikov, tudi glede na krizo, ki preveva italijanski katoliški politični svet. Glasnik organizatorjev, Robi Ronza sicer ne izključuje, da bi se na mitingu lahko pojavil tudi sam predsednik vlade -Di-
ni, ki ga zadnje Čase snubijo tako na levi kot na desni in očitno tudi na sredinim politične scene. Ronza pa je naglasil, da so letos izbrali širšo, mednarodno politično problematiko, ker v Italiji prevladuje preveč ozka notranjepolitična in torej provincialna politična dimenzija. Mednarodna dimenzija se je izražala tudi pri izbiri včerajšnjega prvega gosta, Jelcinovega namestnika Anatolija Cubaisa, ki je med drugim napovedal, da bodo v kratkem v ruski federaciji pričeli s prodajo delnic vseh gospodarskih podjetij.
Vsekakor kaže, da mlade udeležence mitinga zanima v prvi vrsti spektakel: že kmalu po začetni maši je nastala daljša vrsta pred stojnico, kjer so prodajali vstopnice za sinočnji koncert, jiosveCen morju in zvezdam, na katerem sta med drugimi nastopili Miriam Makeba in Dee Dee Bridgewater.
ANALIZA / PROF. MELUZZI I
Pri mladih imaginarna spolnost izpodriva realno
CAPRI - Na pragu tretjega tisočletja je spolnost za mlade rodove zelo daleč od klasičnih mitov Dongivannija ali Lucrezie Borgie. Nadomestila jih je domišljija in sanjavost, ne glede na to, da se potem večina sanj nikoli ne uresniči. Skratka, bolj kot pravi se mladim prilega imaginarni seks, ki ga spremlja neke vrste »patologija poželenja«, zaradi katere je njihovo spolno življenje precej manj intenzivno od tistega, ki so ga imeli njihovi dedje in tudi očetje.
To so glavne ugotovitve iz zadnje knjige psihiatra Alessandra Meluzzija, ki jo je avtor predstavil na Capriju, »otoku ljubezni«. Gre za analizo, zasnovano na vzorcu 1.638 mladih (782 moških in 856 žensk) med 18 in 31 leti starosti, izbranimi po vsem državnem ozemlju. De-
lo, ki nosi naslov »Spolnost: živalskost in religija«, popelje bralca skozi splanice mladih Italijanov in ga privede do dokaj nepričakovane fotografije odnosa, ki ga imajo mladi do ljubezni in seksa.
V vprašalniku najdemo tudi zelo aktualno temo spolnega nasilja. 47 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so erotične fantazije, ta pravi pravcati barometer libida, prevladujoči dejavnik ljubezenskega odnosa. Nasilni odnos z neznancem oziroma odnos z neznanko, ki ji ne vedo niti imena, je - poleg tega, da si zamišljajo drugega partnerja namesto običajnega - najpogo-stješa fantazija tako za ženske (42%) kot za moške (56%). Kar pa zadeva zvestobo, res ni vec v modi: kar 49 odstotkov intervjuvanih je manilo, da omejuje svobodo.
Prof. Tirelli: »Z aidsom okužene osebe imajo tudi dolžnosti«
AVIANO - Primer dveh z aidsom okuženih p08^' tutk iz Terama je v Itah]1 sprožil široko razpravo, v katero se je vključil tudi direktor oddelka za rakasta obolenja in aids v onkološkem centru Avia-no prof. Umberto Tirelli' Po njegovem mnenju osebe, ki so okužene z aidsom nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti, med katerimi je prva ta, da prispevajo k zajezitvi širjenja njihove okužbe. Bolezen se kot znano prenaša najpogostje s spolnimi odnosi, z izmenjavo brizgalk in z nosečnostjo, prof. Tirelli pa opozarja, da je prav plačana spolnost tista, kjer je - poleg kazenske - moralna obveznost do partnerja se toliko večja. Skratka, seropozitivne ali obolele osebe morajo prenehati s svojim »poklicem«, za kljucuje Tirelli, saj tudi brezposelnim delavcem ni dovoljeno, da bi za preživetje - ropali banke.
^PROMET / V SOBOTO ZVEČER JE NA CESTIŽCE ZGRMEL KAMEN
Obalna cesta spet zaprta zaradi usada
Apnenčasta masa nekoliko poškodovala avto
Obalna cesta je spet za-Prta' V soboto zvečer je aanjo zgrmel z brega 150 8 težak kamen, zaradi esar so varnostniki odre-zaporo. Kamen je pa-I e* v bližini naravne ga-er*ie pod Nabrežino na-.ayko tam, kjer so v pre-i. losti že bili usadi in Jer so prav ta Cas v teku . e*a za očiščenje brega er za postavitev novih 2avarovalnih mrež.
Kamen je zgrmel na ce-sQSce okrog 22.30, se pra-^ v Času, ko je bil na balni cesti precejšen Promet. In dejansko je aPnencasta masa tudi ^koliko poškodovala fiat . ’ ki je prav tedaj peljal ^jinro, vendar hujšega le j11 bilo. Na kraj usada so akoj prišli karabinjerji iz Nabrežine in za njimi Se Nekateri funkcionarji celega podjetja ANAS.
Cenili so, da obstaja ne-Vattiost novih usadov, za-abi Cesar so nemudoma °dredili zaporo ceste. Ce-a bo po vsej verjetnosti 2aprta 2 do 3 dni, se pra-Vl le toliko Časa, kolikor ®a bo podjetje ANAS po-rebovalo za najnujnejše Varnostne ukrepe.
Zaprtje Obalne ceste seveda povzroča veliko eZav avtomobilskemu Prometu. Cesta je s tr-?.aake strani prevozna do ^'Za oziroma do Brojni-Ce’ toda redarji preu-saierjajo promet proti Se-stjanu ze v Barkovljah na . Urlansko cesto. Pri tem )e včeraj prišlo do raznih Zastojev v samih Bar-AOvljah pa tudi na Pro-®eku in v Nabrežini. Z aruge strani pa preusmerjajo promet z Obalne Ceste na pokrajinsko ce-
sto proti Trstu v Seslja-
nu.	’
Usad na Obalni cesti je prav gotovo povezan z dežjem, ki je v teh prekinil daljše suSno obdobje. Dež pa je včeraj vsaj posredno povzročil začasno
zaporo Se druge ceste na Tržaškem, in sicer Ul. Bo-nomee nad Greto. Tu je včeraj dopoldne na strmini zaradi spolzkega ce-stiSCa prišlo do trčenja
dveh vozil in varnostniki so odredili začasno zaporo. Ukrep je bil res kratkotrajen, saj je bila Ul. Bonomea zaprta le od 10.30 do 15. ure.
KRAŠKA OHCET / PRIPRAVE

Doživeto praznovanje v nabrežinski župniji
Včeraj se je v Nabrežini zkljucilo Vecdnevno praznovanje župnijskega Zavetnika sv. Roka, ki je letos bilo po-ebno slovesno, saj je soupadalo z ttO-letnico nabrežinske župnije, srednji dogodek je bila slovesna ^asa, ki so jo dopoldne v latinščini, Slovenščini in italijanščini darovali n°vomasnik Lojze Skvarč iz Ajdovsci-^e, nekdanji nabrežinski župnik msgr. lrgolin, nabrežinski duhovnik Viktor °dnic in seveda nabrežinski župnik °°gomil Brecelj. Zal je zaradi slabega premena odpadla procesija, vendar je u° bogoslužje res doživeto in na
Slavoloke so že postavili
Okrasno brinjevo vejevje so letos prispevali Bazovci
Priprave za letošnjo Kraško ohcet so že v polnem teku. Kljub nenaklonjenemu jesenskemu vremenu so požrtvovalni Repenči in pomočniki iz drugih vasi v soboto postavili tri mogočne slavoloke: enega ob vhodu v vas, enega pri Kraški hiši, zadnjega pa na Colu. Visoki slavoloki so sestavljeni iz brinjevega vejevja, letos 'so ga radodarno podarili Bazovci (pravilo je namreč, da se brinjevo vejevje za slavoloke odreže vsakič v drugi vasi; brin namreč zelo počasi spet zraste). Vaščani so se s polno mero dobre volje zbrali tudi na glavnem trgu, kjer postavljajo kioske, v katerih bo naprodaj obilica domačih dobrot. V naslednjih dneh bo treba poskrbeti Se za nakup ogromnega zalogaja hrane (že samih klobas prodajo na ohceti kar 150 kilogramov!), s kuho pa bo treba Se počakati. Vse domače specialitete, ki bodo na voljo obiskovalcem od srede zvečer naprej, bodo namreč sveže pripravljene, drugače bi se namreč izgubil pristen okus kraskih dobrot.
Športna, lovska in kulturna društva v teh dneh Čistijo in olepsujejo stare domačije okrog vaškega trga, v katerih bodo obratovale tradicionalne osmice. Ponudba osmič bo letos se posebej bogata, jedi pa bodo izključno stare kraske specialitete.
Raziskovalni tabor ’95
Šestindvajset mladih raziskovalcev se bo danes ob 10. uri zbralo pred Občinsko knjižnico v Sa-ležu, kjer bo v prihodnjih dneh potekal letošnji Raziskovalni tabor. Ob 20.30 bo uradna otvoritev ob prisotnosti občinskih oblasti.
njem se je zbralo veliko ljudi. Nekateri so prišli tudi od daleč. Tako je npr. iz Jesenic prišla učiteljica v pokoju Marija Ažman, ki je leta 1943 obnavljala slovensko Solo v vasi. Po masi se je deževanje toliko ustavilo, da so se ljudje lahko zadržali na pred cerkvijo na prigrizku. Zvečer ob 20. uri pa je domači župnik daroval drugo maso, nakar je na trgu nastopila folklorna skupina iz Pirana in stekel je zaključni srecolov. Omenimo naj, da bo razstava znamenitosti župnije v župni dvorani (na sliki, foto KROMA) na ogled Se teden dni.
rf* Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina
prireja
PRAZNIK
v Zabrežcu pri Borštu
DANES:
ob 17. uri odprtje kioskov
od 20. do 24. ure igra ansambel KRT
Delujejo dobro založeno kioski
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
21. avgusta PIJ
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 13.52 - Luna vzide ob 1.42 in zatone ob 16.53.
Jutri, TOREK, 22. avgusta MIRJAM •
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,6 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb raste, veter seve-ro-vzhodnik 8 km na uro, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje.
: ; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 21., do NEDELJE, 27. avgusta 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tol. 612325), Trg Gioberti 8 -Sv. Ivan (tel. 64393), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tol. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primerg.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 864928).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.00 »Crea-ture del cielo«, r. Peter Jackson, i. Melanie Lyn-skey, Kate VVinslet.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EXCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
AMBASCIATORI - Od jutri do Četrtka predstavitev filmov nove sezone. Vstop prost.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Old-man, Isabella Rossellini, Valeria Golino
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cow-girls - il nuovo sesso«, r. Gus Van Sant, i. Uma Thurin an, Keanu Reeves, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La not-te del fuggitivo«, i. Scott Gleen, Andrevv McCarthy.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15. 22.15 »II pro-fumo di Vvonne«, r. P. Le-conte, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sotto il vestito tutto da scroprire«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 8.40,
20.20,	22.10 »Promesse e compromessi«, i. Antonio Banderas, Mia Farrovv.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
J PRIREDITVE
KROŽEK BRIN sporoča, da bo praznik v Ljudskem domu v Križu 26. in 27. avgusta.
čl OBVESTILA
FOTO KROŽEK TRST
80 obveSCa, da bo po krajših počitnicah prvo srečanje v petek, 1. septembra, ob 20.15, v Gregorčičevi dvorani.
KD KRAŠKI DOM vabi tečajnice in vse, ki jih zanima pravilno oblačenje noSe, na srečanje, ki bo danes, ob 20.30 v BubniCevem domu v Repnu.
KMEČKA ZVEZA obveSCa, da sta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA -
Trst - Sola Marij Kogoj sprejme prijave za Šolsko leto 95/96. Urnik tajništva: od 9. ure do 12. vsak dan razen sobote, ul. R. Manna 29, tel. 418-605.
MALI OGLASI
PRODAM majhno hišo z vrtom v občini Dolina. Tel. 228390.
V	ROCOLU dajemo v najem dvo in štiri sobno opremljeno stanovanje za določeno dobo. Tel. 398597 v večernih urah in telefonska tajnica.
ISCEM knjige za 1. razred pedagoškega liceja, tel. 291354 v jutranjih urah ali 200236 ves dan.
KUPIM knjige za 2. razred D'ITZ Žiga Zois. Tel. 228766.
PRODAM knjige za 1. ali 2. razred DTTZ Z. Zois -Tel. 411635.
ISCEM diatonično harmoniko (bitonkarco). Tel. 299442.
V	STANDREZU se je izgubil mladic pasme Pitt buli star pet mesecev, s kratko, črno dlako in velike postave. Tel. 0337-54469b.
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno.
OSMICO ima Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in Črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na Sreckota VerSa, bivšega partizana, ob 3. obletnici smrti, daruje žena Olga z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka.
V	spomin na dragega brata Egidija Košuta daruje sestra Grozdana 50.000 lir za pevski zbor Tabor in 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na dragega brata Egidija Košuta darujeta Vera in Rado 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB, 50.000 lir za openski cerkveni pevski zbor in 50.000 lir za pevski zbor Tabor.
V	spomin na dragega strica Egidija Košuta darujeta Jadranka in Edi 100.000 lir za obnovo orgel v openski cerkvi sv. Jerneja, 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši ter 50.000 lir za osnovno solo v Križu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom:
9.00-13.00
od ponedeljka do petka
PUBLIEST
Tel. št. (040) 7796611 - Fax 768697
Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik
oglasi - obvestila: osmrtnice - sožalja: in popoldne - razen sobot
8.30-12.30
8.30-12.30
13.30-15.00
Naročnikom in Bralcem
Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
ADRIA AIRVVAVS
V
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131 -81 -55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
V
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
GORICA
NOVICE
Priprave na razstavo in pokušnjo deželnih vin v Gradišču
Od 14. do 17. septembra bo v deželni enoteki La Serenissima razstava in pokušnja vin za veliko nagrado Noe. Obenem bodo pokuševalci izbirah dvesto najboljših vin iz naše dežele, ki jih bodo nato uvrstili v ponudbo enoteke. Vzorce bodo ocenjeva-li v začetku septembra (1. in 2. septembra), dva tedna kasneje pa bo letošnja razstava in pokušnja, z razglasitvijo najboljših vinogradnikov.
Kino Vittoria spet odprt
Po daljšem dopustu, bodo danes ponovno odprli kinodvorano Vittoria na Travniku. Vrteh bodo film "Amata immortale”. Prva predstava bo ob 20. uri, druga ob 22. uri. Dejavnost v kinodvorani Corso pa so obnovili že v v petek. Na sporedu imajo film ”Le ah della liberta”.
Zamenjava poveljnika brigade "Gorizia”
V kratkem bo prišlo do zamenjave poveljnika brigade "Gorizia”. General Luciano d’ Alessandro bo 1. septembra prepustil poveljniško mesto generalu Antoniu Di Lorenzu . D’Alessandro je odgovorno nalogo opravljal od leta 1993. Slovesnost ob predaji poslov bo v petek, 1. septembra v vojašnici Monte-santo na Tržaški cesti.
Obnavlja se dejavnost rajonskih svetov
Počitnic je, kot se zdi, konec tudi za občinske in rajonske svetovalce. V nastopajočem tednu napovedujejo kar nekaj sej. V petek, 25.avgusta ob 20.30 bo seja rajonskega sveta za Pevmo-Oslavje- Stma-ver ter rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Pla-cuto. V ponedeljek, 28.avgusta, prav tako ob 20.30 pa bo seja rajonskega sveta v Podturnu.
Na Pokrajini je razgrnjen osnutek načrta za uničevanje odpadkov
Te dni se v naši dežeh spet odvijajo polemike kam z odpadki. Dežela je vsilila svoje odločitve ne meneč se za stahšCa predstavnikov krajevnih skupnosti, kar je deloma razumljivo, Ce upoštevamo, da je bilo treba v zelo kratkem roku poiskati rešitve za premostitev kritičnega stanja. To velja zdaj za razmere v videmski pokrajini, vendar pa se podobno stanje napoveduje, že čez kakšen mesec, tudi na Goriškem. Ob tem ne bo odveč, Ce vnovič opozorimo na vest, ki smo jo objavih sicer že pred kakšnim tednom: na Pokrajini je razgrnjen osnutek načrta uničevanja odpadkov na Goriškem. NaCrt bo osnova za smotrno in daljnorocno ureditev vprašanja. Zdaj je čas za predložitev pripomb, protipredlogov in ugovorov na osnutek o katerem se morajo izreci občine, naravnovarstvena združenja in tudi posamezniki, Ce imajo seveda za to interes.
Ovadba zaradi noža
Zaradi posesti nedovoljenega orožja se bo pred sodnikom moral zagovarjati 23-letni Francesco Del Pizzo iz Tržiča. Mladeniča je v Sesljanu ustavila pohcijska obhodnica, ob natančnejšem pregledu pa so v žepu našh rezilo take vrste, ki je sicer prepovedano. Nož so zaplenili, fanta pa prijavih.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za zaiožniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
POMEN SODELOVANJA MAJHNIH SKUPNOSTI
Velik prispevek k miru in prijateljslvu
Desetletnica pobratenja med Medejo in Vrtojbo - Podpis druge listine o sodelovanju
________OBČINA____
Seznam posegov na šolskih in drugih stavbah
Strošek okrog deset milijard
Tudi majhne skupnosti lahko veliko prispevajo graditvi prijateljstva, spoštovanja in medsebojnega zaupanja. Nadaljevati je treba po tej poti, po poti medsebojnega poznavanja, spoštovanja, sodelovanja. To je bilo in ostaja osnovno sporočilo sobotne slovesnosti ob desetletnici pobratenja med Vrtojbo in Medejo, med dvema majhnima skupnostima, ki sta znali in predvsem hoteli poiskati skupni jezik v prizadevanjih za boljši jutri, za Evropo kot skupnost prijateljskih narodov in za svet brez vojn. Slovesnost je potekala v soboto v Medeji, Cez nekaj tednov, predvidoma 27. oktobra pa jo bodo ponovili v Vrtojbi.
Ob tej priložnosti je Medejo, ki je Čeprav med najmanjšimi občinami na Goriškem veliko naredila na tem specifičnem področju, obiskala številčna delegacija predstavnikov vrtojbenske skupnosti in novogoriške občine z županom
Špacapanom na Čelu. V delegaciji sta bila tudi bivša župana Marušič in Bašin. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki italijanske skupnosti na Reki, župani nekaterih sosednjih občin, predstavniki Prefekture in delegacija s Koroške.
Ob polaganju venca pred spomenik Ara pačiš na griču nad Medejo so se posebej spomnili žrtev vojne na tleh nekdanje Jugoslavije. V me-dejski cerkvi je bil nato verski obred, ki sta ga opravila medejski in vr-tojbenski župnik, osrednji del slovesnoti pa se je odvijal na prostoru pred županstvom, kjer je spregovoril župan Renato Cisilin, v imenu vrtojbenske Krajevne skupnosti pa Dario Fornazarič, ki je prikazal potek desetletnega sodelovanja. Krajše nagovore so imeli še senator Darko Bratina, novogoriški župan Špacapan, župan Keutschaha, predstavnik reške občine Butorac in predstav-
nik italijanske narodnostne skupnosti na Reki, Bressan.
Posebno priznanje so na slovesnosti izročili dolgoletnemu županu v Medeji Francu Staculu, ki je bil pobudnik pobratenja z Vrtojbo in ki si je v več kakor dveh desetletjih prizadeval uresničiti zamisel o prijateljstvu in sodelovanju, ki presega državne, politične in jezikovne meje.
Ob obletnici pobratenja so pripravili tudi bogato fotografsko razstavo o sodelovanju med krajema. Višek sobotne slovesnosti je bil podpis posebne listine o sodelovanju, ki potrjuje veljavnost načel, ki so bila zapisana v podobnem aktu pred desetimi leti. Krogu prijateljskih in partnerskih občin in krajev se bo v kratkem pridružilo tudi koroško mestece Mauthen Keutschah, je napovedal njegov župan Samonig.
Na sliki - Foto Studio Reportage - s sobotne slovesnosti.
Za prilagoditev električnih in drugih inštalacij v šolah in drugih poslopjih odprtih javnosti, bi goriška občina potrebovala preko deset milijard lir. Za posege, ki bi jih bilo treb opraviti po zakonu, torej ne zadostuje niti denar, ki je "ostal” iz poslovanja v letu 1994. Spričo razmer bodo šolska in druga poslopja in naprave posodabljali postopoma, v skladu s finančno razpoložljivostjo. Na županstvu so že pripravili seznam in prednostno lestvico posegov, ki jih bodo izvedli, predvidoma v prihodnjem in naslednjih letih.
Ob pripravi prednostne lestvice so upoštevali dela, ki jih bodo financirali tudi s prispevki Dežele ali drugih skladov.
Poldrugo milijardo bodo namenili-za preurejanje in posodabljanje županstva. Prav toliko naj bi porabili za poseg na objektih doma za ostarele Angelo Culot v LoCniku, pri Čemer bodo približno devetsto milijonov prejeli od Dežele, razliko pa bo krila Občina. Z občinskimi sredstvi bodo v manjši meri financirali poseg v zavodu Lenassi. Dva posega (v skupnem znesku 250 milijonov lir) sta predvidena v vrtecu v ulici Fabiani in v poslopju nekdanje osnovne šole, kjer je zdaj sedež mestnih redarjev. Naj-veCji strošek je predviden za osnovne in srednje šole ter za športne objekte. Za osnovne šole naj bi namenili preko poldruge milijarde
lir, preko tri milijarde pa za nižje srednje in visj® Sole. Poskrbeli bodo za prilagoditev inštalacij J13 nižjih srednjih šolah Fa vetti, Locchi in Perc° okvirni strošek pa , znašal okrog 960 mili]0 nov lir. Približno pol m1 lijarde bodo porabili za posodabljanje športni objektov.
jg]__________IZLEJ!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ZA GORIŠKO prireja od 4. do 9. septembra 6-dnevno ekskurzijo P° Apuliji. Na razpolago Je le še nekaj mest. Prijave bodo sprejemali samo se v sredo, 23. avgusta, od 10. do 11. ure na sedežu društva. Društvo obvešča elane, da bo 17. septembra družabnost s piknikom v Solkanu.
kIno
GORICA
CORSO 19.45-22.00»Le ali della h' berta«. Igra T. Robbins.
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, UL S-Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes, ob 10.25, Dalila Nardin vdova Trevisam iz splošne bolnišnice.
Jezero vrnilo truplo Roberta Klanjščka
Včeraj, nekaj minut pred 15. uro, se je v Divjem jezeru zaključila akcija iskanja ponesrečenega potapljača Roberta Klanjščka z Oslavja št. 11. Ob 14.45 so podvodni reševalci truplo dvignili na površje in s tem se je njihova naloga tudi končala. Kakor smo že včeraj poročali, je do nesreče prišlo v petek popoldne, v sifonu v globini kakih šestdesetih metrov, kamor se je Robert spustil skupaj s tremi prijatelji.
Poizvedovalna akcija se je pričela že v petek zvečer, včeraj pa so na kraj prišli tudi jamski reševalci iz Italije, opremljeni za potapljanje do večjih globin. Včeraj nekaj po 13. uri se je v jezero potopila skupina treh podvodnih reševalcev iz Italije in v globini šestdeset metrov našla truplo ponesrečenca. Reševanje je potekalo v dveh stopnjah. Prva skupina je utopljenca dvignila za kakih dvajset metrov, tu ga je zatem prevzela druga skupina reševalcev in ga povlekla do izhoda iz sifona, oziroma do jezera. Tu se je zahtevna naloga reševalcev tudi zaključila, primer pa je prevzela sodna oblast, oziroma dežurni preiskovalni sodnik dr. Milan Petek. Sele na podlagi obdukcije, izvedli naj bi jo predvidoma že danes, bo mogoče ugotoviti vzrok smrti mladega potapljača, ki bi Cez en mesec (22.9.) dopolnil 26 let. Kakor smo že včeraj poročali, je to že druga smrtna nesreCa letos v Divjem jezeru, v jamah v Sloveniji pa so letos izgubile življenje že štiri osebe
KRMIN / TRADICIONALNO SREČANJE NARODO^
V znamenju prijateljstva
Med udeleženci letos ni bilo uradnih predstavnikov Dežele
Na trgu pred županstvom v Krminu je bil včeraj opoldne uradni del praznovanj3’ ki ga že vec kakor dvajset let prireja združenje Mittelevropska kultura. Dež je sicer nekoliko ponagajal prirediteljem, udeležba je bila zaradi tega nekoliko bolj skromn3 kakor druga leta. Po verskem obredu v vec jezikih v bližnji stolnici se je dogajanje preselilo na prostor pred palačo Locatelli, (Foto Studio Reportage) kjer so udeležence pozdravili predsednik združenja Paolo Petiziol, krminski župan Paselli, konzul Kruger v imenu koroškega deželnega glavarja in Tomaž Pavšič kot predstavnik Re( publike Slovenije. Iz Benetk je na prireditev prišel češki konzul Sobotka. Uradni del srečanja se je sklenil z nagovorom predsednice pokrajinske uprave Marcolinij6' ve. Po nekaj letih so se srečanja spet udeležili predstavniki Gortine, medtem ko so za kulturni in razvedrilni del srečanja, ki se je odvijal v glavnem v Jasihu, poleg štirih pihalnih godb poskrbeli elani folklorne skupine iz kraja Helpa na Slovaškem-
	S »cool« in »full«
	IrtfiA Ha Ifi iaaav
	luzju uu luipvev
	Ciljna skupina so namreč mladi
LJUBLJANA - Ste zadnje čase opazovali reklamne pa-?°ie ob slovenskih cestah? Kakšen splet tujih besed in ra-nenavadnih slovenskih sestavljank vsebujejo! »Full ^Ce, a ne?« vas sprašujejo z reklame za kokakolo. Za n'1jbolj cool mularijo naj bi bil po mnenju izdelovalcev Plakata sladoled Skittles. Črnolaska s sladoledom v roki J^ni zatrjuje, da je Dove ledeno sladostrastje. Nekaj podo-tinega - ostanite ledeno hladni - pravi reklama za ledeni caj Radenske.Podobne človeške lastnosti - hladnokrvnost " zagovarja tudi plakat za sladodel Snickers - hladnokr-Vl10 zadovoljstvo. Se eno »lepo« slovensko lastnost, zavist, navaja reklama za avto »zelena zavist in nova lantra«. renaultov clio pa je po mnenju sestavljalcev plakatov >>avto za vso familijo«.
Kot so nam povedali v Radenski, plakate obliku-isjo bodisi v marketinški j^Užbi posameznih podje-Q|> ki najamejo prostor na Pjakatu, bodisi oblikova-nie plakata naročijo pri ?eklamnih agencijah. Na-Jetje prostora - s tem se nkvarjajo na primer podjetja Proreklam europla-kat. Metroplos, In - stane
od 300 do 360 nemških mark mesečno (odvisno od velikosti plakata).
Precej bolj skrivnostni so bili pri žalski Coca-Co-li, saj nam cene za najetje prostora na panojih sploh niso hoteli zaupati. Center za vse podružnice Co-ca-Cole v vzhodni Evropi je na Dunaju, kjer oblikujejo plakate in reklame za
celotno omenjeno območje. Le posamezne besede se glede na državo spreminjajo. Ker je ciljna skupina za prodajo kokakole mladina, so se v marketinški službi Coca-Cole Amatil iz Žalca (del avstralskega podjetja iz Sydneyja Coca-Cola Amatil, ki je tudi večinski lastnik delnic žalske polnilnice Coca-Cole) odločili za ohranitev izraza »full«, saj »naj bi se v Sloveniji veliko uporabljal in smo ga celo prevzeli«. Masters Food je izdelal plakat za sladoled Skittles. Besedico »cool« so ohranili, ker se uporablja v slengu po vsej Sloveniji in gre po njihovem mnenju za mednarodno, splošno razumljivo besedo.
Dr. Breda Pogorelec, vodja delovne skupine za
jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko pri odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport, meni, da so taksni plakati nekakšna anomalija javne komunikacije in odražajo pomanjkljivo znanje oblikovalcev plakatov. »Težavo pri teh plakatih vidim v vprašanju, kdo je ciljna skupina določenega izdelka oziroma kako to ciljno skupino nagovoriti,« je dejala dr. Pogorelec. »Iluzija sestavljalcev plakatov je, da bodo mladi kot njihova ciljna skupina kupili izdelek, ki ga reklamirajo na plakatu samo zato, ker so oglaševalci pobrali neko pogosto besedo iz slenga mladih. Ti se bodo odločili za nakup kokakole zaradi kokakole, in ne besedice'-full’.« Jezikovni podobi se
Takole nas skušajo plakati premamiti v nakup različnih izdelkov (Foto: B, Plavevski)
po mnenju Pogorelčeve na plakatih posveča najmanj Časa in se nanjo v želji po CimveCji učinkovitosti prerado pozablja. Besedno sporočilo plakata ni izkoriščeno in je pogostokrat razvrednoteno. K
tej problematiki namerava omenjena skupina pristopiti strokovno, Čeprav, tako dr. Pogorelčeva, takšnega izrazoslovja seveda ne morejo prepovedati. Na šole, kjer poučujejo ekonomsko propagando,
bi bilo treba podreti s slovenščino, izpostaviti vrednostni sistem izrazja, razlike med pomenom, obliko, vrednostjo besed ter razlike med govorjeno in pisano besedo.
Irena Pirman
Kmetijstvo / dopolnilna panoga pred zlomom
Prodaja ali sekanje?
SLOVENSKE GORICE - Občina Lenart, ki je ohranila kriletijski znaCaj, je bila zelo znana tudi po Številnih pridelo-valoh jagodičevja, zlasti ribeza, malin in robid. Nekateri obojni predeh občine so omogoCah dober zaslužek, zato so K^titje posadili tudi po hektar in Se veC kultur.
Poleg LenartCanov na območju Lokavca in Svete ■ofle so se z jagodičevjem ukvarjali tudi sosedje iz . esihce, predvsem iz Trat
Zgornje Velke, vsi pa so ZtJaj zelo razočarani in Predvsem praznih rok. Prodaja ne gre in ne gre, zato številni kmetje resno razmišljajo, da bodo nasa-u® izsekali in namesto jagodičevja pridelovali kaj donosnejšega. Skupaj so UUeli najprej 50 hektarjev J®n kultur, ostalo jih je do-prih 15, pa Se te bodo izse-Laii. saj od jagodičevja ni Nobenega zaslužka.
Lani so bile razmere Prav tako kritične, pridelo-
valci pa so se hudovali nad občino, kmetijsko zadrugo in državo, ki po njihovem mnenju ni storila ničesar, da bi jih zaščitila. Petdeset hektarjev sicer ni veliko, za obmejne gričevnate predele Slovenskih goric pa je bil to dodaten vir zaslužka, saj se kmetje tam ubadajo z velikimi težavami zaradi razdrobljene posesti in naravnih danosti, ki ne omogočajo intenzivnega poljedelstva. Cena jagodičevja pada iz leta v leto, pravijo razočarani kmetje; za kilogram sadežev dobijo pridelovalci samo 73 tolarjev, pa še v hladilnico v Lenart jih je
treba pripeljati. Stroški niso pokriti, pravijo tudi strokovnjaki lenarške svetovalne službe, ki težavo dobro poznajo in menijo, da bi bilo morda prav, če bi tudi slovensko kmetijsko ministrstvo prisluhnilo pridelovalcem. Kaže, da je za letos spet izgubljena še ena bitka za ohranitev preostanka nekoC priljubljene predelave jagodičevja, čeprav na KZ Lenart pravijo, da bodo vendarle odkupih okoli 180 ton robide. Imajo pogodbe s posredniki, robide pa bodo izvozili v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Odkupne cene pa bodo nizke, kar je nasploh značilno za odkup ribeza, jagod, robid in malin. Torej nic kaj spodbudnega za obubožano lenarško kmetijstvo.
Marjan Toš
H TEDEN PORABJA h
Skušali bodo »posodobiti« materni jezik
RADENCI - Danes se bo v vrtcu v Radencih zaCel šestdnevni Teden Porabja, v okviru katerega bodo vzgojiteljica, 21 otrok in deset starsev v sodelovanju z gostitelji skušali »posodobiti« slovenščino kot materni jezik. Gre za program konkretnega sodelovanja in pomoči vrtcem in vzgojiteljicam v Porabju pri ohranjanju in razvijanju slovenskega jezika, o katerem so se dogovorili Zveza Slovencev in KoSCiCev sklad v Republiki Madžarski ter Zavod RS za predšolsko vzgojo in Urad za narodnosti RS.
Za mlade Slovence iz Porabja so v radenskem vrtcu pripravili zelo zanimiv program.
Razvojne sposobnosti govorjenja in razumevanja slovenskega jezika jim bodo predstavili v vsakodnevnih dejavnostih v vrtcu, odšli pa bodo tudi na številne izlete in oglede lokalnih znamenitosti ter vrtcev v Ljutomeru in dvojezičnega vrtca v Lendavi. Za otroke bodo pripravili tudi plavalni teCaj ter športne in kulturno-za-bavne prireditve, radenski vrtec pa bo med gostovanjem mladih Slovencev iz Porabja obiskala vrsta predstavnikov slovenskega in porabske-ga javnega življenja.
Oste Bakal
NARAVNE UJME
Toča je povzročila za slo milijonov tolarjev škode
GORNJA RADGONA -Čeprav strokovna komisija, ki jo je imenoval župan Miha Vodenik, se ni v celoti ocenila škode, ki jo je povzročila toCa 7. in 8. avgusta, je jasno, da je bila ta velikanska.
Poleg tega, da je bilo takrat uničenih 70 odstotkov vinogradov in drugih posevkov na skoraj 300 hektarjih, sta v soboto popoldne in zveCer po Slovenskih goricah klestila še manjša toCa in velik naliv. Čeprav nam zaenkrat ni uspelo izvedeti, kolikšno škodo je povzročil zadnji naliv, je bila ta nedvomno spet velika, saj si vinogradi, nasadi in poljščine niso opomogli po zadnji toči.
Zaenkrat je zanesljivo, da je na območju občine Gornja Radgona, predvsem v krajih Orehovski Vrh,
Zbigovci, Crešnjevci in Ro-dmošci, toCa povzročila za skoraj sto milijonov škode. NajveC škode so utrpeli vinogradi v lasti podjetja Radgonske gorice. Na 110 hektarjih je bilo namreč za 60, 5 milijona tolarjev škode. Pri zasebnikih je bilo uničenih prav toliko vinogradov ter približno 50 hektarjev njiv koruze, buC in drugih poljščin. Uničenih je bilo tudi veliko maka-damskih cest, in Ce poznamo težave radgonskega gospodarstva, je jasno, da občina Gornja Radgona brez pomoči države ne bo mogla sanirati škode. Za to bi namreč porabila skoraj šestino občinskega proračuna, torej je upravičeno pričakovanje, da bo škodo povrnila država, saj je tudi premalo naredila za zaščito pred toCo. Oste Bakal
STATISTIKA / TRGOVINA IN CENE
Najbolj so zrasle cene šolskih potrebščin, več je tudi trgovanja
Trgovina na drobno se je povečala za dvajset odstotkov
LJUBLJANA (STA) - Cene na debelo so se julija v Primerjavi s prejšnjim mesecem povišale za dve dese-tUl*u odstotka, pri Čemer so se najbolj povišale cene °lskih in pisarniških potrebščin, in sicer v povprečju ^ar za 12 odstotkov, so sporočili iz državnega statisti-Cnega zavoda.
Občutneje so se poviša-6 Se cene kurjave in raz-svetljave, in sicer v povprečju za 1,7 odstotka. Ce-jre živil so se povišale za . odstotka, higienskih 111 Čistilnih potrebščin za P°1 odstotka, prometnih sredstev pa za desetinko odstotka. Pocenila pa so tv z4ravila (za 2,9 odsto-|ka) in gradbeni material ha 0,1 odstotka). Na j unij-ski ravni so ostale cene
tekstilnih izdelkov, usnja, električnih aparatov, predmetov za gospodinjstvo, posode, pnevmatik za vozila, maziv, kmetijskega orodja in kemijskih sredstev za kmetijstvo. Cene na debelo so se julija v primerjavi z decembrom v povprečju povišale za 3,5 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za 9,4 odstotka. V prvih sedmih mesecih pa so se ce-
ne na debelo v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 14,2 odstotka.
VeCa pa se tudi promet v trgovini na drobno, ki je v prvem letošnjem četrtletju znašal 152,1 milijarde tolarjev, kar je za devetnajst odstotkov veC kot v prvem lanskem Četrtletju in za deset odstotkov manj kot v zadnjem lanskem Četrtletju. Podobno se je gibal tudi promet v trgovini na debelo, in sicer je bil v primerjavi s prvim lanskim Četrtletjem višji za osemnajst odstotkov, v primerjavi z zadnjim lanskim pa nižji za tri odstotke. Promet v tr-
govini na debelo je v letošnjem prvem Četrtletju znašal 158,9 milijarde tolarjev, navajajo Informacije Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slo-venije.V trgovini na drobno se je v prvem Četrtletju letos v primerjavi z zadnjim lanskim Četrtletjem promet povečal le v trgovini z vozili in v lekarnah, in sicer za enajst oziroma štiri odstotke. Upadel pa je v trgovini z mešanim blagom (za petnajst odstotkov), trgovini z živili in neživih (za dvanajst odtotkov) in trgovini z naftnimi derivati (za devet odstotkov).
ČRNA KRONIKA
Neprevidni voznik zakrivil nesrečo
LJUBLJANA (STA) - Od 12. ure v petek, 18. avgusta, do 12. ure v nedeljo, 20. avgusta, se je na slovenskih cestah zgodila ena prometna nezgoda, v kateri je umrla ena oseba, so sporočili iz operativno-komuni-kacijskega centra ministrstva za notranje zadeve. V soboto, 19. avgusta, je 21-letni Bojan K. iz Laikove vasi vozil tovorni avtomobil po regionalni cesti od Šempetra proti Preboldu. V Laikovi vasi je zavil na lokalno cesto, nato pa ustavil in vzvratno zapeljal nazaj na regionalno cesto, da bi odpeljal proti stanovanjski hiši. Pri tem se ni prepričal, ali to lahko stori varno, in je zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je iz smeri Prebolda pripeljal 24-letni Boštjan S. iz Šentruperta. Osebni avtomobil je trčil v zadnji del tovornjaka, pri tem pa se je potnik v osebnem avtomobilu, 25-letni Damijan M. iz okolice Žalca, tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Na vozilih je nastalo za približno 880 tisoč tolarjev gmotne škode.
Na mehkem bo sedel
POSTOJNA - V noči s petka na soboto je neznani storilec v Postojni vlo-
mil v osebni avto, last M.S. iz Postojne, in iz njega ukradel prednja sedeža. Lastnika je tako oškodoval za 50 tisoč tolarjev. (B.L.)
Požar na ljubljanski Bratovževi ploščadi
LJUBLJANA (STA) - V kleti stanovanjskega poslopja na Bratovževi ploščadi 10 v Ljubljani se je včeraj popoldne vnel požar, v katerem je bila ena oseba teže poškodovana, v požaru pa je zagorelo tudi več osebnih avtomobilov in garažnih boksov.
Ženi grozil s sekiro
LUCIJA - Piranski policisti bodo napi-sali kazensko ovadbo zoper 49 letnega Giorgia D. zaradi ogrožanja z nevarnim orodjem. Policijska patrulja je v soboto zveCer ukrepala v zasebnem stanovanju v Vinjolah, kjer je Giorgio svoji ženi grozil s sekiro. Policisti so ga, v skladu s postopkom, hoteh odpeljati na pohcij-sko postajo, takrat pa se je besni Giorgio začel upirati. Pomirili so ga šele s strokovnim prijemom, pri Čemer pa so mu poškodovali roko. Giorgijevo poškodbo so oskrbeli v izolski bolnišnici. (A.2.J
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
SVET
NOVICE
Mečiarjeva stranka izključila predsednika Kovača
BRATISLAVA (dpa) - Vodstvo vladne stranke Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS), ki jo vodi slovaški premier Vladimir Mečiar, je sporočilo, da so iz vrst stranke izključili predsednika države Mihala KovaCa. Po besedah vodstva so se za taksen korak odločili, ker je Kovač deloval v nasprotju s temeljnimi cilji stranke. KovaCa, ki se že dalj Časa prepira z Mečiarjem, je na mesto predsednika imenovala prav HZDS. Po Se nepotrjenih novicah naj bi Mečiar jeseni ponudil odstop z mesta predsednika vlade, kar naj bi bila taktična poteza, s katero bi z mesta predsednika države spodnesel KovaCa.
Izrael odpavil zaporo Gaze
JKRTT7.AT.KM (Reuter, dpa, telefoto: AP) - Izraelske oblasti so včeraj odpravile zaporo Gaze, ki so jo uvedle 10. avgusta zaradi groženj z bombnimi napadi na ozemlju Izraela. Za odpravo zapore so se v Jeruzalemu odločiti dva dneva po tem, ko je palestinska policija aretirala tri elane militantne islamske organizacije Hamas, ki so nameravali izvesti samomorilski bombni napad v osrednjem Izraelu. Včeraj je iz Gaze odšlo na delo v Izrael le približno Sest tisoč od Šestnajst tisoC Palestincev. Večina delavcev je namreč prepričanih, da potrebujejo nove delovne dovolilnice. Izraelske oblasti so zagotovile, da so kljub postopni zamenjavi z novimi dokumenti stare dovolilnice Se vedno veljavne. V letoviško mesto Eilat ob RdeCem morju pa je že pripotoval ameriški odposlanec Dennis Ross, ki naj bi pospešil pogajanja med Izraelom in PLO o sklenitvi končnega mirovnega sporazuma. Palestinska stran pričakuje, da bo sporazum o primopredaji civilnih oblasti v osmih mestih na Zahodnem bregu podpisan že ta teden, dokončno besedilo mirovnega sporazuma pa naj bi bilo potrjeno do konca meseca.
Gverilci poskušajo rešiti zahodne turiste
SRINAGAR (Reuter) - KaSmirska militantna skupina Ik-hvan ul Muslimun, ki jo drugi kasmirski separatisti obtožujejo, da je povezana z indijsko vlado, je včeraj sporočila, da bodo njeni pripadniki osvoboditi ugrabljene zahodne turiste. Vodja skupine je povedal, da je za ugrabitelji poslal petindvajset izurjenih in do zob oboroženih komandosov. Ikhvan ul Muslimun za razliko od drugih skupin, ki se borijo za kasmirsko neodvisnost, nasprotuje nasilni odcepitvi od Indije in zagovarja zamisel, da bi bilo treba organizirati plebiscit, na katerem bi se lahko o morebitni samostojnosti izrekli prebivalci sami.
Ukrepi proti Iraku bodo ostali
BAGDAD (Reuter, telefoto: AP) - Varnostni svet ZN verjetno se ne bo odpravil ukrepov proti Iraku. Tako'vsaj meni Rolf Ekeus, vodja posebne komisije ZN, ki skrbi za razoroževanje Iraka v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 1991. Komisija bo morala namreč prihodnji mesec Varnostnemu svetu predložiti poročilo o svojem delu, do takrat pa ne bo mogla pregledati in obdelati podatkov o jedrskem orožju in raketah velikega dometa, ki jih je iraška vlada posredovala šele pred nekaj dnevi. Ekeus je povedal, da je iraška vlada komisiji predložila tudi pomembne podatke o iraškem biološkem orožju, ki pa Se niso popolni, zato se komisija še ne bo ukvarjala z njimi.
Zaire začel izganjati begunce
LONDON (Reuter) - Zaire je včeraj začel izganjati ruandske begunce, ki so pred enim letom zaradi državljanske vojne zapustili svoje domove in prebežali v begunska taborišča v sosednji državi. Iz begunskih taborišč v okolici Gome so izgnali 200 Ruandcev, 50 do 60 burundskih beguncev pa so izgnali iz Uvire. Zairske oblasti naj bi se za taksen korak odločile zaradi odprave embarga zoper Ruando. Begunci, katerih večina je brez dela, denarja in zemlje, se zaradi strahu pred etničnim maščevanjem nočejo vrniti na svoje domove. Kljub temu pa uradniki ZN zagotavljajo, da se bo vec ljudi vrnilo na svoje domove septembra, ko se bo začela setev.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Cmi scenarij za Sarajevo
Srbska vojaška cilja naj bi bila Igman in Butmir
SARAJEVO - Čeprav je mednarodna skupnost odločena, da je treba čim prej doseči mir v Bosni, je povsem mogoče, da imajo bosanski Srbi pripravljen »črni scenarij«, in sicer dokončen napad na Sarajevo. Opazovalci ZN se namreč bojijo, da bodo Mladičevi vojaki kmalu napadli preskrbovalno pot prek Igmana ali poskušali zasesti sarajevsko letališče, ki ga nadzirajo francoski pripadniki modrih čelad. Z zasedbo letališča bi bosanski Srbi presekali edino preskrbovalno pot v Sarajevo, izredno pomemben predor pod letališčem.
Ce bi bil ta srbski podvig uspešen, bi osamiti 300 tisoč prebivalcev glavnega mesta in nekaj tisoč pripadnikov mirovnih sil ter povsem ohromili bosansko vlado. Muslimani tako ne bi imeti druge možnosti, kot da privolijo v mirovne pogovore. »To je edini način, da bi bosanski Srbi lahko končali vojno in vsiliti svoje mirovne pogoje,« je povedal neki predstavnik ZN v Sarajevu. »Dokončen napad na Igman ali sarajevsko letališče je zelo tvegano dejanje, toda dobičkonosno.« Predstavnik je Se namignil, da Srbi verjetno ne bi tvegali resnega spopada z Natom, Ce ne bi slo za končno zmago, to pa je zavzetje Sarajeva.
Splošno prepričanje med političnimi opazovalci v BiH je, da je ponosni in zbadljivi general Mladič še vedno pod močnim vplivom sramotnega poraza krajinskih Srbov. Med bosanskimi vojaki ter predstavniki ZN in Nata si je namreč v preteklosti ustvaril podobo nepremagljivega in najbolj hladnokrvnega vojaškega poveljnika na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ko je maja iz varovanih skladiSC ZN v okolici Sarajeva pobral težko orožje, ki so ga Srbi ZN predali ob podpisu mirovnega sporazuma, je za talce vzel 400 pripadnikov mirovnih sil, da bi jih uporabil kot živi ščit pred morebitni-
mi napadi Natovih letal. Ko so Mladičevi vojaki julija zasedli muslimansko enklavo Srebrenico, so zajeli 400 nizozemskih modrih Čelad in zagrozili, da jih bodo pobili, Ce bodo Natova letala napadla vojsko bosanskih Srbov. Danes mirovne sile ZN niso veC povsem nemočne, saj ima približno 500 francoskih in britanskih pripadnikov enot za hitro posredovanje na Igmanu težko orožje, rakete in tanke. Tam so razvrščene tudi močne vojaške enote bosanske vojske, ki bi se močno uprle vsakemu poskusu Srbov, da bi zavzeli strateško pome-bno planoto BjelaSnico. Na letališču v Sarajevu pa je nekaj sto francoskih pripadnikov tujske legije, ki nadzorujejo letališče ter ločujejo enote bosanskih Srbov in Muslimanov, ki so le nekaj sto metrov narazen. Letališče je tudi v dosegu britanskega topništva in Natovih letal, ki so na ameriški letalonosilki nekje na Jadran-
Sarajevo postaja vse nevarnejše, tudi za diplomate (AP)
predora za Sarajevo, tako Ja se bodo naenkrat prikazati na piano sredi letališča ter presenetili modre čelade tu bosansko vojsko. Ce bi ji® znova uspelo presenetiti nio dre čelade in jih Se enkrat za" jeti kot talce, bi preprečiti uporabo britanskega topništva in Natovih letal. Ponovu bi se torej položaj, ko bi se Zahod že tretjič na led. P°' tem ko bi Mladič pretrgat edino preskrbovalno pot v Sarajevo, bi se gotovo počutit dovolj močnega, da bi zace resna mirovna pogajanja.
Kurt Schork/Reuter
skem morju, oddaljena pičlih 30 minut.
Pripadniki ZN so prepričani, da je igmanska preskrbovalna pot izjemnega pomena tudi za misijo ZN in dostavo človekoljubne pomoči, saj je edina cesta v Sarajevo, ki je ne nadzorujejo Srbi. ZN že imajo mandat in dovolj orožja, da bi lahko bosanskim Srbom preprečiti nov napad, vendar je vprašanje, ali obstaja politična volja za to.
Obstajajo utemeljeni sumi, da so si Srbi že izkopati predore v okolici letališča in življenjsko pomembnega
KOMENTAR
Ameriške smrti in legenda o junaku, ki je v Bosni spoznal božjo moč
Ameriški volilci ne manijo vračanja vojakov v krstah, so Štiri leta jugoslovanskih vojn trdih vvashingtonski politiki. Zdaj pa so pred Sarajevom padh trije visoki diplomati, ki vsak posebej zalezejo za ves bataljon. Se bo ameriška diplomacija, ki je pravkar predstavila edino obetajočo mirovno pobudo doslej, ustrašila in se umaknila?
Balkanska usoda se ta trenutek odloča med, recimo, Šestnajsto in sedemnajsto luknjo golfa v prelepem Wyomingu, kjer predsednik Clinton preživlja počitnice. Ce bo Clinton - kot že tolikokrat - spet začel omahovati, bodo usodo nekdanje Jugoslavije znova zapečatila bojišča.
Javno mnenje je mogočna zver, zlasti v Združenih državah Amerike, ki se lahko pohvalijo z izjemno agresivnim novinarstvom. Clinton ima poleg tega za vmtom senatorja Roberta Dola, kd že ves čas jugoslovanskih vojn zahteva načelnost in pomoč žrtvam srbske agresije. Toda predsednik je doslej podcenjeval moč protipro-pagande, čeprav bi bil lahko prav Balkan
učna lekcija sodobnim Goebelsom in drugim vrhunskim komunikologom. Spomnimo se samo ameriškega pilota 0'Gmdyja! Iz preprostega vojaka, Šolanega za hmnjenje s kobilicami in druge nevšečnosti, je Clinton zaradi svojega strahu pred akcijo na Balkanu ustvaril nacionalnega junaka. (P.s.: 0’Gradyje pokazal več/e propagandne sposobnosti, saj je zapustil vojaško službo, da bi lahko po ameriških cerkvah mzlagal o svojem spoznanju božje moči.)
»Dobro obveščeni trdijo, da je Clinton prepoznal balkanske nevarnosti za bližajočo se novo predsedniško tekmo. Ce bo ameriška diplomacija Se naprej nemočno sledila dvomljivim evropskim pobudam, bodo nasprotniki sesekljali vso predsednikovo zunanjo politiko. Tisti, ki menijo, da je sedanja diplomatska razdelitev Bosne in rešitev hrvaSko-srbskega vpmSanja prvo dobro znamenje iz sveta po Štirih letih grozljivih vojn, upajo, da bo razum prevladal nad predsednikovim strahom.
Barbara Kramzar
LIBERIJA / PET LET DRŽAVLJANSKE VOJNE
Podpisali še en mirovni sporazum
Oblast bo v enem letu prevzela demokratično izvoljena vlada
ABUJA (Reuter) - Sprti strani v Liberiji sta včeraj (spet) podpisali mirovni sporazum, s katerim želita končati pet let trajajočo državljansko vojno, hkrati pa se obvezujeta, da bosta pripomogh k temu, da bo državo že v enem letu vodila demokratično izvoljena vlada.
»V skladu s podpisanim sporazumom morajo do 26. avgusta prenehati vsi spopadi, oblast pa mora v štirinajstih dneh prevzeti sedanji državni zbor. Novo demokratično izvoljeno vlado bodo liberijski volilci izvoliti v prihodnjih dvanajstih mesecih,« je na tiskovni konferenci, na kateri so razglasili podpis mirovnega sporazuma, povedal nigerijski zunanji minister Tom Dami. Mirovni sporazum predvideva tudi odstavitev spornega predsednika državnega zbora Tamba Tailorja, ki je zara-
di visoke starosti (star je namreč že veC kot devetdeset let) po mnenju veCine nesposoben voditi državo v najbolj kritičnem začetnem obdobju po državljanski vojni. Tailor bo sicer ostal elan zbora, na vodilnem položaju pa ga bo zamenjal mlajši Wilton Sankavvulo.
V začasnem državnem zboru bo po novem tudi Charles Taylor, vodja liberijske Nacionalne domoljubne fronte, ki je leta 1989 z vojaškim napadom iz sosednje Slonokoščene obale zanetil državljansko vojno,
v kateri je bilo kljub hitremu posredovanju posebnih zahodnoafriških mirovnih oddelkov že v prvem letu ubitih 150 tisoC ljudi. Po besedah diplomatov, ki so sodelovali v mirovnih pogajanjih, je prav Taylor kriv za neuspeh prejšnjih podpisov premirij in propad vec mirovnih načrtov, med drugim tudi tistega, ki so ga lani podpisali v Gani. Pri prvih dvanajstih mirovnih načrtih, ki jih je pripravila mednarodna skupnost, sta se sprti strani izgovarjali, da so popolnoma nesprejemljivi, pri (pred) zadnjem pa se pogajalci niso uspeli dogovoriti o sestavi začasnega vladajočega organa in o delitvi pristojnosti med obema frakcijama.
IZETBEGOVIČEV MIROVNI NAČR^
»Program za svobodo« v dvanajstih točkah
SARAJEVO, ZAGREB (dpa, telefoto: AP) - Predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je v odgovor na najnovejso mirovno pobudo Združenih držav Amerike predstavil svoj mirovni načrt. Izetbegovičev Program za svobodo, ki ga je včeraj v celoti objavil hrvaški časnik Slobodna Dalmacija, obsega dvanajst točk:
1.	Mir na območju nekdanje Jugoslavije bo dosežen šele takrat, ko bo BiH priznana suverenost m ozemeljska integriteta v okviru njenih mednarodno priznanih meja - kar pomeni medsebojno priznanje vseh republik nekdanje Jugoslavije.
2.	Osnova za nadaljnja mirovna pogajanja je mirovni načrt za BiH, ki ga je leta 1994 predstavila skupi na za stike in ki predvideva razdelitev BiH po ključu 51 odstotkov ozemlja Muslimanom in Hrvatom ter 49 odstotkov ozemlja bosanskim Srbom.
3.	Upraviteljstvo ZN v glavnem mestu BiH Sarajevu ni sprejemljivo.	.
4.	Vlada bosanskih Srbov, odgovorna za genocid' ne bo priznana.
5.	V vseh nadaljnjih dogovorih morajo vpleten® strani zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, be guncem pa varno vrnitev na njihove domove in vračanje zaplenjene ali ukradene lastnine.
6.	Mednarodni pregon vseh vojnih zločincev.
7.	Dodatna zagotovila skupine za stike, da se b° mirovni načrt uresničeval z vojaškimi sredstvi. Bo sanski Srbi se morajo v roku sedmih dni po podpisU mirovnega sporazuma umakniti na svoja ozemlja v okviru novih mej. Meje med BiH in ZR Jugoslavijo (Srbijo in Črno goro) morajo do končne uresničitve mirovnega sporazuma ostati zaprte.
8.	Države podpisnice morajo zagotoviti, da bodo
BiH nudile pomoC pri obnovi.
9.	Države podpisnice morajo muslimansko-hrva
S ki federaciji v BiH ter državama BiH in Hrvaški nu diti politično in finančno podporo.	...
10.	Srbski narod sme na mirovnih pogajanji)1 predstavljati samo srbski predsednik Slobodan Mi loševič. Varnostni svet ZN mora odpraviti embargo na uvoz orožja za BiH in poostriti ukrepe proti Z Jugoslaviji, Ce bodo bosanski Srbi zavrnili mirovni
naCrt.
11.	Države podpisnice morajo BiH zagotoviti var
nost in podpreti njeno članstvo v Svetovni banLi. Mednarodnem denarnem skladu ter v drugih medna rodnih in regionalnih organizacijah.	,
12.	Mirovni sporazum mora podpisati tudi pre stavnik držav Članic Organizacije islamske konte renče (OCI).
NOVICE
Šivša blondinka 2 bivšimi Talking Heads
)0SCa z glasbo iz filma Virtuosity med dru-8lrri prinaša tudi prvo studijsko sodelovanje Pevke Debbie Harry s elani zasedbe Talking t‘eads. Nekdanji prvaki alternativnega popa so P° odhodu Davida Byrna na solistično pot do ^6daj posneli le eno skladbo z naslovom Sax & 'olins za Wim Wendersov film Do konca sve-a> letos pa so se preimenovali v The Heads in Za glavno vokalistko najeli Debbie Harry. Su-S1a se, da bo bežno sodelovanje preraslo v ve-C)1 projekt, kronan z veliko ploščo.
^ideo solist
Fako bi izgledala jazzovska improvizacija, Ce 1 )o lahko videli? V smeri odgovora na to vPrašanje se trudi jazz pianist Herbie Hancock v sodelovanju s skupino strokovnjakov, ki jih sPonzorira vodilna firma na področju raCunal-aiske grafike Silicon Graphics. fOCaran sem bil, ko sem ugotovil, da lahko z Spanjem spreminjam grafične podobe, »pravi Hancock, »to je popolnoma nov način dojemanja besedhnteraktivno’ ali‘multimedijsko’.«
Zvezdniki na plošči za X-files
^namenita ufološka serija X-files do kmalu ^oživela še diskografski debut. Na albumu, ki Je trenutno v fazi produkcije, je omembe vre-^an remiks skladbe »Star Me Kitten« v izve-nai R.E.M. z vokalom Marianne Faithful, od 2nanih imen pa bodo sodelovali še Moby, El-yls Costello, Deep Forest in Danzig. Vodja projekta David Was se te dni pogaja s Tom ®ttyevimi managerji, saj je tudi Tom »velik 0uozevalec serije X-files. Ko je na turneji, mu Pošiljamo kasete z epizodami, ki jih zamuja P° televiziji.«
šamanizem na pohodu
^Ogleski futuristični tehno-poperji The Sha-^en si manejo roke, saj je njihova najnovejša n^la plošča z naslovom »Destination Escha-ton« vstopila na angleško lestvico na petnaj-sjein mestu, v tednu pred uradnim izidom pa s' je isto skladbo prek omrežja Internet v svoje raCunalnike posnelo več kot tisoč ljudi in jo jako naredilo za doslej najuspešnejšo tovrstno Z(iajo. »Destination Eschaton« najavlja nov album, ki bo na policah trgovin najverjetneje SePtembra.
George Michael podpisal 2a založbo Virgin
Zvezdnik se je končno otresel spon založbe &0rty, japonski odvetniki pa so si pred sodi-šCem izposlovali štirideset milijonov dolarjev odpravnine, ki jo mora seveda plačati bodisi “ichael sam bodisi založba, s katero bo podpisal pogodbo. Michaelove nove melodije za svet izven severne Amerike bo poslej distribu-jrala založba Virgin, v Ameriki pa bo zanj skr-bela multi-medijska naveza Dreamvrorks SKG, katere glavna delničarja sta Števen Spielberg 111 David Geffen.
Umrl je VVolfman Jack
Legendarni radijski DJ, ki se je med" zvezde 2apisal z nastopom v filmu American Graffiti, je Umrl za posledicami srčne kapi. VVolfman iack, s pravim imenom Robert Smith, je velik jjel svojih 57 let preživel pred radijskim mikrofonom, zadnja leta pa je vodil oddajo z glasbo iz petdesetih in šestdesetih, slišno po Vsei Ameriki.
Razgibana rokerska jesen
dotem, ko je SKUC R.O.P.O.T objavil napoved Jesenskega koncerta Simple Minds, v Ljublja-jjk so z napovedmi pohiteli tudi pri založbi V njihovem aranžmaju bomo jeseni lahko ^Ljubljani videli Jayne County & The Electric ^hairs iz Amerike, legendarno punk skupino j2 sedemdesetih, ki je napovedana za 25. okto-er. Drugega novembra bo sledil vrhunec se-z°ue za F V, koncert pristnih ameriških "un-eerground" rokerjev Dead Mo on, 14. novebra Pa bodo v KUD-u France Prešeren nastopili aewyorčani Chrome Cranks. EX-PONTO festi-VaJ bo gostil novosadčane Obojeni program, Pripravite pa se tudi na promocijsko turnejo skupine Data Direct.
Urbani zvoki
koprski Kameleoni te dni proslavljajo okroglo rrdesetletnico svojega obstoja.Skupina je po jauenju Andraža Šalamuna eden od treh faktorjev, zaradi katerih je Koper mesto, zato se Vsokak°r splača prisluhniti urbanim zvokom jdbuma "Za vse generacije", ki je v CD in kase-ro obliki na police trgovin prišel še topel iz ti-karne. Album spremlja še retrospektivna krrjiga z naslovom Kameleoni 1965 - 1995.
LJUBLJANA - Hammondovih orgel, legendarnega modela B3, ne najdete prav povsod, zato so se morali organizatorji dveh jazzovskih prireditev, koncertov Ma-cea Parkerja in Johna Scofielda, potruditi v Avstrijo po to relikvijo, ki je zaznamovala predpretekh dve dekadi.
V ljubljanskih Križankah 24. avgusta nastopa Maceo Parker, le dan prej pa bo nastopil eden najboljših jazz kitaristov Johna Scofielda.
Maceo Parker je živa legenda - zvok njegovega saksofona je zaznamoval eno najplodnejših obdobij ustvarjanja Jamesa Brovma, med drugim lahko njegove zna-
čilne funky fraze slišimo na večnih uspešnicah I Feel Good in Papa’s Got A Brand New Bag. V tridesetih letih poklicnega ukvarjanja z glasbo je sodeloval s ključnimi osebnostmi zvoka šestdesetih in sedemdesetih, vštevši Georgea Clintona in Bootsya Collinsa v raznih inkarnacijah Parliament, Funka-
delic in P-Funk, najraje pa igra s »staro« pihalno sekcijo iz časov poznih šestdesetih, ko sta bila Fred Wesley in Pee Wee Ellis še člana James Brovvnove potujoče zabave. Po pravici ga lahko krstimo za enega arhitektov funka, ki z Abrahamom za seboj končno uživa zasluženo spoštovanje svetovnega plemena plesalcev.
S solom ali dvema rad pomaga tudi novim, obetavnim skupinam, kot so Limbomaniacs, F.F.F., Stevie Salas in še cel
John Scofield
kup ostalih. Številni drugi izvajalci si do njegovega izvirnega, a takoj repoznavnega zvoka sa-sofona pomagajo kar s samplerjem. Do naslova največkrat posamplane-ga pihalca v zgodovini popularne glasbe torej ni prišel po naključju.
Roots Revisited, njegov prvi solo projekt po dvajsetih letih udinjanja tuji taktirki je leta 1991 preživel kar devet tednov na prvem mestu Billboardove jazz lestvice, podobnega sprejema pa je bil pri poslušalcih deležen tudi naslednji album Mo’ Roots. Kasnejša albuma Live on Planet Groojre in Southern Exposure, posneta v živo, ilustrirata vso veličino odrskega nastopa Maceove skupine, predstave, ki združuje »dva procenta jazza in ose-mindevetdeset procentov funka«, kot pravi sam. Na turneji, v okviru katere prihaja tudi v Ljubljano, ga spremljajo trombonist Fred Wesley, basist Jerry Preston, kla-viaturist Will Bouhvare, kitarist Bruno Speight in mlajši brat Melvin Parker, s katerim je osnoval eno prvih samostojnih skupin, za bobni.
Dan kasneje se bo v Križankah predstavil John Scofield s skupino. Jazz kritiki ga smatrajo za enega najboljših kitaristov zadnjih let, leta njegovega sodelovanja z Georgeom Dukom,
Billyem Cobhamom, Charliejem Mingusom, Steveom Swallowom in končno Milesom Davisom pa njihovo mnenje le podpirajo. Scofield živi v soju žarometov od leta 1982 dalje, ko je začel triletno sodelovanje s skupino Milesa Davisa, posebno ustvarjalno pa je bilo desetletje, ki je sledilo po odhodu iz njegove skupine. Zadnjih pet let ga'je revija Guitar Player dvakrat zaporedoma ovenčala z naslovom najboljšega kitarista leta, njegova skupina pa je po mnenju Dovvnbeatovih piscev in bralstva najboljša v žanru.
Na odru ljubljanskih Križank se bodo skupaj s Scofieldom predstavili še bobnar Idris Mu-hammad, pianist Larry Goldings in basist Den-nis Irwin. Muhammad bo nastopil kot posebni gost, Goldings in Irwin pa nastopata s Scofieldom že pet oziroma tri leta. V zadnjem desetletju kitaristovega ustvarjanja so se glasbeniki v njegovi spremljevalni skupini zamenjali že večkrat, vsaka zamenjava pa je odražala duha časa in spremembo v toku kreativne energije. Trenutna zasedba je dovolj močna, da lahko 23. tega meseca na odru Križank pričakujemo zanimiv in kompakten nastop, ki najavlja izid novega albuma letos oktobra.	(M. P.)
Konec pavze za Borghesio
Borghesia, ena prvih slovenskih tehno skupin in včasih eden najuspešnejših slovenskih glasbenih izvoznih artiklov, se vrača na glasbeno prizorišče. Skupina, ki po prenavljanju postave deluje kot kvartet, se bo po dolgi ustvarjalni pavzi prvič predstavila poslušalcem na prvem mednarodnem festivalu računalniške umetnosh v Maribora. Na oder bodo tokrat pod imenom Borghesia odkorakali pevec Bruno Subiotto, basist Nikola Sekulovič, kitarist Borut Kržišnik in še edini "preživeh" ustanovni član in hrbtenica skupine, bobnar Aldo Ivančič. Na festivalu bodo poleg starih uspešnic zaigrali tudi nekaj novih melodij, ki prihajajo z novega CD-ja Pro Choice. Album bo v prihodnjem mesecu izdala založba FV, šušlja pa se, da so posebej za ta projekt z Borghesio sodelovali številni jazz glasbeniki.
IZŠLO JE / PLOŠČE
Terence Trent D’Arby - Vibrator, Sony 1995, fimk, 60 min, uvaža DotS, 2800 sit
Četrta plošča temnopoltega soulmana, ki se je v sedemletni karieri razvil iz zadrtega poklicnega vojaka in boksarja v trendovskega glasbenika in samozvanega seks simbola sodobne pop kulture. Vibrator je po Introducing The Hardline Accor-ding To Terence Trenfd Arby gotovo njegova najboljša plošča, ker združuje mladostno energijo in prefinjene prijeme izkušenega glasbenika. D’Arby je odličen vokalist in mojster pop izraza različnih črnskih glasbenih stilov, kar daje Vibratorju in avtorju kredibilnost, ki mu jo zaradi pretiranega egoizma danes večina belih kritikov odreka. Medtem ko je Terence, ki je odigral vse instrumente sam, instrumentalni del precej konkretiziral, se je po lirični osi dovolj oddaljil od koordinatnega izhodišča, da je postal zanimiv. Teksti izdajajo, da je avtor precej časa preživel v stanju razširjene zavesti, in da ga najbolj fascinirajo nasprotja, kot smrtnost/nesmrtnost, ljubezen/sovraštvo, zvestoba/nezvestoba in podobna navlaka, s katero se spopada ambiciozen, svobode si želeč duh. Glede na hitrost, s katero se odvija njegova spreobrnitev iz nevrednega grešnika v svetnika nove dobe, lahko pričakujemo še en normalen album, preden bo začel izdajati plošče pod okriljem kakšne verske sekte.
Michael Jackson, HIStory, Sony 1995, dvojni, 150 minut, plesni pop, uvaža DotS
Dvojna kompaktna plošča z obširnim spremnim tekstovnim in slikovnim gradivom bi morala zadostovati, da vas takoj zapustijo vsi dvomi o Jacksonovi osebni integriteti, ki so se vam naselili v srcu zadnje leto. Jackson je najuspešnejši črnski izvajalec vseh časov, zato je njegova kariera že od nekdaj izpostavljena potresom škandalozne magnitude. HIStory, njegova zgodba, se začne z Billie Jean, skladbo o punci, ki ga je nekoč obtožila, da ji je naredil otroka, nadaljuje z vsemi pomembnimi hiti, ki so krojili osemdeseta, vključno z Beat It in Thrillerjem, zaradi katerega je Michaela ostro kritiziral vrhovni svečenik njegove verske sekte, in piska prvi polčas s priprošnjo Heal The VVorld. V Ameriki se pač rodiš, ko prvič stopiš pred kamere. Drugi disk prinaša dobro uro nove, glasbeno pregovorno dostopne produkcije, zavite v fraze sodobne urbane ritmike. Načrtovani uspešnici sta duet s sestro Janet, Scream in udarna skladba 2 Bad. Michael v vesoljski obleki nadgradi glasbeni del s simbolno gesto prekinitve odnosov s planetom Zemljo in degenerirano golaznijo, ki se plazi po njem, in vstopi v cyberspace, kjer so beli in črni, pardon, ničle in enice, enake.
8
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
ŠPORT
NOVICE
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
PLAVANJE / 33. EVROPSKO PRVENSTVO
Florentinci najboljša
FIRENCE - Na memorialu Maria Cecchi Gorija so se v troboju po 45 minut pomerile domača Fiorentina, Vicenza in Barcelona. V prvi tekmi večera so vijoličasti presenetljivo prepustili zmago Vicenzi, oddolžili pa so se v drugi tekmi, ko so z 2:0 (Amomso in Massimo Orlando) premagali Barcelono. O zmagovalcu turnirja je tako odločal zadnji spopad med malo Vicenzo in veliko Barco: Vicenza je imela remi in končno zmago v rokah do 47. minute, ko je njeno mrežo zatresel bosanski bomber Kodro. Zaradi boljše gol-razlike je tako svojega bivšega predsednika uspela na najboljši način - z zmago počastiti prav Fiorentina.
Lazio je v prijateljski tekmi s 3:0 premagal argentinskega prvaka San Lorenzo de Almagro. Veliki protagonist zmage je nedvomno bil Alen Bokšič, ki je dosegel prva dva gola in bil podajalec Piovanelliju, ki je dal tretjega. Vsekakor dobre novice po številnih slabih, ki so že načele vzdušje pri enem izmed favoritov za naslov. Nasprotno se slabše piše Bariju, ki v Švedu Kennethu Anderssonu očitno ni dobil pravega nadomestila za lanskega golgeterja Tovalierija. Apuljčani so namreč igrali brez golov s sofijskim CSKA-jem. Z uglednim nasprotnikom se je pomerila Atalanta: v Bergamu je namreč igral Sao Paulo. Brazilci so povedli s Claudiom, Sgro in Fortunato sta spreobrnila izid, slednjič pa je Claudio postavil izid 2:2. Pri izvajanju 11-me-trov so bili Brazilci kot običajno boljši. Pri Milanu se kljub prepričljivim tonom težave kopičijo: poškodoval se je Maldini, katerega nastop v nedeljskem prvem kolu je tako v dvomu.
Štafeta »Tre rifugi«
COLLINA - Na 33. izvedbi štafete »Tre rifugi«, ki se odvija v slikovitem okolju okoli Cogliansa, najvišjega vrha Karnijskih Alp, je slavila Poli-sportiva Nuova Aurora iz Zuglia, ki je progo pretekla v nekaj več kot 1 uro in 13 minutah. Drugi in tretji sta bili štafeti društva Aldo Moro iz Paluzze (iz tega društva izhaja tudi Manuela Di Centa), četrti pa so bili Vigili del Fuoco iz Belluna, katerim više ni pomagal niti slavni Maurilio De Zolt. V zenski konkurenci so bile najboljše predstavnice nemškega Kaufbeurena. Naj še omenimo, da je nastopilo 116 trojic, le ena manj od lanskih rekordnih 117.
Kajakaško SP na mirnih vodah
DUISBURG - Izidi zadnjega dne - Ki ženske 200 m: 1. Koban (Mad) 42"970; 2. Brunet (Kan) 43"177; 3. Olsson (Sve) 43"403. K2 ženske 200 m: 1. Kennedy-Gibeau (Kan) 39"811; 2. Rosen-quist-Gunnarson (Sve); +00"170; 3. Kosorukova-Tičtenko (Rus) +00"427. K4 moški 200 m: 1. Madžarska; 2. Rusija; 3. Nemčija; 8. Italija. Ki moški 200 m: 1. Markievvicz (Pol) 37"292; 2. Ke-lesnik (Blr) 37"415; 3. Cricholovv (Kan). Cl 200 m: 1. Buhalov (Bul) 42"757; 2. Zereske (Nem) 43"127; 3. Slivinskij (Ukr) 43"460. K2 moški 200 m: 1) Jogensen-Mooney (ZDA) 34"279; 2. Ser-ban-Stoian (Rom) 34"349; 3. Gyulay-Bartfai (Mad) 34"423. C2 200 m: 1. Horvath-Koloni (Mad) 38"825; 2. Eschelbach-Zereske (Nem) +00"156; 3. Marinov-Stoianov (Bul) +00"460.
V prvem kolu brez večjih presenečenj
RIM - V prvem krogu italijanskega nogometnega pokala ni prišlo do večjih presenečenj. Edina dva prvoligaša Cre-monese in Padova sta se uvrstila v naslednje kolo. V drugi krog se je torej kvalificiral tudi Florjančičev Cremonese, ki je v Vareseju tesno premagal domače moštvo z zadetkom, ki ga je sredi drugega polčasa dosegel Maspero. Slovenski reprezentant je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Na tem srečanju pa ni igral novi Cremonesejev nakup Perovič zaradi birokratskih zapletov.
IZIDI 1. KOLA: Avel-lino - F. Andria 1:0; Va-rese - Cremonese 0:1; Pi-stoiese - Perugia 0:1; Lucchese - Ancona 4:0; Trapani - Reggiana 6:7 po llxm; Bologna - Verona 2:0; Forll - Foggia 1:0; Como - Pescara 0:1; Reggina - Chievo 1:2; Gualdo - Genoa 0:4; Co-
senza - Venezia 5:6 po llxm; Fiorenzuola - Brescia 2:1; Ascoli - Salerni-tana 3:1 po llxm; Lecce - Cesena 2:1; Monza -Padova 0:2; Acireale -Palermo 0:2.
PARI 2. KOLA (30. t.m.): Avellino - Juven-tus; Atalanta - Cremonese; Perugia - Sampdoria; Lucchese - Cagliari; Reggiana - Bari; Bologna -Roma; Forli - Picenza; Como Pescara - Milan; Chievo - Lazio; Genoa -Udinese; Venezia - Inter; Fiorenzuola - Torino; Ascoli - Fiorentina; Lecce - Napoli; Padova - Vicenza; Palermo - Parma.
Giorgione 0 Triesfina 1
Na prvi tekmi italijanskega pokala za tretjeli-gaše je sinoči Triestina v Castelfrancu tesno premagala ekipo Giorgione, ki kot tržaško moštvo nastopa v C2 ligi.
Na sinočnji prijateljski tekmi Udinese boljši od Interja Na tribunah tudi A. Sacchi
Udinese - Inter 1:0 (0:0)
STRELEC: Desideri v 64. min.
UDINESE: Battistini (od 46. min. Gregorij, Helveg (od 82. min. Pellegrini), Kozminski (od 46. min. Ser-gio), Ripa, Desideri, Calori, Ametrano (od 46. min. Bertotto). Rossitto (od 82. min. Giannichedda), Bierhof (od 75. min. Borgonovo), Stroppa (od 87. min. Stefani), Poggi (od 66. min. Marino).
ENTER: Pagliuca, Paganin (od 46. min. Fontolan), Pedroni (od 46. min. Centofanti), Zanetti, Festa, Fresi, Manicone (od 59. min. Bianchi), Berti, Ganz (od 46. min Rambert), Carbone (od 46. min. Orlandini), Del Vecchio (od 59. min. Dell’ Anno).
VIDEM - Udinese je sinod pred 13.000 gledalci zasluženo premagal Inter z zadetkom, ki ga je v drugem polčasu dosegel Desideri. Na tribunal; je bil prisoten tudi zvezni trener Arrigo Sacchi.
Se dve bronasti kolajni za Italijo
Samuele Pampama tretji v maratonu Na Dunaj so medtem prispeli tudi plavalci

»Setterosa« spet uspešen (AP)
DUNAJ - Italijanska odprava na 33. evropskem plavalnem prvenstvu je osvojila še dve bronasti odličji. Potem ko je predvčerajšnjim tretja na maratonu bila Casprinijeva, je včeraj isti uspeh dosegel njen kolega, komaj 18-letni Samuele Pampana. Ekipni uspeh Italijanov sta dopolnili 5. mesto Dina Sorinija in 13. Claudia Gargara. Na modrih valovih Donave je Pampana startal odlično in pri prehodu 1500 metrov zabeležil odlični čas 16:25. Očitno pa je bil ta ritem prehud, saj je v nadaljevanju Pampana precej popustil. Skozi cilj je tako prvi priplaval Rus Akatjev, ki je nad drugouvrščenim Nemcem Wandratschem nabral kar šest minut prednosti. Wandartsch je v boju za drugo mesto prav z zadnjimi zamahi ugnal Pampano. »V zadnjih 500 metrih sem videl le mati božjo, tako sem bil utrujen,« je bil zgovoren Pampanov komentar po tekmi.
Nemec pa se je pritoževal zaradi nekorektnosti Italijana: »V finišu je treba spoštovati določeno razdaljo, toda kamor sem pla-
val jaz, tam je bil tudi on.« Drugi bron sta osvojile umetnostni plavalki Gio-vanna Burlando in Manuela Camini.
Kot v maratonu moški Zenske, tako so v vaterpolu ženske posnemale moške: po včerajšnji zmagi Sette-bella je Nemčijo premagal (8:3) še »Setterosa«. Moški pa se bodo v prvi tekmi druge faze (čertrtfinalna skupina) pomerih z Ukrajino. V četrtfinale so se uvrstile še reprezentance Rusije, Španije, Madžarske, Hrvaške, Bolgarije in Nemčije.
Medtem so na Dunaj prispeli tudi plavalci. Na tiskovni konferenci je selektor Fabio Frandi dejal, da je forma vseh tekmovalcev dobra, v načrtu pa so tri kolajne: na 200 m hrbtno (Emanuele Merisi pri moških in Lorenza Vigara-ni pri ženskah) in na 400 mešano z Luco Sacchijem.
»Skušal bom stopiti na zmagovalni oder na 400 mešano, saj je od vseh tekmecev le Finec Jani Sievi-nen nedosegljiv. Na polovični razadalji bi se rad uvrstil v finale z italijanskim rekordom,« je svoja pričakovanja strnil kape-
tan »azzurrov« Luca Sac-
dri.
VČERAJŠNJI FINALI
Maraton moški (5 knv
1.	Aleksej Akatjev (RuS^ 55:00.30; 2. Christof Wan-dratsch (Nem) 56:06.80; 3-Samuele Pampana (Ital 56:10.30; 4. Vlastinril Bur-da (Ceš) 57:09.00; 5. Dino Sorini (Ita) 57:12.70; 13. Claudio Gargaro (Ital 59:20.90.
Sinhronizirano plavanj®
(dvojice): 1. Azarova-Kise-
liova (Rus) 98, 880 točk: 2' Aeschbacher-Lignot (Fra) 96, 920; 3. Burlando-Carni-ni (Ita) 96, 040.
Skoki v vodo, stolp žen' ske: 1. Wetzig (Nein) 444.24 točke; 2. Schmal-fuss (Nem) 435.84; 3. Ti-mošinina (Rus) 431.55.
Vaterpolo, moški, skupina A: Ukrajina - Nizozemska 10:7 (2:2, 4:3, 1:1’ 3:1). Vrstni red: Španija 4, Ukrajina 2, Nizozemska 0. Skupina B: Madžarska -Hrvaša 11:5 (2:2, 4:0, 3:2, 2:1). Vrstni red: Madžarska, Hrvaša in Avstrija 2. Skupina C: Bolgarija - Romunija 4:4 (1:0, 2:3, 0:0, 1:1). Vrstni red: Rusija 4, Bolgarija in Romunija L Skupina D: Nemčija Grčija 9:8 (2:2, 3:1, 2:3, 2:2). Vrstni red: Italija 4, Nemčija 2, Grčija 0.
Zenske, skupina A: Francija - Portugalska 13:2 (4:0, 5:1, 1:0, 3:1). Vrstni red: Rusija 2, Francija 2, Portugalska 2. Skupina B-Vbr - Češka 12:8 (6:3, 1:2, 4:2, 1:1). Vrstni red: Madžarska 4, Vel. Britanija
2,	Češka 0. Skupina C: Nizozemska - Grčija 7:6 (2:1, 2:0, 2:1, 1:4). Vrstni red: Nizozemska 4, Grčija 2, Španija 0. Skupina D: Italija - Nemčija 8:4 (2:0, 3:2, 2:1, 1:1). Vrstni red: Italija 4, Nemčija 2, Švica 0.
NOGOMET / V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI PO 4. KROGU
ULTRAMARATON / TRANSAMERICA '95
HIT Gorica sama na vrtni ■ Poraz Beltincev ■ Remi v Prevaljah in Celju
Dušan Mravlje s slovensko zastavo 1. v cilju v New Torku
LJUBLJANA - Četrti krog 1. SNL ni prinesel nobenega presenetljivega izida, saj so favoriti odnesli tri točke, bolj enakovredni tekmeci pa so se zadovoljili s točko. Izolani so tokrat prvič v letošnji sezoni zaigrali pred domačim občinstvom, vodilna HIT Gorica pa je bila pretežak nasprotnik za kaj drugega kot poraz. Izolani so srečanje začeli zelo napadalno in prek Vrabca poskušali povesti, v 20. minuti pa je Izola-ne doletela podobna usoda kot pred dvema dnevoma Ljubljančane v Mariboru. V 20. minuti je bil izključen Debenjak, domači pa vseeno niso znali tega izkoristi. Se več, Goričani so v 47. minuti prvič povedli prek Bečaja, dragi zadetek za goste pa je prispeval novinec v moštvu Goričanov, »Dunajčan« Alfred Jermaniš. Izolani so tako Se vedno na dnu lestvice, igranje na domačem igrišču pa jim je vseeno dvignilo moralo in apetite,
saj se zanimajo za domače igralce na Olimpijini klopi, Sa-mirja Zuliča in Dejana Djura-novica. HIT Gorica je po tej zmagi prevzela primat na prvenstveni lestvici, prihodnjo nedeljo pa bodo brez »skalpa« ostali Beltinci.
Beltinci so tudi tokrat razočarali vse manj številno občinstvo, saj v Športnem parku ne vidijo drugega kot le poraze. Beltinčani so resda krepko oslabljeni, saj je pol moštva poškodovano ali kaznovano ali v vojski. Kljub temu so bili Beltičani boljši nasprotnik v tekmi, iz katere se z tremi točkami vračajo domov velenjski Rudarji. V prihodnjem krogu bo v Novi Gorici po krajši odsotnosti zaradi kazni zaigral Stefan Ska-per, kar bo seveda povečalo učinkovitost napada, vendar bo to najbrž premalo za goriski »dream team«. Prašnikarjevi varovanci pa so poleg Mure in HIT Gorice Se zmeraj nepre-
magani.
Tretji primorski ligaš je gostoval na Prevaljah pri Novi opremi, domov pa se vrača s točko, ki je več kot uspeh glede nato, da so pripotovali brez poškodovanih bratov Lučič in obrambnega igralca Amirja Ružniča. Andrej Zelko je imel najlepso priložnost na celi tekmi in kaj kmalu bi se lahko vrnili domov z zmago, čeprav so se skoraj ves čas branili, napadi Prevaljcanov pa so bili prešibki za trdno obrambo Primorja, ki ji poveljuje veteran Adriano Fegic. O moči obrambe priča dejstvo, da vratar Strajnar že 284 minut ni prejel zadetka.
Lanska pokalna finalista sta se zadovoljila s točkama, prikazana igra na Skalni kleti pa ni obetala nič drugega. Tako je bil v igri, kjer so nekaj časa prevladovali domači nekaj časa pa gostje, z redkimi priložnostmi neodločen rezultat najpravičnejsi.
S tekme Publikum - Mura
Izidi 4. kroga 1. SNL: Maribor Branik - SCT Olimpija 5:1, Izola - HIT Gorica 0:2, Beltinci - Rudar Velenje 0:2, Nova oprema - Primorje 0:0, Biostart Publikum - Mura 1:1.
Vrstni red: HIT Gorica 10, Mura in Rudar 8, Nova oprema in Prhnorje 7, Biostart Publikum 5, Maribor in SCT Olimpija 4, Beltinci 1, Izola 0.
Gregor Cerar
NEW YORK, 19.avg. -Slovenski supermarato-nec Dušan Mravlje je dosegel še eno pomembno zmago v svoji izjemni tekaški karieri. Nekaj minut čez enajsto dopoldne po ameriškem času je s slovensko zastavo v roki z zahodne strani pritekel v newyorški Central Park in po 4725 kilometrih od Los Angelesa do New Vorka dosegel svoj novi osebni, najverjetneje pa tudi svetovni rekord v najdaljših maratonskih tekih.
»Prejšnjih maratonov ni mogoče niti primerjati s tem,« je po priteku na cilj med zvoki glasbe iz kabareta »New York, New York« povedal Dušan Mravlje. Ko so njegovi tekmeci z velikansko skupno zamudo še sopihali po cesti proti Central Parku, je sloven-
ski tekač že odprl steklenico piva in začel podpisovati svoje knjige ob mizi, ki so jo s knjiga1111 o Mravljetu dobro obložili	tekačevi
spremljevalci in slovenski konzulat v NeW Yorku. »Puščava ni bila problem, najhujša je bila vlaga v osrednjih ZDA,8 je izjemno težke vremenske razmere s pogosto stoodstotno vlago, ki ne
dovoljuje normalnega
dihanja, ocenil 42-letni diplomirani inženir strojništva iz Stražišča pri Kranju. Maraton, k1 ga je štirinajst tekmovalcev začelo pred 64 dnevi v Los Angelesu, je. organiziralo	japonsko
podjetje Moonbat. Štirje tekmovalci so nned tekom odstopili, Dušan Mravlje pa prepričljiv0 prehitel vse tekmece-(Barbara Kramžar)
MOTOCIKLIZEM / DIRKA ZA EP V BRNU
PLAVANJE / ZA PK BOR PO LANSKI USPEŠNI SEZONI
Zenič zadovoljen s prvim nastopom
V ostri konkurenci zasedel 23. mesto
Prvi nastop na dirkah za evropsko motociklistično prvenstvo v Brnu na Češkem je naš motociklist Alberto Zenič, sicer član domžalskega HB tea-ma, končal na 23. mestu s slabo minuto zaostanka za prvou-vrščenim.
Zmagal je favorit, Ceh Huleš, ki je tudi na treningu dosegel najboljši čas, na drugo mesto pa se je uvrstil mladi Italijan Rossi. Od slovenskih tekmovalcev je nastopil tudi Član kamniškega kluba Gregor Goreč in zasedel končno 17. mesto, kar pomeni, da le za dve mesti ni prišel do točk.
»S svojim prvim na-
stopom na dirkah za EP sem zadovoljen, čeprav nisem štartal najbolje. Cilj je bil dokončati dirko, uvrstitev med prvo petnajsterico pa bi zame pomenila isto kot zmaga. Na takih dirkah, na
katerih je konkurenca dosti močnejša, kot pri nas, se marsikaj naučiš, zato upam, da se bom udeležil tudi prihodnje dirke 1. oktobra v Barceloni,« je po nastopu v Brnu povedal Zenič.
Naslednji cilj društva mora biti nastop na DP
V minuli sezoni pet kolajn z deželnega prvenstva za začetnike - Letos že četrtič na priprave v Cerknem
Tudi za Borove plavalce se bliža čas začetka nove sezone. Po lanski izredni sezoni, v kateri je naš mlad plavalni klub v kategoriji začetnikov prvič segel po kolajne v deželnem merilu (bi v zimskem in dve v poletnem delu), je pričakovanje za letošnje nastope seveda še večje, zato pa morajo biti priprave na novo sezono še toliko bolj temeljite. Člani tekmovalne skupine in še nekateri mlajši plavalci se bodo tako v nedeljo, 3. septembra že čebto leto zapored podali na enotedenske priprave v Cerknem, kjer so vadbeni pogoji resnično idealni.
PK Bor je v zadnjih letih, lani pa še posebej, dosegel takšno stopnjo razvoja, da je na mladinski ravni bdno vsidran v stvarnost deželnega plavanja, čeprav zaradi omejenega števila tekmovalcev (še) ne more posegati po najvidnejših ekipnih uvrstitvah in se bo s svojimi mladimi tekmovalci v bistvu šele v letošnji sezoni prvič predstavil v absolutni kategoriji (dečki, mladinci in člani).
»Naša tekmovalna skupina se številčno res ni okrepila, je pa zato bolj kvalitetna,« poudarja duša plavalnega kluba Andreina Menegatti. Čeprav velja plavanje za trd šport, v minuli sezoni ni prišlo do večjega
osipa tekmovalcev. Od približno dvajsetih sta namreč izpadla le dva tekmovalca. To je še posebej razveseljivo in kaže tudi na sbokovnost prijema pri delu z mladimi. Posebno spodbudno pa je dejstvo, da rase število mladih v propagandnem sektorju, to je med še neregistriranimi tekmovalci, ki predstavljajo bodočnost kluba.
Tudi pri PK Bor, kot v vsakem športnem društvu, si želijo še izboljšati svoje rezultate. »Zdaj, ko smo se prebili na deželno raven, mora biti naš naslednji cilj nastop na državnem prvenstvu (dečki). Norme, ki jih postavlja italijanska federacija, so precej sboge in tudi velikim društvom uspe plasirati na DP le nekaj svojih tekmovalcev, toda mislim, da ta cilj tudi za nas le ni neuresničljiv,« meni Menegattijeva.
Po povratku s priprav se bo nadaljevala vadba v bazenu na Alturi, za novince pa se bo sezona začela okrog 25. septembra. Zaradi zaprtja bazena Da Vinci (obnovitvena dela) bo letos na Alturi še večja gneča, kot ponavadi. To bo tudi za PK Bor velika ovira, čeprav je našemu klubu uspelo ohraniti vse svoje proge, treba pa se bo sprijazniti z dodeljenimi urniki, (ak)
Obvestila
KK BOR
obvešča, da bo danes, 21. t.m., ob 19.30 na Stadionu - l.maj sestanek staršev in mladih košarkarjev, ki bodo 27. t.m. odpotovali na enotedenske priprave v Radence.
ZSSDI - združene mladinske nogometne ekipe obveščajo, da bo odhod mladih nogometašev na enotedenske priprave v Tolmin v sredo, 23. t.m. iz Bazovice ob 14.00 in s Proseka ob 14.15. Ne pozabiti na športno opremo za en teden.
SK BRDINA
obvešča, da je suhi trening v torek 22.t.m.-, v Repnu pri Kraški hiši, ob 18. uri.
KOŠARKA / V MARIBORU
NOGOMET / NASE EKIPE 1. AMATERSKE LIGE 2E NA DELU
Jadranovi mladinci imeli velike težave že pred samim turnirjem
Zaradi okvare kombija prispeli v Maribor z zamudo - Dva poraza in zadnje mesto
Primorje in Zarja z novim trenerjem Vesna zamenjala precej igralcev
Proseško moštvo bo spet vodil Nevio Bidussi, bazoviško pa Renato Palcini Na Prosek se vrača golgeter Miclaucich - Zmagovalec bo letos osvojil tri točke
Prvi predprvenstveni na-st°p Jadranovih mladincev Se ni začel najbolje, in to ne Sarno zaradi zadnjega mesta, na katerem so obtičati. Turnir v Mariboru, ki ga je zane-s'jivo dobil ljubljanski Slo-Van, je bil namreč zelo kako-v°sten in poraz na obeh tek-*nah je bil še.kar sprejemljiv. Jadranovci pa so že na poti Za Maribor imeli nevšečno-sti s kombijem, tako da so na prvo tekmo proti domačemu Železničarju, ki je tnnur tudi priredil, dopoto-vali z zamudo in samo z osmimi igralci. Ostali so se Inn namreč pridružiti v dru-gem polčasu. Proti telesno nolje pripravljenim in višjim nasprotnikom so jadranovci P° pričakovanju izgubili, čeprav so se v prvem polčasu Povsem enakovredno boriti, Sai so zaostajali le za tri točke (37:40). V nadaljevanju so se jim sicer pri-onuztli še ostati soigralci, ki Pa so bilkneogreti«, tisti, ki
igrali v prvem polčasu, so odi utrujeni, tako da je bil 'nsok poraz neizbežen.
Na srečanju za 3. mesto So se jadranovci pomeriti z jhariborsko Bavario. Ker pa je naša ekipa svojo prvo tek-810 igrala z zamudo, je mo-rala igrati mati finale takoj P° kosilu. Po prvem polčasu 80 jadranovci zaostajali že za 30 točk (33:63), nato pa so se *e zbrali, tako da so Mariborčanom v drugem delu tekme nuditi trši odpor.
«Glede na prave dogodivščine, ki smo jih doživeli na tem gostovanju, smo z nastopom na tem turnirju lahko zadovoljni, saj smo si nabrali dragocene izkušnje. Predvsem pa smo spoznali, da nas čaka še ogromno dela- 2e s tem tednom in do začetka pouka bomo imeti heninge dvakrat dnevno, da bl se čimbolje pripravili za
mladinsko državno prvenstvo, ki bo seveda zelo naporno,« je dejal Jadranov trener Andrej Vremec.
POLFINALE
Železničar - Jadran 72:55 (40:37)
JADRAN: Brazzani 3 (1:4), Požar 5 (1:2), Jogan 4 (0:2), Cej 13 (1:7), Guštin, Slavec, Umek 12 (2:3), Starc 9 (1:2), Sosič, Valente, Stokelj, Velinsky 9 (3:4).
TEKMA ZA 3. MESTO
Bavaria - Jadran 96:68 (63:33)
JADRAN: Brazzani 6, Požar 6 (1:2), Guštin 2, Jogan 6, Cej 11 (2:3), Slavec 6 (2:2), Umek 11 (3:5), Starc 8 (0:2), Sosič 1 (1:2), Velinsky 7 (2:3), Stokelj 4, Valente.
VRSTNI RED: 1. Slovan Ljubljana, 2. Železničar Maribor, 3. Bavaria Maribor, 4. Jadran.
Bo Miclaucich pri Primorju spet serijsko zabijal gole?
Vse tri slovenske enajsterice, ki bodo nastopile v prvi amaterski ligi, prvenstvo se bo pričelo 24. septembra, so že pričele s pripravami.
Vsak trener ima svoj koncept dela. Neka tri posvetijo prve dneve priprav samo telesni kondiciji, drugi pa že od vsega začetka »«dovolijo« igralcem brcati žogo. Prostora za tek na Krasu ne manjka, zaradi tega večina ekip začenja trening prav s tekom po gozdovih in se nato vrne na igrišče, kjer so na vrsti vaje z žogo. Poglejmo sedaj, kako se pripravljajo Primorje, Vesna in Zarja.
Po dveh letih se vrača na klop Primorja Nevio Bidussi, ki je Prosečane v preteklosti vodil že tri leta,
Breg meri na napredovanje Pri Dolini vse še negotovo
Med enajstericami, ki se že pripravljajo za novo sezono, sta tudi obe dolinski ekipi Breg in Dolina, ki bosta nastopili v 3. amaterski ligi. Obe ekipi bosta imeli precej pesteo predprvenstvo. Bodisi Breg kot Dolina bosta nastopila na turnirju Naši fantje v organizaciji SD Breg (turnir se bo pričel 28. avgusta s srečanjem Breg - Dolina) in na memorialu bratov Husu v organizaciji SD Primorje. Tretjega septembra bo na sporedu prvo kolo deželnega pokala. Prvenstvo 3. amaterske lige pa se bo pričelo 1. oktobra.
Nekaj več novosti je pri Bregu. Nov je namreč trener - Toni Podgornik, ki je v preteklih dveh letih treniral ekipo Stocka in jo popeljal iz 3. v 2. amatersko ligo. Kot
nogometaš je igral tudi pri kriški Vesni. Ob njemu bo kot pomožni trener Gianni Fontanot. Novih igralcev je na seznamu še kar: Maiorano (Kras), De Simon (Edi-le), Vidonis (Portuale), Marincich (Muggesana), Bozzi in Slavec (oba Dolina). Tem igralcem in lanskim bi se morali pridružiti še nekateri novi obrazi. Podgornik je začetek priprav posvetil predvsem nabiranju kondicije. Igralci se pripravljajo na travnikih okoli nogometnega igrišča. Trener še kar zadovoljno gleda na novo pravilo o dodelitvi treh točk za vsako zmago. Ekipa bo vedno stopila na teren z namenom, da odnese celotni izkupiček, vendar konec koncev, važno je tudi ne izgubiti. Torej največ pozornosti je treba posveti-
ti takoimenovanemu angleškemu povprečju (zmaga doma in remi v gosteh). Cilj ekipe je seveda napredovanje.
Pri Dolini pa je trenutno še vse zelo negotovo. Trener Mario Tron, ki bo že tretje leto sedel na klopi dolinskega moštva, je sicer začel s pripravami. Udeležba pa je skromna, saj je več igralcev na počitnicah in nekateri se bodo vrnili le ob koncu meseca. Novih obrazov trenutno še ni. Trener Tron je posvetil priprave bodisi vzdržljivost kot vajam z žogo. Novo pravilo treh točk pa je po mnenju Trona zelo pozitivno. Cilj ekipe je popraviti vtis po lanskem katastrofalnem prvenstvu, odvisno od prihoda novih igralcev pa je, ali bo ekipa lahko dosegla še kaj več. (E.B.)
v tem času pa popeljal ekipo iz druge amaterske v promocijsko ligo. Priprave so namenjene bodisi telesni pripravljenosti, kot tak-tično-tehničnim vajam. Trenerju pomaga Marjan Babuder, ki je hkrati tudi trener vratarjev. Bidussi je mnenja, da novo pravilo treh točk za zmago ne bo bistveno spremenilo poteka prvenstva. Edina razlika je lahko v tem, da je s tem pravilom lažje nadoknaditi zaostanek na lestvici. Glede igralskega kadra je pomembna vrnitev Mi-claucicha, katerega se brez dvoma na Proseku vsi spominjajo zaradi njegovih številnih zadetkov. V preteklih dveh sezonah je igral pri Roianeseju. Trenutno trenirata še dva nova igralca: Pescatori (Zarja) in Crocetti (San Luigi). Cilj ekipe je čim višja uvrstitev. Ekipa bo sodelovala poleg na turnirju bratov Husu tudi v deželnem pokalu.
Pri Vesni je glede igralskega kadra prišlo do važnih sprememb. Ekipo so zapustiti Jurincich, Derotta, Beorchia in Padoan. Vsi so bili le na posodo in so se zato vrnili v matično društvo. Zaradi tega je kriško društvo najelo več igralcev: prišli so Scala (Costalunga), Zocco (San Giovanni), Carli (San Luigi), Niko Sedmak (Zarja) in Pipan (San Luigi). Trener je še naprej Moreno Nonis, ki je lani kot debitant opravil svoje delo zelo dobro. Nonis je prve dneve priprav posvetil atletski pripravi. Sele kasneje se bodo spopadli z žogo. Trener vratarjev je Enzo Cioffi. Nonis meni, da novo pravilo o treh točkah ne bo imelo velikega vpliva. Križani želijo vsaj ponoviti lansko uspešno pr-
venstvo (končno 4. mesto). Seveda pa po tihem upajo v kaj več. Vesna bo že konec tedna igrala na turnirju v Spetru ob Soči in sicer proti Gradeseju in Sataran-zanu, nato pa bo sodelovala na deželnem pokalu. Tudi odborniki kriškega društva pa so te dni precej aktivni, saj pripravljajo za začtek prvenstva fotografsko razstavo ob 30. obletnici vključitve društva v Coni. Nestrpno pa pričakujejo tudi sobotni nastop Triesti-ne v Križu.
Novega trenerja ima tudi Zarja Renato Palcini je v zadnjih sedmih letih treniral člansko ekipo San Lui-gija in z njo iz druge amaterske lige napredoval v elitno ligo. Palcini se je po tako dolgem obdobju hotel priezkusiti v novi stvarnosti in je zato z velikim navdušenjem sprejel ponudbo bazoviškega društva. Priprave slonijo bodisi na izpopolnjevanju tehnike kot na izboljšanju vzdržljivosti. Ekipa ni še popolna, nekaj novih obrazov pa je že prišlo. Prisco (San Ser-gio), Sabini (San Giovanni), Derotta in Jurincich pa se vračata od posojila pri Vesni. Glede treh točk je trener Palcini zelo zadovoljen, saj rad predvaja napadalno igro tudi v gosteh. Palcini je tudi zadovoljen z dejstvom, da ekipa razpolaga z nekaterimi perspektivnimi mladinci, ki jih bo skušal valorizirati. Glede na zadnja prvenstva sodi Zarja v ožji krog favoritov za napredovanje. Ali ji bo v tretje uspelo? Zarja bo sodelovala na turnirju bratov Husu, pred prvenstvom pa bo odigrala vrsto prijateljskih srečanj (konec tedna proti Montebellu).
E.Bevk
NOVICE
MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA ČEŠKE
VESLANJE / SP V TAMPEREJlT
Enqvist v finalu boljši od Kaibacheija
INDIANAPOLIS (dpa) - V finalu mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v ameriškem Indianapolisu z nagradnim skladom milijon dolarjev je Šved Thomas Encjvist s 6:4,6:3 premagal Nemca Berna Karbacherja. V polfinalu sta izpadla prvi in drugi nosilec Američan Pete Sampras in Hrvat Goran Ivaniševič. Sampras je proti Karbacherju izgubil s 4:6,6:4 in 6:1, Ivaniševič pa je proti Enqvistu izgubil že četrtič zapored. Šved je tokrat Hrvata premagal s 6:1,1:6 in 6:3.
Agassi zmagal v New Havenu
NEW HAVEN (dpa) - Zmagovalec mednarodega moškega teniškega turnirja ATP v New Havnu je American Andre Agassi. V finalu je s 3:6, 7:6 (7:2), 6:3 premagal Nizozemca Richarda Krajicka. Krajicek je v polfinalu s 6:4 in 6:4 premagal Rusa Jevgenija Kafelniko-va, Agassi pa Švedskega veterana Matsa VVilandra s 6:3 in 6:3.
Michalczevvski ostaja prvak
DUSSELDORF (dpa) - Nemški boksar poljskega porekla Dariusz Michalczevvski ostaja svetovni prvak v polsrednji kategoriji po verziji VVBO. Michalczevvski je v soboto zvečer pred 11 tisoč gledalci v Dusseldorfu premagal izzivalca Everarda Armenta s k.o. v peti rundi. Michalczevvski je v 28. profesionalnem dvoboju zabeležil že 28. zmago in zanjo prejel milijon nemških mark
Vse zmage v Azijo
ATLANTA - Na predolimpijskem turnirju v badmintonu so manjkali vsi najboljši evropski igralci, posamična zmagovalca iz Barcelone Kusuma in Susantijeva ter svetovni prvak Arbi. V vseh petih konkrencah so tako zmagah Azijci: Susanto (Indonezija) in Ye (Kitajska) med posamezniki ter dvojice Gunavvan - Suprian-to (Indonezija), Gilova - Jangova in Kirn - Gilova (vsi Koreja). USA Open je bil tudi deseti turnir svetovnega pokala. (2. Z.)
Zmagi v V. Britanijo in Francijo
SPDNDLERUV MLYN - Evropsko prvenstvo v gorskem kolesarstvu se je končalo z dirkama v krosu za člane in Članice. Pri članicah je zmagala Britanka Caroline Alexander, potem ko je v drugem od štirih krogov do takrat vodilni Švicarki Chantal Daucourt podla guma. Ko je v 4. krogu zračnica počila Se drugič, je odstopila. Druga je v cilj prišla Španka Silvia Rovira, tretja pa v veliko navdušenje približno 25.000 gledalcev češka tekmovalka Katerina Neumannova. Slovenka Spela Perc je imela prav tako smolo s počenimi zračnicami. Ze na prvem spustu v prvem krogu ji je dvakrat zapored podla zadnja zračnica, zato je odstopila.
Pri danih, ki so vozili Sest 8.5- kilometrskih krogov, je povedel Italijan Luca Bramati, v 4. krogu pa ga je dohitel 29-letni francoski prvak Jean Christophe Savignoni, ki mu je nato v 5. krogu že ušel za minuto in na koncu zmagal s prednostjo veC kot dveh minut. Drugi je bil Bramati, tretji Se en Francoz, Christophe Dupouey, Četrti lanski mladinski svetovni prvak Francoz Miguel Martinez in Sele peti prvi favorit, Norvežan Rune Hoydahl, ki je letos dobil že Štiri dirke svetovnega pokala. Od naših petih predstavnikov je najbolje nastopil AleS Boškin, ki je v cilj prišel 67. Marjan Jauk je vozil okoli 50. mesta, a nato v zadnjem krogu odstopil. Slovenska reprezentanca je tako nastop na EP končala brez vidnejših uvrstitev. (A D.)
GOLF / MAJOR CHAMPIONSHIP
John Daly, Corey Pavin, Ben Crenshavv in Steve Elkington
Poklicni svet golfa živi podobno kot poklicni teniski svet. Ali nasprotno. Pravzaprav je sistem tekmovanja ATP in organizacije turneje delno povzel po sistemu PGA. Poleg sedeža na Floridi imata svetova Se nekaj skupnega: štiri najvecje turnirje v sezoni, ki se pri tenisu imenujejo turnirji za Grand Siam, pri golfu pa Major Championships. Medtem ko se tenisaci na turnirjih v Severni Ameriki pripravljajo na US Open, so igralci golfa s turnirjem PGA Championship v kalifornijski Rivieri v Los Angelesu zaključili letošnji Major Championship.
British Open ali krajše The Open so prvič odigrali leta 1860 v ribiški vasici Prestvvick na zahodni obali Škotske. Prvi US Open je potekal 35 let pozneje v Nevvportu. British Open so doslej priredih na štirinajstih različnih igriščih, slovi pa kot turnir z močnim priokusom konservativnosti in tradicionalizma. US Open skoraj vsako leto organizirajo drugje - navadno v bližini velikih mest - letos pa je turnir potekal v Southamptonu v državi New York.
Glavno vlogo na letošnjem British Open je odigral razvpiti, zapiti, ozdra-
vljeni alkoholik, pa spet zapiti, suspendirani in vnovič ozdravljeni alkoholik John Daly, ki je po PGA leta 1992 v play-offu proti Italijanu Constantinu Roc-ci osvojil drugi Major v svoji karieri. Daly, ki se je takoj po zmagi obril in bil v »tigrastem« suknjiču gost Jaya Lena na nočnem showu NBC, je lani na višku objestnosti namerno oviral Jeffa Rotha, s katerim sta skupaj igrala v »flightu« (ffight - skupina igralcev, ki skupaj odigra). To je Jeffovega 62-letnega očeta Boba tako razkačilo, da je pritekel na igrišče in Johnu skočil na hrbet.
Luca Cadalora na najvišji stopnički
V nižjih kategorijah prva lanska prvaka
Slovenska čolna danes v
predtekmovanju
Luca Cadalora je v deseti dirki prvič zmagal (Telefoto: AP)
BRNO - Po včerajšnji VN CeSke smo morali kar Štiri ure Čakati, da so organizatorji le potrdili zmagovalca dirke v kraljevskem razredu. Ze takoj po zmagi Italijana Luče Cadalore so se namreč pojavile govorice, da je njegova yamaha prelahka in da bo diskvalificiran. Toda nekaj po 17. uri je le obveljal vrstni red, dosežen na stez, saj so temeljito preverili motocikle treh prvou-vrSCenih.
Tako je Cadalora na deseti dirki v pollitrskem razredu zmagal prvič v letošnji sezoni. Za seboj je pustil oba Avstralca Michaela Doohana in Daryla Beattie-ja. Cadalora je z yamaho prvi prevoziT 118.66 km in izboljšal tudi rekord kroga. 17. krog je prevozil v 2:02.812 oz. s 158.115 km/h, pred dvema letoma je Wayne Rainey za to porabil 2:03.266. Vodilni v svetovnem pokalu Doohan je osvojil drugo mesto z več kot Štirimi sekundami zaostanka. Do konca letošnjega prvenstva so še tri dirke, Doohan pa vodi v skupnem seštevku s 190 točkami pred Beattiejem (171) in Cadalora (135).
»Vso sezono smo garali za to zmago, ki sem je zelo vesel. Čutil sem, da tu lahko zmagam Se posebej po odličnih vožnjah na treningih,« je bil široko nasmejan ModenCan.
Doohan je z drugega mesta prav tako slabo Starta! kot Cadalora, oba pa je prehitel Japonec Nurifumi Abe. Avstralec je že v drugem krogu prevzel vodstvo, medtem ko je Cadalora vozil na tretjem mestu. Vse do 14. kroga je Cadalora sledil Doohanu, nato pa ga je prehitel in ga pustil
Ce je lani 24-letni Južnoafričan Emie Els vejal za igralca, ki je z zmago na US Open zelo hitro prodrl v svet najveCjih, je Corey Pavin (na sliki) do letošnje zmage na US Open veljal za vrhunskega profesionalca, ki mu veliki met še ni uspel. Podobno je do zmage na PGA Championship turnirju veljalo tudi Steva Elkingtona, ki je v play-offu opravil s Celinom Montgomerijem. Da bi bila ironija Se večja, je po lanskem katastrofal-
daleč za seboj.
V nižjih kategorijah sta zmagala oba branilca - v razredu do 250 ccm Massi-miliano Biaggi (aprilia) in v 125 ccm Kazuto Sakata (apriha).
Izidi - 500 ccm (118.668 km): 1. Cadalora (Ita, yamaha) 45:28.726 (156.558 km/h), 2. Doohan (Avs, honda) 45:32.874, 3. Beattie (Avs, suzuki) 45:38.125, 4. Capirossi (Ita, honda) 45:44.372, 5. Itoh (-Jap, honda) 45:47.557, 6. Criville (Spa, honda) 45:50.678, 7. Reggiani (Ita, apriha) 45:51.268, 8. Checa (Spa, honda) 45:56.046, 9. Barros (Bra, honda) 45:56.144, 10. Hodgson (VB, yamaha) 46:00.566; 250 ccm (107.880 km): 1. Biaggi (Ita, aprilia) 41:56.606 (154.322 km/h), 2. Harada (Jap, yamaha) 41:56.760, 3. Waldmann (-Nem, honda) 42:10.626;
nem zadnjem dnevu na US Open (78 udarcev zadnji dan, poraz proti Elsu v play-offu na 18. luknji) in letošnjem pomanjkanju sreče na PGA Montgome-rie postal »najveeji med tistimi brez Major zmage«.
Masters so prvič prirediti leta 1934 v Augusti v državi Georgija, kjer je tudi ostal. Na njem je letos zmagal Ben Crenshavv. Zmaga pa ni bila presenečenje, kajti Ben je bil v Augusti najboljši že leta 1984.
Jaka Lucu
125 ccm (102.486 km): 1.
Sakata (Jap, aprilia) 42:08.715 (145.904 km/h), 2. H. Aoki (Jap, honda) 42:16.211, 3. Saito (Jap, honda) 42:16.682.
Vrstni red za SP (po 10 od 13 dirk) - 500 ccm: 1. Doohan 190, 2. Beattie 171, 3. Cadalora 135, 4. Criville 118, 5. Puig (Spa, honda) 99, 6. Itoh 94; 250 ccm: 1. Biaggi 213, 2. Harada 169, 3. VValdmann 164; 125 ccm: 1. Aoki 181, 2. Sakata 127, 3. Perugini (Ita, aprilia) 112.	(MAn)
MUNCHEN - Gerhard Berger nadaljuje s konfrontacijami z Michaelom Schumacherjem, s katerim bo v prihodnji sezoni najbrž moštveni kolega pri Ferrariju. »Ce trdi, da bo na vsaki dirki rezervni avtomobil pripravljen zanj, je to nekaj povsem drugega, kot so mi povedali pri Ferrariju. To pomeni, da eden od naju laže,« je za avstrijski radio povedal Berger.
Schumacher, ki je prejšnjo sredo sporočil, da bo prestopil k Ferrariju, izhaja iz dejstva, da bo v moštvu »številka 1«, Čemur pa Berger ostro nasprotuje: »Smešno, da si domnevno najboljši tekmovalec v nekem športu, kar je zame še vedno tudi formula 1, zmeraj znova žeti zagotoviti najboljši material in si žeti slabe moštvene kolege. Ce bo Se naprej Slo tako, si bi za kolega najel japonskega dirkača Nakajimo, tako da sploh ne bo nobenega dvoboja v moštvu.« Kljub temu Berger zagotavlja, da ne gre za prepir s Schumacherjem in se Nemca niti ne boji, se pa vseeno sprašuje: »Zakaj Nemec enostavno ne nastopi z enakim orožjem, kot je to paC v Športu v navadi?«
TAMPERE (STA) -Predsednik Svetovne veslaške zveze Denis Osvvald je vCeraj v finskem Tampereju odprl veslaško svetovno prvenstvo, ki se ga letos udeležuje rekordnih 58 držav. Včeraj so bila na sporedu predtekmovanja ženskih osmercev, oba slovenska Čolna - enojec in Četverec - pa bosta v predtekmovanju nastopila danes.
Ze dan prej je bil v Tampereju kongres FISA, na katerem so kanadskemu St. Catharinesu dodeliti svetovno prvenstvo za leto 1998, niso pa spregovoriti o novem tekmovalnem koledarju, ki predvideva tri do štiri tekme v različnih državah, ki naj bi zbrale vso svetovno elito in veslanje naredile bolj zanimive za širšo svetovno javnost. Koledar naj bi stopil v veljavo leta 1997.
Slovenska Čolna sta imela pri žrebu kvalifikacijskih skupin različno srečo. Iztok Cop, ki ima težave z bronhiji, bo v skifu veslal v peti skupini skupaj z Ukrajincem Aleksandrom Kimicem, Britancem Michaelom VVebbom, Turkom Alijem Rižo Bila-lom in Argentincem Martinom Martinijem. Glede na sestavo skupine njegova zmaga in s tem neposredna uvrstitev v Četrtkov polfinale skoraj ne bi
Berger Schumacherja sploh ni želel primerjati z Ayrtonom Senno. »To sploh ni mogoče. Senna je imel veliko karizmo, bil je daleč spredaj. Ze na začetku poskusa primerjave lahko neham razmišljati o tem,« je pojasnil Tirolec, ki misli, da bo z Nemcem lahko sodeloval. »Dokler mi Ferrari ne najame dvoposteljne sobe z gospodom Schumacherjem, ne bo nobenih težav,« je menil Avstrijec, ki so mu v moštvu iz Maranella že pripravili pogodbo, do konca avgusta pa se mora odločiti, Ce bo ostal pri Ferrariju. Možnost za to je 50:50, Bergerju pa se
smela biti vprašljiva. Na Startu je 33 čolnov v šestih skupinah, glavni favoriti za neposredno uvrstitev v polfinale pa so: Švicar Xeno Miiller v prvi skupi' ni, Nemec Thomas Lang® v drugi, Cop v peti in Estonec Jurij Janson v sesti. V drugi skupini bosta boj za prvo mesto bila Egipčan Ibrahim Ali in Italijan Giovanni Calabrese, v Četrti pa najverjetneje Kanadčan Derek Porter in Ceh Vaclav Chalupa.
Slovenski Četverec brez krmarja v postavi Jam Klemenčič, Sadik MujkiC, Milan Janša in Denis Zve-gelj pa bo nastopil v prvi
skupin, najmočnejši
izmed vseh štirih. Najmočnejši tekmec Blejcev za prvo mesto pa bo Čoln iz Hrvaške, letos tretji v Luzernu, in Poljske, lani 5. na SP v Indianapolisu. V prvi skupini bodo nastopili Se Čolni Belorusije. ZDA, in Ukrajine. Tudi zdravje slovenske Četverice ni najboljše, saj je Milan Janša prehlajen, zato je pričakovati napeto tekmo. Dvaindvajset čolnov je razdeljenih v Štiri skupine-V drugi so favoriti svetovni prvaki Italijani, v tretji srebrni Francozi in v četrti bronasti Britanci. Vsi čolni, ki jim ne bo uspelo zmagati, bodo morali v sredo v repasaž za četrtkov polfinale.
nikamor ne mudi. Dejstvo, da je Ferrari najel Schumacherja, pa nima nic pri njegovem oklevanju. »Moja odločitev o tem, ce bom prihodnje leto še vozil za Ferrari, je odvisna od tega, s katerim avtomobilom lahko zmagam,« je dejal Berger. Italijani bi radi najpozneje na veliki nagradi Italije v Monzi (10. september) predstavili svoje moštvo za leto 1996. Berger ima v načrtih se McLarna in Benettona, njegova morebitna zamenjava pri Ferrariju pa naj bi bil sedanji testni voznik Nicola Larini. (J. M.)
FORMULA 1 / GERHARD BERGER
»Dokler mi ne najamejo dvoposteljne sobe s Schumacherjem, ne bo težav«
TENIS / ZMAGALA V TORONTU
Seleševaže v top formi
V finalu boljša od Coetzerjeve Sabatinijevi prepustila le igro
TORONTO (dpa) - Mo-Dika Seleš je po dobrih dveh Jetih odsotnosti s teniških igrišč že na prvem turnirju 26 serijo WTA znova zmagala- V finalu na odprtem teniškem prvenstvu Kanade v Torontu je namreč z gladkim 6:0, 6:1 premagala Južnoa-fričanko Amando Coetzerje-vo, potem ko je v polfinalu deklasirala Argentinko Gabrielo Sabatini s 6:1 in 6:0, za gladko zmago pa je potrebovala le 47 minut. Coetzerjeva jev polfinalu odpravila Čehinjo Jano Novotno s 6:4 in 6:3.
Ne samo, da je Monika v vrhunski formi, ampak iz srečanja v srečanje igra bolje in preseneča tudi največje nptimiste. »Trenutno se vse njema. Sama nisem pričakovala tako dobre igre in zelo dobro se počutim. Znova sem dobila tisto pravo veselje do tenisa,« je nad Uspešno vrnitvijo nekoliko presenečena tudi igralka sama.
Monika se na teniškem igrišču spet počuti tako dobro, da že razmišlja tudi o iem, da bo znova zaigrala v Nemčiji. Tam je igrala pred prekinitvijo kariere, ko jo je 30- aprila 1993 z nožem napadel navijač Steffi Graf. Za Časnik Welt am Sonntag je igralka izjavila: »Seveda bom v Nemčiji znova igrala. Upam, da že kmalu. Iz Nemčije, na katero imam le-Pe spomine, od navijačev dobim tudi precej pošte.« 21-letna igralka ni izključila niti nastopa na turnirju v Roten-baumu pri Hamburgu, kjer se je napad nanjo zgodil.
»Igra tako dobro, kot bi bila ves čas prisotna na turnirjih,« je po hudem porazu dejala Sabatinijeva. Seleševa i1 je dala brezplačno uro tenisa. pa čeprav je Sabatinijeva
dejala, da je igrala dobro. »Prav nič se ni spremenilo. Se boljša je kot prej,« je dejala osma z računalniške lestvice. S komplimenti niso skoparile niti ostale igralke. »Ima najmočnejši servis na touru WTA,« je po četrfinal-nem porazu (2:6, 3:6) povedala Nemka Anke Huber. »Monika je razred zase,« pa je komentirala Američanka Kimberiy Po, ki jo je Seleševa s 6:0 in 6:3 odpravila v 2. krogu. Francozinja Mary Pierce je že napovedala zmago Seleševe na US Opnu. Tudi prva igralka sveta Nemka Steffi Graf je bila presenečena: »Kaže, da se je vrnila prava Monika, kakršno smo poznali od prej.«
Mnogi govorijo o »sanjski« vrnitvi, kakršno je za lastno samozavest potrebovala Monika, nujno pa tudi celoten tour WTA, kijev zadnjih letih postal popolnoma nezanimiv. Ob tem je treba povedati, da ima Seleševa poškodovano koleno, vendar igra z enako vztrajnostjo in vnemo, kot ju je kazala že leta 1993 in prej. V stavnicah v Las Ve-gasu so kvote za njeno zmago na odprtem prvenstvu ZDA s 6:1 padle na 3:1.
BOKS / PET MESECEV PO IZPUSTITVI IZ ZAPORA
Uspešna vrnitev Mikea Tysona - Za vsako sekundo zaslužil 280.898 dolarjev!
McNeeleya onesposobil že v 1. krogu
LAS VEGAS (dpa) - Pet mesecev po izpustitvi iz zapora se je nekdanji boksarski svetovni prvak v težki kategoriji Američan Mike Tyson uspešno vrnil v ring. Tyson je dvoboj proti Petru McNeeleyju dobil že po minuti in 29 sekundah zaradi diskvalifikacije nasprotnika. McNee-leyjev trener Vinny Vecchione je namreč takrat proti pravilom stopil v ring, ker je Tyson njegovega varovanca že dvakrat »poslal« na tla in s tem končal dvoboj. Tyson, ki več kot Štiri leta ni nastopal, je pred skoraj 17.000 gledalci zabeležil 42. zmago v profesionalni karieri, v kateri je doživel vsega en poraz.
»Vesel sem, da je dvoboj mimo in da so ga ustavili. Vsi vedo, da hočem videti kri, na srečo pa ni bil nihče ranjen. Dobro sem boksal,« je takoj po tekmi povedal Tyson. Tysonu pa se je nastop izplačal tudi finančno. Za vsako sekundo je prejel kar neverjetnih 280.898 dolarjev. Poraženec je prejel še vedno zavidljivih 800.000 dolarjev za nastop.
Tyson ni nastopal vse od 28. junija 1991, ko je po točkah premagal Razorja Ruddocka. Po 49 mesecih in 22 dneh pa je bilo vse kot prej. Tyson, prepričan v lastne moči in novo zmago, je pometel z nasprotnikom, ki ni zdržal niti prve runde. Ze kmalu po začetku je bil izid dvoboja, ki se je končal prej, kot je večina pričakovala, znan. McNeeley se je takoj po začetnem znaku pognal na nasprotnika, Tyson se je spretno nagnil in ga z desnico po 15 sekundah prvič poslal na tla. »Samomorilec McNeeley«, tako je zapisal časnik USA Today, je skušal z agresivnostjo presenetiti nasprotnika, vendar taktika tokrat ni igrala nikakršne vloge in nekdanji svetovni prvak je kmalu opravil svoje. Vse je bilo kot nekoč, le Tyson je nekoliko spremenil imidž. Na eno ramo si je dal vtetovirati Maoja, na drugo pa lani umrlega teniškega
zvezdnika Arthurja Asha, še vedno pa tako kot prej nastopa brez nogavic.
»Za menoj so hudi časi. Vesel sem, da spet lahko boksam. Bil sem pripravljen na vse,« je dejal železni Mike.
»Peter je star 26 let in nisem želel, da bi ga povsem onesposobil,« je razložil Vecchione, za katerega se ne ve, koliko je dobil od 800 tisoč dolarjev, kolikor je zaslužil njegov boksar. 16.736 gledalcev v hotelu MGM Grand Gardens, ki so za ogled dvoboja skupno odšteli rekordnih skoraj 15 milijonov dolarjev, je po dvoboju vpilo, da gre za prevaro. »Bil sem že kar »prizadet«, pri drugem padcu pa sem si poškodoval kolensko vez. Popolno-
ma se strinjam s trenerjevo odločitvijo,« je povedal McNeeley, ki je za svoj zadnji dvoboj aprila letos dobil vsega 800 dolarjev. Celo Tyson se je nasmejal tej izjavi.
Kljub nedoraslemu tekmecu je bilo Tysonovo olajšanje po dvoboju opazno. »Pritisk na Tysona je bil ogromen. Vsi so ga slavili kot odrešitelja boksa, še preden so napovedali njegov dvoboj,« je dejal Ferdie Pacheco, nekadnji menedžer Muhamed Alija. Dan pred 64. rojstnim dnevom svojega manadžerja Dona Kinga je Tyson izpolnil velika pričakovanja. Po celem svetu je vladala velika histerija pred njegovo vrnitvijo. Dvoboj so neposredno prenašali v 95 državah. 4. novembra se bo Ty-son pomeril z Bustherjem Matthisom ml. ali Brucom Seldonom. Slednji, sicer svetovni prvak v težki kategoriji po verziji WBA, je s tehničnim k. o. po 1.47 minute boja v 10. rundi uspešno ubranil naslov proti izzivalcu rojaku Joeju Hippu.
McNeeley se je takoj uklonil premočnemu Tysonu (AP)
ODBOJKA / CETVEROBOJ
Italija osvojila predolimpijski turnir v Atlanti
V finalu so »azzurri« z gladkim 3:0 premagali brazilsko vrsto
Italija - Brazilija 3:0 (17:15,15:9,15:5)
Italija: Meoni 1+0, Bernardi 2+8, Gravina 8+13, Giani 11+26, Can-tagalli 1+5, Gardini 1+15, Bovolenta 0+4, Papi 6+7, Pasinato 1+1, Tofoli 0+0, Bracci 4+6. Zorzi ni igral.
Brazilija: Leandro 1+1, Gilberto 4+16, Car-lao 6+17, Negrao 5+24, Nalbert 1+13, Reinaldo 4+12, Max 0+3, Pinha 0+2, Douglas 0+0, Roese 2+0. Alexandre in Ma-nius nista igrala.
Trajanje setov: 52, 31, 28 minut. Zgrešeni servisi: Italija 21, Brazilija 27. Asi: Italija 4, Brazilija 5. Blok: Italija 13+6, Brazilija 7+5. Sodnika: Hirota (Jap), Bleu (Zda).
ATLANTA - Italijan-
ski odbojkarji nadaljujejo s serijskimi zmagami. Na predolimpijskem četveroboju ob 100. obletnici odbojke so v finalu gladko premagali Brazilce in se jim hkrati oddolžili za torkov poraz v kvalifikacijskem delu turnirja. Izjemno napet prvi set je trajal rekordnih 50 minut, po njem pa so Brazilci pustili »azzur-rom« prosto pot do zmage. Najboljši mož na igrišču je bil Giani, tudi na tem srečanju pa si je selektor Italijanov Julio . Velasco privoščil pustiti standardnega podajalca Meonija na klopi za rezerve.
V tekmi za 3. mesto je reprzentanca ZDA s 3:0 premagala Japonsko.
KOLESARSTVO / V ZURICHU
Johan Musseuvv po zmagi tik pred končnim slavjem
ZURICH - Kolesarski svetovni pokal je trdno v rokah Belgijca Johana Musseuvva, ki je osvojil že tretjo zaporedno dirko za to sezonsko lovoriko. Musseuvv ima namreč zdaj na skupni razvrstitvi 199 točk, drugouvrščeni Laurent Jalabert pa 111. Zmagovalec dobi 50 točk, do podelitve pokala pa manjkata le še dve dirki.
Včeraj je že na samem začetku 235 kilometrov dolge proge pobegnilo šest manj znanih kolesarjev, med katerimi je bil še posebno aktiven Italijan Scinto. Pet pobeglih je glavnina ujela deset kilometrov pred ciljem, Scinta pa le dva. V končnem Sprintu na velodromu Or-likon je Musseuvv za nekaj borih centimetrov prehitel Giannija Bugna, ki očitno ujame dobro formo vsakič, ko se bliža svetovno prvenstvo.
VRSTNI RED: Musseuvv (Bel) 5:34.15; 2. Bugno; 3. Furlan v zmagovalčevem času. SVETOVNI POKAL: 1. Johan Museeuvv (Bel) 199 točk; 2. Laurent Jalabert (Fra) 111; 3. Mauro Gianetti (Svi) 100; 4. Fabio Baldato (Ita) 91; 5. Gianni Bugno (Ita) 88; 6. Maurizio Fondriest (Ita) 82; 7. Maximilian Sciandri (Ita).
TENIS / AGASSI J EVA VRNITEV V SVETOVNI VRH
Dream Team ali Čudaški par
Idila ob Brooke in Bradu - Obdobje velikega rivalstva
Leta 1993 je bil Andre Agassi nesrečen človek. Zaradi poškodbe zapestja je lahko odigral le trinajst turnirjev (zmagi v San Franciscu in Scottsda-leu), v Avstraliji in na Roland Garrosu ni nastopil, vvimbledonski naslov je branil brez treninga, pretežak in preveč ciničen, na US Open pa je v prvem krogu doživel enega najtežjih porazov v karieri proti mlademu Švedu Thomasu Enqvistu. Decembra je hodil od specialista do specialista in si vsak dan zastavljal isto vprašanje: »Bom sploh še kdaj igral tenis?«
Brad in Brooke
Danes je Andre Agassi kralj moškega profesionalnega tenisa, ki je od vrnitve v svetovni tenis, v katero je marsikdo upravičeno dvomil, marca lani osvojil Scottsdale, Toronto, US Open, Dunaj, Pariz - Bercy, Australian Open, San Jose, Key Biscane, VVashington, Montreal in Cincinnati. Kaj se je v tako kratkem obdobju zgodilo s čudom iz Las Vegasa, punkerjem, fluorescentnim ptičem, deviško belim dečkom, s hamburgerji nabasanim Irancem, ki je imel ob sebi Nicka Bol-
letierija, ki ga je naučil živeti za imidž in od imidža, ki ga je na vsakem koraku spremljal in omejeval brat Philip in ki ga je v VVimbledonu leta 1993 s tribun spodbujala Barbara Streisand? Najpomembnejše: Andre Agassi je v trenutkih, ko je nadaljevanje njegove teniške kariere viselo v zraku, spoznal, da ima tenis neizmerno rad in da želi postati številka 1 lestvice ATP, »četudi samo za en dan«. Bistveno: Andre Agassi se je prek dopisovanja zaljubil v Brooke Shields in potem, ko sta se prvič srečala, sta »le presenečeno in nemo strmela drag v dragega, ker sta se bila vajena le iz televizijskih prenosov in s filmskih platen«. In odločilno: Brad Gilbert je postal osebni coach Andrea Agassija in je v sezoni 1994 se vedno nastopal na ATP Tour, le urnik je prilagodil Agassijevemu. Andre je tako fantastično združil ljubezen do tenisa, oboževanje ljubljenega dekleta in voljo do dela, ki mu jo je vcepil Brad Gilbert: »Tudi ko je bil Andre na tleh, so vsi vedeli, da se bo vrnil. Zmeraj je bil sposoben udariti žogico hitreje in globlje v igrišče kot njegovi nasprotniki. V življenju še nisem videl
teniškega igralca Andrejeve višine, ki bi žogico udarjal tako hitro in tako visoko. Moral je le začeti več razmišljati, se disciplinirati, osredotočati na stvari, ki jih počenja, in pridobiti stabilnost. Moji specialiteti sta taktika in trdo delo. Mislim, da sem Andreju pomagal spremeniti odnos do tenisa.«
Zato se Gilbert sploh nima za genialnega coacha: »Ko je bil Tony Pickard še Edbergov coach, je rad rekel 'naredila sva to in to’. To je nabijanje. Ce bi jaz prevzel kogarkoli dragega, bi se ga lotil na drag, njemu specifičen načn. Nikakor ne kot Nick Bolletieri, ki za vsakega igralca uporablja isti sistem. Mislim, da mora coach stvari gledati skozi igralčeve oči in glede na igralčeve sposobnosti. Že odkar z Andrejem sodelujeva, me sprašuje, kako naj izboljša servis in gibanje po igrišču. Toda edini razlog, zaradi katerega delujem kot dober coach, je Andre Agassi, kajti Andre je fenomenalen teniški igralec.« Pošteno rečeno, kajti Brad Gilbert nikakor ni človek, ki bi s patetiko in navidezno skromnostjo želel poudariti svoje zasluge. Toda tudi tako fenomenalen
igralec, kot je Andre Agassi, je talente lahko razvil le ob velikem strokovnjaku. In nikoli in nikjer ni bilo to bolj očitno kot letos v Phila-delphiji, ko je Andre na ogrevanju pred polfinalnim srečanjem proti Enq-vistu skoraj resno vprašal prijatelja, ki je stal ob igrišču: »Sezono bi lahko odigral brez poraza. Kaj praviš?« In dvoboj izgubil. Stari Andre bi spakiral stvari in z zasebnim letalom odletel domov, se nabasal s hamburgerji in za poraz krivil vse okoli sebe. Novi Andre Agassi, najboljši tenisač na svetu, je v hotelski sobi do dveh zjutraj razpravljal s coachem in si finale, kjer je Enqvist opravil tudi s Changom, v celoti ogledal po televiziji: »Prvič v življenju sem celoten teniški dvoboj spremljal po televiziji in Brad je neverjetno dobro analiziral Enqvistovo igro. Dopovedal mi je, da moram vsakega nasprotnika obravnavati kot enega od petih najboljših igralcev na svetu in da moram odigrati vsako točko posebej. Ko sem en mesec pozneje v Key Biscaneu spet igral proti Enqvistu, sem bil motiviran kot za finale Grand Siam.«
Pete Sampras
Preden se je Andre Agassi dokončno vrnil v vrh svetovnega tenisa, je bil tam le Pete Sampras. Na trenutke se je moški tenis zazdel preveč enoličen, preveč umirjeno samprasovski in premalo divje agassijevski. Potem je vstopil Andre. Tokrat v opravi uličnega ska-terja, toda z željo in znanjem najboljšega teniškega profesionalca na svetu. Rodilo se je rivalstvo, največje in najatraktivnejše v zgodovini moškega tenisa, ko je imel Andre dovolj poguma in vere v tenis, da je pokazal pravo pričesko, in ko je moral Pete stopiti s teniškega vrha. Spletlo se je tudi prijateljstvo med povsem različnima mladeničema, ki iskreno spoštujeta drug drugega. »Andre iz mene potegne vse znanje,« rad pove Pete. »Ce sem v formi, sem prepričan, da dvoboja ne morem izgubiti. Razen če je na drugi strani Pete,« prizna Agassi. Teniško občinstvo po svetu pa je navdušeno, kajti moški tenis je spet vrhunski spektakel.
Jaka Lucu
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
ELEKTRONSKI MEDIJI
MAGNETNI ZAPISI IZUMIRAJO
Video CD bo izrinil kasete
No današnjih CD le za 74 minut filma
VHS kasete izumirajo. Kmalu bo video CD izrinil Se zadnji ostanek iz obdobja magnetnih zapisov. Na CD trgu lahko že zdaj kupujete video posnetke (CD-ROM). Ker pa zmore laserska ploSCa »le« 650 me-gabytov podatkov, je treba igrane filme presnemavati bodisi na dva CD, ali pa jih nanesti tako na drobno, da trpi kakovost. VeC obetajo nove CD-ROM tehnologije, ki bodo omogočale, da bo laserska plošCa vsebovala dvakrat veC podatkov kot zdaj.
Video CD pomeni tako-rekoC posebni format CD-DOM, ki ga je mogoče predvajati v računalniških kasetnikih in v napravah za sistem CD, interaktivnih konzolah za TV sprejemnik, ki jih je prvi izdelal Philips.
Vse kaže, da bo postal video CD najbolj razširjen standard videa, Čeprav se tekmeci Se niso sporazu-
meli o enotnem standardu.
Gre za MPEG, ki pomeni način zgoščevanja video podatkov. Največji problem digitalnega videa so namreč velikosti podatkov. Filmske podatke kodhajo in komprimi-rajo na CD, od tam jih posredujejo v računalnik ali v video CD player in šele tedaj jih »razberejo«. Kljub vsem mogočim pri-
jemom je na današnjih CD prostora le za 74 minut digitaliziranega filma. Za ponatis filma sta potrebni dve pološči.
Kakovost CD je sicer neprimerno boljša od VHS, zato pa je večina ljudi preveč lena, da bi na polovici filma zamenjala disk. Rešitev je zato HD-CD, na katerega je mogoče nanesti več podatkov. Problem pa je, da že obstajata dve različni vrsti High Density CD formata. Philips in Sonny, izumitelja zvočne CD plošče, sta razvila HD CD s 3, 7 gigabytov. Podobnega je izdelala tudi Toshiba, vendar formati med seboj niso povezljivi.
Avtorstvo in digitalni mediji
S pomočjo digitalne tehnologije postajajo audi-ovizualna dela predmet poljubnih manipulacij in izrab. Avtorstvo in avtorske pravice so ogrožene. Multiplikacija razširjanja njihovih del - satelit, kabel, telefon - povzročajo pravno nepreglednost.
V sodobnejših kabelskih razvodih je mogoče spremljati 40 in veC TV programov. Večina gospodinjstev ima tudi videorekorderje, CD naprave in računalnike. Razvoj novih prenosnih tehnik in snemalnih naprav, ki jih uvaja zlasti tehnologija digitalizacije in komprimacije slikovnih in zvoCnih signalov, omogoča nesluteno izrabo audiovizualnih izdelkov.
Seveda nova tehnologija močno ogroža obstoječe avtorsko pravo, saj omogoča vsestransko spreminjanje in predelavo izvirnikov.
Avtorsko pravo v večini evropskih držav, celo v čedalje večjem številu novih demokracij avtorje za zdaj kar dobro ščiti. Doslej je veljalo pravilo, da prejme avtor odškodnino za sleherno izvedbo. Ker pa nekatere TV postaje predvajajo iste programe s pomočjo različnih tehnik (kabli, sateliti), za kar iztržijo čedalje večji prihodek, medtem ko predstavlja uvajanje novih tehnologij za druge le stroške, se vnovič zastavlja vprašanje avtorskih odškodnin.
Mnogi se otepajo multiplikacije plačil. Siri se praksa, da se TV postaje na istih obrazcih in za pavšalne vsote zavarujejo za vsakovrstno izrabo avtorskih del.
Avtorji pa za vsako objavo in uporabo zahtevajo poseben delež.
Nesporno je, da bodo nove tehnične možnosti ponujale še več oblik izrabe. Prihodnji individualni dostopi do podatkovnih bank in video arhivov obetajo velike zaslužke. Zato je izbruhnila prava dirka založnikov in TV ponudnikov, da se pra-
vočasno odkupijo in zagotovijo CimveC avtorskih del, najsi gre za besedila, zvočne posnetke, statične ali gibljive slike in TV programe.
Načeloma avtorji ne bi smeli imeti pridržkov, saj jim bo večje povpraševanje vsekakor v korist, vprašanje je le, ali bodo zasluzili dovolj.
Glede na velika vlaganja, ki jih ima producent pri pripravi filmske ali TV stvaritve, mu po obstoječem pravu pripadajo tudi tako imenovane velike avtorske pravice (licenca za prodajo).
Lastnik filma ali TV
oddaje pa ima tudi pravico - nasprotju z založbo, ki zastopa skladatelja ali pisatelja - da po svoji presoji posega v delo. Doslej so te pravice izkoriščali v znosnem obsegu. Vzrok je bil tudi v tem, da bi bilo pogosto treba spreminjati kar celotno vsebino in inscenacijo. Prizori, ki so bili posneti v določenem kontekstu, navadno niso ustrezali kakšni drugi izrabi. Enako je veljalo tudi za scenarij, ki uživa enako avtorsko zaščito.
Digitalno izdelani filmi in TV oddaje pa so brez velikih vlaganj in spreminjanja podrobnosti takorekoč neomejeno uporabni. Sestavlja jih le zaporedje podatkov, ki ponuja neslutene možnosti manipulacije različnih estetskih pristopov. Razen tega si je mogoče poljubno izposojati posamezne like, podrobnosti prizorov - in jih uporabiti za kaj povsem drugega. Delo, ki so ga avtorji zastavi-
li kot estetsko celoto, je mogoče poljubno razstaviti na vsoto neodvisnih delcev. Na njh hovo uporabo avtorji nimajo nikakršnega vpliva. Umetniška proizvodnja tako postopno izgublja dušo, saj podatki nimajo domovine in ne priznavajo meja prostora in časa. Podatki so nesmrtni, zato jih je mogoče tudi poljubno kopirati in razširjati. Izvirniki se bodo polagoma porazgubili. Avtor, najsi gre za scenarista ali režiserja, utegne svoje delo najti v povsem spremenjeni podobi. S tem se utegne razvrednotiti tudi vprašanje odgovornosti in avtorstva.
Gotovo bo treba spričo novih tehničnih možnosti pretresti tudi sedanje opredelitve avtorstva, vendar ga bo treba kljub temu bolj zavarovati. Kot obstoječa avtorsko pravna zakonodaja ne sme postati cokla pri uvajanju novih tehnologij, tako je te ne smejo izničiti.
GRČIJA / KRAJA TELEVIZIJSKIH FREKVENC
Konec kaosa v grškem etru?
Med Kreto in Solunom oddaja že blizu 200 televizijskih postaj
Pred petimi leti so v Grčiji ukinili državni RTV monopol, toda z novo pestrostjo na grških frekvencah imajo Grki Čedalje manj veselja. Med Kreto na jugu in Solunom na severu oddaja že približno dvesto TV postaj, samo dvanajst pa jih ima za to dejavnost tudi uradno dovoljenje. Vsi drugi so svoje frekvence preprosto ukradli, posledica tega pa je, da nobene postaje ni mogoče gledati brez motenj.
Zdaj si socialistična vlada premierja Papan-dreua prizadeva napraviti red. Minister za informacije Evangelos Venize-los je predlagal parlamentu osnutek novega zakona o medijih, ki utegne, Ce ga bo parlament v tej obliki sprejel, v mno-gočem spremeniti sedanjo medijsko podobo Grčije. Seveda zakonskemu besedilu večina komercialnih postaj odločno nasprotuje.
Po črki zakona, ki se skuša zgolj uskladiti z evropskimi normami, naj bi odslej oglaševanje omejili na devet minut na uro oddajanega programa. Zdaj namreč reklame
predvajajo v neomejenem obsegu. Na posameznih TV programih se zvrsti tudi po tristo reklamnih oglasov na dan. Tako se 90-minutni film pogosto razvleče na dve uri.
Po določilih novega zakona pa bi smeli film prekiniti največ enkrat, in sicer po 45 minutah. Seveda ukrep ogroža doslej neomejene prihodke od predvajanja reklam.
Za politično polemiko utegne poskrbeti zlasti tisti del zakonodaje, ki omejuje koncentacijo moči v medijih. Po predlogu bi smela pravna oseba oziroma posamezni lastnik odslej imeti v posesti največ 25-odstotni delež
komercialne postaje. Prepovedali naj bi tudi finančno udeležbo pri veC kot dveh takšnih postajah. Kdor je delničar na področju medijev, naj v prihodnje tudi ne bi več smel sodelovati pri razpisih javnih del.
Temu določilu seveda nasprotujejo vsi grški medijski baroni.
Tisk in RTV v Grčiji nadzoruje pol ducata premožnih družin. Gospodarski in publicistični interesi so tesno povezani. Časniki, radijske in TV postaje so orodje, s katerim velekapitalisti širijo svoj vpliv in interese.
Tako ima družina Var-dinojannis, ki je bržkone najvplivnejša v Grčiji, poleg ladijskih družb in rafinerij tudi 40 odstotkov delnic največje komercialne TV postaje Mega, v lasti pa ima tudi TV kanal Star, atensko časopisno založbo, pravkar pa namerava kupiti še veči-
no delnic solunske založniške hiše.
Družina ladjarja Alafo-uzosa ima v lasti ugle-dnen atenski jutranjik Kathimerini, najbolj pri' ljubljeno radijsko postajo, TV postajo Skai in 20 odstotkov delnic TV kanala Mega. Tudi podjetniki, b so odvisni od državnih naročil, so spoznali, da utegne lastništvo v medijih krepiti njihove poslovne interese. Tako je gradbenik Leonidas Bobolas, ki izvaja velika državna infrastrukturna dela, kupil dnevnik Ethnos. Največji grški podjetnik na področju elektronike So-krates Kokkalis, čigar P°; djetje Intrakom je največ]1 dobavitelj državnega telekomunikacijskega podjetja OTE, pa je kupil radi); sko postajo Flash 961. Ah si bo socialistična vlada sploh upala dregniti v ta osir, še bolj pa, ali ji bo to sploh uspelo - v to mnogi dvomijo.
S RAI 1
§2 RETE 4
6.45
9.30
9.55
11.35
12.25
12.35
13.30
14.00
15.40
18.00
18.15
18.50
19.35
20.40
23.05
23.10
24.00
0.30
1.00
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Nan.: OCetov pes Film: Fumo (Kom., ZDA ’70, i. R. Howard), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: La signora del We-st (i. J. Seymour)
Dnevnik
Film:	Fotoromanzo
(kom., It. ’86)
Mladinski variete Solleti-co-PoCitnice, vmes risanke in nanizanka Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in Šport Film: Arsenico e vecchi merletti (kom., ZDA ’44, r. F. Capra, i. C. Grant, P. Lane), nato aktualne zanimivosti Le migliori chiacchiere della serata Dnevnik
Dok.: Messnerjeve Alpe -Civetta, legenda Šeste stopnje (6. del)
Dnevnik,zapisnik, horoskop in vreme Videosapere: Filozofija Aktualno: Sottovoce
RAI 2
6.30 7.20 8.00
8.30
9.55
10.45
11.30
12.00
13.00
13.40
14.15
15.30 15.35
18.10
18.35
18.45
19.45 20.20 20.40
21.45
23.30 0.05
1.35
2.30
Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvo! narave Protestantizem Variete za najmlajse Quante storie!, risanke Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer
Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: La grande vallata, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Variete: Se rinasco Dnevnik in vreme Film: Beba (dram., It. ’93, r.-i. L. Massobrio)
Nan.: Soko 5113 Roman: Pickvvick
^ RAI 3
6.00
8.30 9.10
11.20
11.55
12.00
13.30
14.00
14.30
17.30 18.00 18.45 19.00
20.30
22.30 22.55
23.50
0.30
8.30 Jutranji dnevnik Videosapere
Film: Billy jr. del vapo-retto (kom., ZDA ’28) Dok., vrtnarstvo, potovanje po Italiji, dok.
EP v skokih v vodo Dnevnik
Nan.: Un nonno quattro nipoti e un cane Deželne vesti, dnevnik in vreme
Šport: smučanje na vodi, 15.10 atletika, 15.30 EP v plavanju, skoki v vodo Nan.: Capitan Nice Dokumenti
Aktualno: Mesec branja Dnevnik, deželne vesti Dok.: V kraljestvu narave (vodi G. Celli)
Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia con gli amici
Variete: Prvomajski koncert
Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme
7.20
7.45
14.00
15.00
17.00
20.45
22.35
1.10
1.20
Nan.: Tre nipoti e un ni-pote
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi,
10.30	La donna del mi-stero 2, 11.15 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes [11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri
Film: Peccati d’ estate (kom., It. ’62, i. D. Gray, D. Rocca, M. Carotenuto) Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto,
19.30	moonlighting, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera
Film: Maurice (dram., VB ’87, r. J. Ivory, i. J. Wilby, H. Grant, R. Graves), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji, 2.10 Nevarne ženske
S CANALE5
	Na prvi strani
	Nan.: Časa dolce časa
	Film: Vacanze sulla Costa Smeralda (kom.,’68)
	Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello
	Dnevnik TG 5
	Lezioni private
	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi
	Nan.: Pappa e ciccia, 15.30 La tata
I™?]	Otroška variete
	Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme
	Variete: Paperissima
	Film:	Cadillac Man (kom., ZDA ’90, i. R. Wil-liams, T. Robbins)
	Dnevnik TG5
	Nan.: X-Files
	Dnevnik
ITALIA 1
HI	Otroški variete
m	Zanimivosti o filmu L’ isola deli’ ingiustizia
	Nan.: Le strade di San Francisco
	Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
	Otroški variete
	Film: Explorers (fant., ZDA ’85, i. E. Hawke)
1	Nan.: Magnum P.L, 18.00 Tarzan
m	Variete: Bravissima
	Nan.: Hawaii Paradise
	Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio
	Variete: Nati per vincere
	Nan.: Renegade
	Film: Palle da spiaggia (kom., ZDA ’88, i. P. Pa-Iey, A. Goodvvin)
	Italija 1 šport
	Variete: Bravissima
	Nan.: Baretta
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain, 21.20 Maguy
(e) MONTECARLO
14.00
12.00 20.35
23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport EP v plavanju Film: Dimmi che fai tutto per me (kom., It. '78) Film:	Zona mortale
(krim., ZDA ’90)
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.25 Risanka: Filip .
20.30 Dnevnik
fr SLOVENIJA 1
09.00
09.30 09.55 10.45
11.10
13.00 13.05
15.30
17.20 18.00
18.05 18.25
18.40
19.05
19.20 19.30 20.00
20.45
21.35
22.05
22.20
22.25
22.25
Videostrani
Malo angleščine, prosim Zlati cekin, 3. oddaja Znanje za znanje, učite se z nami
Srečajva se v St. Louisu, ameriški film Poročila
Športni pregled, ponovitev Umetniški večer, ponovitev Nasvidenje v naslednji vojni, slovenski film Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Lestev O.J.: Štiri deklice v Trevi-su
Kate in Albe,
13. del angleške serije Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Stranski učinki, kanadska nanizanka, 8/13 del
Razglednice mest: Pariz, angleška dok.oddja Širjave, evropski magazin
TV dnevnik 3, vreme
Šport
Sova
Seinfeld, 8/18 del ameriške nanizanke
fr* SLOVENIJA 2
	Euronews
	Utrip, ponovitev
	Zrcalo tedna, ponovitev
	Zakladi sveta: Kolumbija francoski pustolovski kviz, 8. oddaja
	Sova, ponovitev
	TV dnevnik 1, vreme
	Regionalni studio Maribor
	TV avtomagazin
	Poletni smučarski skoki
	TV dnevnik 2, vreme
	Pro et contra
	Moja zgodba:. Domnevni storilec, francoska nanizanka
	Kako so snemali Batma-na III, amer. dok. film
	B. RonCel izza odra
^ KANALA
10.00
12.15
17.20
17.55
18,45
19.00 19.10
20.00 20.30
21.00
21.05
22.30
Spot tedna
A - shop, Spot tedna
Spot tedna, A shop
Klasična video glava,
ponovitev
A -shop
Vreme
Luč svetlobe, 494. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, oddaja
Dežurna lekarna, 40. del španske humoristične nanizanke Vreme
Do konca in naprej,
slovenski film Obalna straža, ponovitev
© Koper
16.00
18.00
18.45
19.00 19.25
20.35
21.50
22.15
22.30
23.00
Dunaj:
Evropsko prvenstvo v plavanju
Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik,
Čakajoč Petra Pana, otroška oddaja Poletni ponedeljkov športni pregled Alpe-Jadran Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Športni ponedeljek Dannyjev skrivnostni svet
(DIHIF Avstrija 1
09.00 09.50 10.35
11.25
13.00
13.25
13.fin
14.Ub
14.35
15.00
15.35
16.20
17.10
17.35
18.05
19.00
19.30
19.53
20.00 20.15
22.10
23.55 00.00
01.25
02.00
03.05
04.55
Ulice San Francisca, ponovitev Baywatch, ponovitev
Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Piramida sončnega boga, ponovitev filma, 1965 Tiny Toon Mila Superstar Smrkci Evvoki
Ko so živali zapustile gozd
KremenCkovi Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija Nemi posredovalec Baywatch:
Brodolom
Strašno prijazna družina Telemanija, 1. del Zlata dekleta Nenavadni par:
Obisk iz Amerike Pri Huxtablovih:
Jabolko skušnjave Cas v sliki, vreme Vreme
Pogledi od strani Veleblagovnica, italijanski film, 1986 Letališče '75, ameriški film, 1975 Čas v sliki Na svetih tleh, ameriški vestern, 1983 Strašno prijazna družina, ponovitev
Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
Dobrodošli v Avstriji Gospod Moto in ladjevje, ameriška kriminalka
m™0 Avstrija 2
10.25
12.10
Iščemo varuško za očeta, nemška komedija, 1957 Režija: Hans Quest Drugačna vprašanja, ponovitev
EP v plavanju, skoki v vodo; z Dunaja Mačke, 3. del: Priliznjenka ali zver Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Čas v sliki Vreme
Preizkušnja za dediče, nemški tv film, 1994 Režija: Peter Weissflog Tema
Cas v sliki 2 Ob pol enajstih, kultura Veliki dirigenti: Najpomembnejši dirigenti 20. stoletja
Ta mračni predmet po-željenja,
francoski film, 1977 Režija: Luis Bunuel Igrajo: Fernando Rey, Garale Bouquet in drugi Pogledi od strani,pon.
/ ■ ■ | ■
'
:

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročita; 19.00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice;
14.30	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30,	17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme;
11.35	Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00. 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbeni ponedeljek;
15.00	Pihalne godbe;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije,
17.00	Nove glasb, generacije; 18.05 Slav. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Bienale sodobne glasbe; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.10 Glasb.-rubrika: Od vrha do dna;
9.50	Odgovori na vprašanja; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 V podaljšku;
12.30	Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni bla-bta radio; 21.00-
24.00	Glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred rTaše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti;
10.35	Souvenir d'ltaly;
11.00	Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista;
12.00	Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootieg;
18.45	Villa Ut; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.8.15,	10.15, 13.15,
14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Aipetour-Remont; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme;
20.00	Glasbeni kviz; 22.00 Sršenovo gnezdo.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje;
19.30	Večerni pr. -Glasbena odd.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje.
Radio Študent
0.00 RoboKak udarjal;
11.00	Radio Študent smo ljudje!; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF; 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja;
19.00	TB: Romancas;
20.00	Alter, Garbage-Rock, Fonkura, Ropotarnica; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročita; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Iz četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.35 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Simf. orkester Slov. filharmonije;
11.30	Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 19.), nato orkestralna glasba; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu, nato Country glasba; 12.40 MPZ Vasilij Mirk; 13,20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.35 Revi-val; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja;
11.00	Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar.
Radio Koroška
18.10-19,00 Bekštanj: Turizem določa utrip življenja.
Nepoštena sojenja, mučenja v zaporih in prisilno delo
53?
> _
e o S
^ m n
m z §
> m
Danes se v Ljubljani končuje 22. zasedanje Mednarodnega sveta organizacije Amnesty International. To je ugledna mednarodna organizacija za zaSCito človekovih pravic. V svetu ni države, ki bi povsem spoštovala človekove pravice. Države se razlikujejo le po stopnji spoštovanja pravic in po tem, koliko so odprte za pripombe in opozorila mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic. Amnesty International med kršitelji pogosto omenja Kitajsko.
24-letnim v zaporom.
Kljub njegovemu pričanju in zgražanju politikov iz zahodnih držav se stanje Človekovih pravic na Tibetu in drugod na Kitajskem ni Cisto nic izboljšalo. V prvem Četrtletju letošnjega leta so tako na Tibetu aretirali najmanj 123 ljudi, vključno s 50 redovnicami in 68 menihi, samo zato, ker so se udeležili miroljubnih demonstracij za osamosvojitev Tibeta.
Na podeželju, na primer v okrajih Penpo Lhundrup in Medro Gonkar, policijske racije po samostanih redno spremljajo množične aretacije. Tako imenovane »delavne ekipe« pa hodijo po samostanih in prepričujejo menihe, naj se ne udeležujejo demonstracij za osamosvojitev Tibeta.
V Lhasi, glavnem mestu Tibeta, so februarja in marca letos med miroljubnimi demonstracijami za osamosvojitev Tibeta aretirali 31 redovnic in osem menihov. Tako so na primer 20-letnega meniha Pa-sanga in 22-letnega Ngodrupa aretirali in ju hudo mučili, tako da po pričevanjih Pasang ni mogel stati na nogah in je imel hude bolečine v hrbtu. Zakaj je do aretacije sploh prišlo, meniha nista uspela zvedeti, zagrozili pa so jima, da bosta še huje kaznovana, Ce bosta poročala o tem, kaj se jima je zgodilo.
Vsak dan, in sicer 24 let, je zaprti tibetanski menih Pal-den Gyatso, Čeprav so ga mučili s »tuši« vrele vode ali s 7000-voltnimi električnimi Soki v ustnice, »nadlegoval« svoje mučitelje z enim in istim vprašanjem: »Kje je moja zapestna ura, ki ste mi,jo ukradli. Hočem jo nazaj!«
Za Gyatsa je zapestna ura tako postala simbol kljubovanja. Kot sam pravi, mu je pomenila preživetje. Ni hotel sprejeti tega, da so mu jo ukradli, kakor tudi ni hotel sprejeti vseh krutosti, ki so jih njemu in drugim Tibetancem prizadejali kitajski mučitelji. 24 let mučenj pa je kljub vsemu pustilo težke posledice. Zaradi električnih sokov so mu izpadli zobje. Po številnih udarcih po glavi, in Se posebej po ušesih, pa je popolnoma oglušel.
»Tudi ko so mi dali elektrodo v usta, sem čutil, da zmagujem, ker nisem umrl. Vedel sem, da Ce ne bom umrl, bom lahko povedal svetu, kaj se dogaja v tibetanskih zaporih.« Prav tako je vedel, da njegove besede ne bodo zadostovale za prikaz grozot, ki se dogajajo za zidovi zaporov. Zato je takoj, ko so ga leta 1992 izpustili iz zapora Drapchi blizu Lhase, naskrivaj zaCel zbirati denar. Nagovarjal je paznike v zaporu, da mu prodajo razne instrumente in opremo za mučenje. Ko je nabral dosti dokazov, se je skupaj s prijatelji odpravil na zelo tvegano pot - kupljeno opremo je iz Kitaj- -ske pretihotapil preko Nepala, do katerega je Cez Himalaje hodil več kot dva tedna. Njegov napor je bil poplačan, povabili so ga, da govori v britanskem parlamentu, kjer, je razkril številne grozljive zgodbe, ki jih je doživel med
Šest let po Tienanmenu: vedno več kršitev človekovih pravic
Zapiranje tibetanskih menihov - po mnenju Al so večinoma zaporniki vesti - je le eden od problemov, ki jih ima Al v zvezi s Kitajsko. Medtem ko je na tisoče zapornikov vesti iz prejšnjih let še vedno zaprtih, je prišlo do vec sto novih samovoljnih
aretacij. Nepoštena sojenja, mučenje in grdo ravnanje z zaporniki so na Kitajskem še vedno vsakdanji pojav.
Sest let po junijskem pro-demokraticnem protestu na Trgu nebeškega miru, v katerem je kitajska vojska ubila vec sto neoboroženih civilistov, kitajske oblasti še vedno niso začele javne preiskave, ki bi razkrila okoliščine pobojev, in na osnovi katere bi lahko sodili odgovornim za hudo kršenje človekovih pravic. Namesto tega oblasti prikrivajo dejstva ter ustrahujejo in grozijo družinam žrtev pokola na Tienanmenu. Vlada te proteste še vedno imenuje »protirevolucionarni neredi« in s tem skuša opravičiti aretacije številnih ljudi, ki so Se vedno žrtve kršenja človekovih pravic.
Mučenje in grdo ravnanje z zaporniki je se vedno močno razširjeno. Veliko zapornikov je resno bolnih - zaradi neprimernih pogojev v zaporih, slabe prehrane in medicinske
oskrbe. Med primeri mučenj, ki so znani Al, je veliko disidentov, ki tožijo zaradi slabega ravnanja v taboriščih za prisilno delo, kjer odslužujejo kazni, imenovane »prevzgojitev skozi delo«. Eno takih pričevanj prihaja iz zapora Guangzhou številka 1 (provinca Guangdong), kjer zapornike nenehno mučijo in so obenem prisiljeni delati 14 ur na dnevno. Po pričevanju Chen Po-konga, aktivista za demokracijo, zaporniki cez dan delajo v kamnolomu, ponoči pa izdelujejo umetne rože, ki so namenjene za izvoz. »Zapornike, ki delajo malce počasneje, nadzorniki in vodje delovnih ekip, ki so tudi sami zaporniki, brutalno pretepejo. Tolčejo po njih, dokler ne obležijo nezavestni v svoji lastni krvi.« Cheng Pokong v pismu, ki ga mu je uspelo pretihotapiti iz taborišča, piše, da je bil tudi on že nekajkrat žrtev hudega pretepanja. Dodal je še, da morajo hudo ranjeni in bolni
zaporniki prav tako delati.
Tong Yi, ki je blizu enemu vodilnih disidentov Wei Jing-sengu, sta pretepli dve soza-pornici, ker se je pritožila upravniku taborišča zaradi predolgega delovnega Časa. V odgovor so jo naslednji dan še nekajkrat pretepli, tokrat kar deset sozapornic.
Smrtna kazen
Smrtno kazen na Kitajskem redno uporabljajo. Kitajski pravni strokovnjaki pravijo, da trenutno 65 kaznivih dejanj kaznujejo s smrtjo.
V lanskem letu je Al zabeležila 2.496 izrečenih smrtnih kazni in 1.791 izvršitev le-te, vendar verjame, da sta ti šte-, vilki v resnici mnogo višji. Čeprav kitajski mediji o izvrševanju smrtne kazni redno obveščajo javnost, statističnih podatkov ne objavljajo in veljajo za državno skrivnost.
Al je že dolgo zaskrbljena zaradi širokega področja kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s smrtjo. Prav tako jo skrbi uvedba zakonodaje leta 1983, po kateri lahko izvedejo smrtno kazen tudi po hitrih sojenjih.
Veliko kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, je nenasilnih. V zadnjih nekaj letih je zabeležena rast izvajanja smrtnih kazni zaradi gospodarskih prestopkov, kraje in tihotapljenja mamil. Med takimi primeri sta dva kmeta iz province Henan, ki sta bila usmrčena zaradi kraje 36 krav, ki so vredne približnio 9.300 ameriških dolarjev. Dvanajst ljudi je bilo julija lani v Šanghaju usmrčenih zaradi kraje avtomobilov.
Veliko ljudi je bilo obsojeno na smrt ali tudi usmrčenih zaradi korupcije, prevare in drugih gospodarskih kaznivih dejanj. Čeprav uradni podatek o številu usmrčenih zaradi tihotapljenja mamil Al ni dostopen, so kitajske oblasti objavile, da je bilo lani samo v provinci Yunnan ubitih 466 prekupčevalcev.
Velikokrat smrtno kazen izvršujejo na javnih mestih pred občinstvom (na primer
na stadionu). Tako je bilo septembra lani v Jinjiangu v provinci Hainan ob javni usmrtitvi navzočih deset tisoC ljudi. Med takšnimi javninu usmrtitvami imajo obtoženci rokena zvezane na hrbu in na sebi nosijo table, na katerih je napisano njihovo ime in vrsta kaznivega dejanja.
Al je prav tako zaskrbljena zaradi dejstva, da organe usmrčenih uporabljajo za transplantacije. To namreC predstavlja glavni vir organov. Zakoni, po katerih morajo dati sorodniki usmrčenega privolitev za takšno dejanje, se le redko upoštevajo. Po mnenju Al so še posebej ponižujoči zdravstveni pregledi obtožencev pred usmrtitvijo, s katerimi ugotavljajo, kateri organ bi se dalo uporabiti po njegovi smrti. Po mnenju Al je cas usmrtitve pogostokrat odvisen od potrebe po organih.
Priporočila
V najnovejšem, 40 strani obsegajočem poročilu Al o stanju človekovih pravic na Kitajskem šest let po Tienanmenu je navedenih tudi šest točk priporočil kitajski vladi za zmanjšanje kršenja človekovih pravic. Predvsem je pomembno, da Kitajska izpusti vse zapornike vesti, Se enkrat pregleda primere političnih zapornikov in jim da možnost vnovičnega sojenja, ki bo potekalo v skladu z mednarodnimi standardi za poštena sojenja.
Kitajska bi prav tako morala začeti neodvisno in javno preiskavo o pobojih neoboroženih civilistov in protestnikov v Pekingu po 4. juniju 1989 in privesti pred sodišče odgovorne za te poboje.
Trebna bi bilo uvesti zaščitne ukrepe, s katerimi bi preprečili mučenje in slabo ravnanje z zaporniki. Ker Al odločno nasprotuje smrtni kazni, priporoča Kitajski vladi, naj ustavi vse usmrtitve, pomilosti zapornike, obsojene na smrtno kazen in začne prenavljati zakonodajo v smeri popolne ukinitve smrtne kazni.
Dean Zagorac
Ideologija je zanj pomembnejša od človeka
V zgodnjih filmih je »zidal« državo iz človeka, zdaj pa mu je važnejša država
Ko je Lordan Zafranovič marca govoril o svojem naj-jtovejšem filmu Kronika 20. stoletja, je seveda govoril o {Dubrovniku in fašizmu, Id je doletel mesto. Dejal je nekako takole: Ko smo pregledali dokumentarne posnetke ^Korakanja Nemcev, Italijanov in konCno partizanov v *babrovnik, smo na Stradunu v vsaki od teh situacij opa-'fi pet znanih Dubrovčanov. Stali so vsak na svojem, ve-UQo istem mestu, gledali in čakali. Posnetkov usode ljudi 111 mesta Zafranovič seveda ni razumel kot argument, da So Dubrovčani fašisti. Govoril je preprosto o nečem, če-Uiur socialni psihologi pravijo gregami motiv.
Nekaj podobnega, Cepič °rez dokazov v oblUd filmski Posnetkov, je povedal nekdar sarajevski pesnik, ki ga zd Predstavljajo kot »srbskega d' Poljuba«. Na pesniškem n slopu v Beogradu je namrt oejal, da mu ni jasno, zakaj svetu menijo, da Srbi napada Jerajevo, ker to, prvič, ne drs
^er se Srbi samo branijo, saj Sarajevčani leta 1941 mno frio sli na ulice in pozdrav Nemce. Srbi naj bi se tudi z< oorili proti fašizmu, kot so oorili leta 1941. Pesniku je h Rajko Petrov Nogo. Njeg Problem je v naslednjem: 2 Iranovič je videl tisto, kar je ?ek to mu je tudi uspelo doj 01 Pojasniti. Nogo tega ni vid l6 pa trdil, da je tako. Težava v tem, da človek ne ve vedi ^ai je videl - dokler ne mi določen Cas, merljiv tudi z le veliko videnega in doživete sploh ne spoznamo. Zlasti 8a> da smo enako odgovorni 1°, kar gledamo, kot za to, 1 •relamo. Ali povedano dmj Ce: umetnik je hotel zajeti v no; pa je vojna zajela njega -1° je stara zgodba.
Amerika je imela Ezro F unda, ki je pisal Čudovite j srni in se jasno in glasno ze 'jemal za ameriško podpo Nitlerju. Norveška je imela r belovca Knuta Hamsuna, ki bil že med 1. svetovno voj: Sorec germanofil. Pričakal Hitlerjev prihod na oblast do konca ostal njegov zve Privrženec. Po vojni so n Norvežani s tovornjaki in v ?°vi vračali njegova dela. K kvizlinga ga je Norveška obt drla na krajšo zaporno kazen katere se je vrnil z rokopise knjige Po stezah, zaraslih v b v°- V njej je skušal opravic svoje vedenje med vojno t lzdajo svojih rojakov in držat
O fašizmu Slovencev, Hrvatov in Bosancev
Veliko slabše skuša to storiti' tudi Nogo, enako pa je v Can-desu storil Emir Kusturica s trditvijo, da v mestu, ki je bilo dekoc njegovo, popolnoma dpraviceno ubijajo ljudi, ker ti ne dovolijo, da bi jih spremeni-r v kaj drugega kot to, kar so nrh, in hočejo živeti neko dru-8°> tuje, ne pa svoje življenje, tudi Kusturica je govoril o posnetkih mariborskih ulic, na katerih so množice dočakale nprnske okupatorje, kar je po njegovem mnenju dokaz slovenske fašistoidnosti, posnetki 8 sarajevskih in zagrebških ulic Pa dokaz bosanske in hrvaške. Rot da bi se ljudje zbirali na nticah, po katerih koraka oku-Pator, samo zato, ker so veseli...
. 0 tudi takšni, kar je razvidno jz dokumentarnih filmov, o ka-erih je govoril Zafranovič, in iz Posnetkov z mariborskih in za-Srebških ulic - sarajevskih posnetkov, ce obstajajo, Nogo in
Kusturica nista videla, sicer bi jih izrabila - ki se obnašajo tako, kot da bi bili na lastnem pogrebu. Na pogrebu svoje svobode in svoje države, ker so prišli oboroženi ljudje, ki bi njihovo mesto in državo najraje stlačili v pepelnik svojega oklepnega avtomobila, kot počnejo danes s Sarajevom in Bosno; ko Čečenijo spreminjajo v kupe trupel, pepela in ruševin.
Uničevanje, smrt, ubijanje z vsemi vrstami orožja, umiranje od lakote, bolezni in prehladov - organizem tako oslabi, da ne more premagati niti navadnega kihanja - so alibi »borcev za Jugoslavijo«, kakršen je Kusturica, da bijejo svojo bitko do zadnjega Bosanca, Ce je treba, tudi do zadnjega Slovenca in Hrvata. Kot sta se Pound in Hamsun zavzemala za Hitlerja do poslednjega Zida, Slovana, Poljaka, ce je treba, tudi Francoza, Angleža ali Američana.
O takšnih ljudeh je Meša SelimoviC v Trdnjavi zapisal: »Čudovit človek bo, Ce mu ne bo uspelo to, kar si želi, strašen, Ce mu bo uspelo... Nasprotoval bo nasilju in ga vpeljal v imenu svobode. Zdaj se zavzema za svobodo, pa jo bo zadušil v imenu oblasti...«
Tragedija umetnika - za Pounda, Hamsuna in Kusturico nihče ne more reci, da niso umetniki - se zaCne v trenutku, ko svojo umetnost izrabi in prek nje človeka spreminja v objekt zgodovine, ne pa v subjekt in kreatorja, ko ga prikazuje (ali tolmači) kot enodimenzionalnega in reduciranega pripadnika skupine (nacionalne, verske, ideološke), privrženca (ne pa žrtev) takšne enodimenzionalnosti, takšnih zamisli in ljudi, ki so se razglasili za njene avtorje, nosilce, uresničevalce, novoveške mesije, za katere so ljudje samo figure na šahovnici zgodovine. NesreCa je v tem, da sta za partijo šaha, zlasti zgodovinsko, potrebna dva igralca, to pa tisti, ki začenjajo takšne grozljive šahovske partije, pozabljajo. Menijo, da je treba potegniti uvodne poteze (streljati, požigati, ubijati in rušiti), ne da bi se pri tem ozirali na to, koliko tragedij se bo zgodilo do zadnje poteze. Porušili so državo, zgrajeno na idealih, ki so bili tolikokrat zlorabljeni, da si ni vec zaslužila življenja - da bi zgradili svojo, po svojem modelu, v skladu s svojo zami-slijo. 2e četrto leto skušajo vse, ki se z njimi ne strinjajo in hočejo ostati ljudje, spremeniti v pepel. S tem so zaceli v Sloveniji, nadaljevali na Hrvaškem in v Bosni pokazali vso mon-struoznost svojih ravnanj. Zavedajo se - in Kusturica se kot privrženec te zamisli tega dobro zaveda - da se ne Bosne ne Čečenije ne da zavzeti s silo, mogoCe ju je samo uničiti. Vse to se meri z milijoni človeških usod, ki se strnejo v kratko no-
vinarsko poročilo o ljudeh, ki lovijo ljudi, o gnusni vojni in žrtvah..., ki Čakajo nekega drugega Kusturico, ker sedanji z njimi spretno manipulira, spreminja umetnost v manipulacijo z občinstvom, vedno željnim tragedije (tuje) in srečnega konca (svojega). V tem je umetniška perverzija, ki se zaradi svojega fizičnega izida spreminja v alibi in opravičilo za vse smrti, pustošenja - in v tem je podobnost med Poundom, Hamsunom in Kusturico.
Kaj imajo skupnega Pound, Hamsun in Kusturica
Paradoks - samo navidezen -je v tem, da sta bila Pound in Hamsun fašista in tega nista skrivala, medtem ko se Kusturica razglaša za borca proti fašizmu, ki - po njegovem mnenju
inštitucij in organiziranega javnega mnenja je fašizem v Ameriki minil kot kratka epizoda, katere vrhunec je bil Cas McCarthyjeve strahovlade, ko je bila vojna že dobljena, fašizem pa - tako so vsaj menili -pokopan. Hamsun je postal fašist iz podobnih ekonomskih in drugačnih socialnih vzrokov. Pisatelj in nobelovec je začel kot nosač oglja, Čevljarski vajenec, trgovski pomočnik, bil je tudi učitelj in tajnik policijske postaje. Izhajal je iz tiste socialne plasti - sociologi jo imenujejo lumpenproletariat - iz katere je Hitler novačil »rjave srajce« in SS, iz katere so vsi diktatorji dobivali svoje privržence, pripravljene na brezpogojno poslušnost, ne glede na brutalnost, s katero je treba poslušnost dokazati.
kakšno zvezo ima to z njegovim (anti) fašizmom?
Kusturico je naredil Abdulah Sidran
V filmih Dolly Bell in Oče na službeni poti, posnetih po scenarijih Abdulaha Sidrana, je ista igralska ekipa kot v filmu Podzemlje uspešno uresničila režiserjevo oziroma scenaristovo videnje človeka v totalitarni družbi, njegov poraz ali prilagajanje, izigravanje te družbe ali tekmovanje z njo. V obeh filmih je človek preživel in premagal sistem. V prid tezi, da Kusturica za svoje filme izbira umetnike in ne privržence idej ali politične somišljenike, priča zasedba ljudi v njegovih filmih, kjer nastopajo Bosanci in Hrvati, Bosanci in Hrvati, Slovenci in Hrvati, Srbi in Makedonci,
k ekipi, ki je uresničila njegove najuspešnejše filme, saj je lahko samo tako, z zbiranjem ljudi, ki brezpogojno uresničujejo njegove zamisli, izpeljal umetniško transformacijo, 'ki se je spremenila v manipulacijo s Človekom in resnico. Namesto da bi - kot v Dolly Bell in OCe-tu... - iz človeške usode »zidal« državo in vse, kar državo obeležuje kot represivno, totalitarno ali Človekovo, v Podzemlju ideja države in naroda prevlada nad Človekom in je pomembnejša od njega. V razmerju do države in naroda je Človek nic, država in narod pa vse, Kustu-riceva država in narod imata pravico, da človeka ubijata v nenehni vojni proti drugi (drugim) državi in narodu, ker je drugačna, ker tam ljudje niso ljudje, temveč fašisti. Kusturica
Kusturica je v svojem Podzemlju videl balkansko tragedijo zelo po svoje
- vlada v Bosni, Sloveniji, na Hrvaškem. Proti temu fašizmu se bori, toda ne v Bosni, Sloveniji ali na Hrvaškem, pač pa iz Beograda, Srbije. Paradoks obstaja samo na prvi pogled. Ezra Pound je - skupaj z Ameriko in v njej - doživel »črni torek« leta 1929 prav v Času, ko je Hitlerjeva zvezda vzhajala in se bližala oblasti, ko je Amerika samozadovoljno živela v svojem izola-cionizmu, ki se je končal z gospodarskim zlomom, Nemčija pa je zaradi podpore kapitala in ljudi, kot je bil American Joe Kennedy, veleposlanik v Angliji, postala ekonomski gigant. Hitlerja so predstavljali kot sposobnega in učinkovitega politika, ki ga je treba podpreti. Pound, razočaran nad neučinkovitostjo ameriške administracije, si je za ideal izbral Nemčijo, želel si je gospodarsko močno Ameriko po nemškem modelu. Za kaj takšnega je Ameriki manjkal Hitler, takšnega vodje pa brez fašizma ni. Samo zaradi moCnih demokratičnih
Združitev ekonomske moči kapitala in brezpogojnega gospodarjenja nad človeškimi življenji, ki ga omogoči represivni aparat, ustvarjen iz vrst lumpenproletariata, je temelj vsakega totalitarizma.
Kusturica trdi, da je antifašist in Jugoslovan. Da so Jugoslavijo razbili (slovenski, hrvaški, bosanski) fašisti in da ti fašisti tako, kot so pričakali Hitlerja leta 1941, tudi danes nadaljujejo njegbvo delo. Temu pa se upirajo ljudje, ki so po njegovem mnenju največ žrtvovali za Jugoslavijo in se seveda z vsemi sredstvi upirajo novemu fašizmu, ki ga Kusturica »razkriva« s svojo umetnostjo. O tej njegovi intelektualni in umetniški usmeritvi ne gre dvomiti, to dokazuje tudi s svojimi izjavami in filmi. Arizona Dream, posnet v Ameriki, vsem dolarskim milijonom navkljub ni bil uspešen. Drugi filmi na iste teme, posneti z isto ekipo, so dobili vse - razen oskarja. Zakaj je tako in
Židje in Romi. Toda teza drži le na prvi pogled, saj danes ta argument v nacionalno pluralnih ekipah številni uporabljajo za metanje peska v oCi. Kusturica in uporabniki podobnega, enako enodimenzionalnega argumenta, ustvarjajo zasedbe ljudi in imen, ki so brezpogojno pripravljeni uresničevati njihove zamisli o svetu in ljudeh. Od tod tudi njegovo slovo od Sidrana, ki je iz njega »naredil« umetnika. Kusturica ni »naredil« Sidrana; bilo je ravno nasprotno. V Dolly Bell in Očetu... je Sidran govoril o človeku v družbi, Kusturica pa v Podzemlju govori o državi, narodu in vojni. Človek je samo statist. Ideologija je postala pomembnejša od človeka in zato se Podzemlje začenja z dokumentarnimi filmskimi posnetki kot »objektivnim« pričevanjem o ljudeh, pri Čemer se ta dokumentarnost spremeni v manipulacijo - ne z državo ali narodom, temveč s človekovo svobodo. Zato se je Kusturica vrnil
postaja bog, ki kroji svet in Človeško usodo po svoji podobi -v nasprotju s Poundom in Hamsunom, ki nista znala ali hotela manipulirati s svojo umetnostjo. Do vrhunca mu je uspelo združiti umetnost in politično manipulacijo - ne z ljudmi, ki igrajo v njegovem filmu, pac pa z občinstvom, ki bo film gledalo.
Pound in Hamsun sta se samo razčlovečila, nista pa se postavila za božanstvi. Kusturica pa ni samo razčlovečil sebe, temveC je razčlovečil in spregledal človečnost, Človeka pa pokopal pod plazom marljivo zbranih dejstev, številk in podatkov. Pri tem in zaradi tega gledalci ne morejo niti slutiti, kakšna je usoda okrvavljenih, izmučenih, trpečih žrtev. V najboljšem primeru jih prikazuje kot »nujno gnojilo svetovne zgodovine«. Pounda in Hamsuna so nehali prebirati, ju moralno obsodili in prezrli. Bodo razčlovečenega Kusturico še dolgo gledali? Zoran OdiC
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
NAPOVEDI PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Danes, 21. avgusta, bo ob 20.30 v ljubljanskih Križankah koncert klasične glasbe. Nastopil bo Litovski nacionalni simfonični orkester z dirigentom Jouza-som Domarkasom. Solist Mstislav Rostropovic (na sliki desno), violončelo. Program: Sibelius - Simfonija St 2 v D-duru, Dvonžak - Koncert za violončelo in orkester v h- molu, op. 104.
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŠEREN
Jutri, 22. avgusta, bo ob 21. uri v KUD predstavitev interaktivnega radia Macadam Musak, ki ga vodi Christian Vanderborght s skupino Gode Public iz Pariza. Program bo neposredno prenašal Radio Študent. Zamisel in organizacija - Inštitut Egon March, Sola MUU.
V	sredo, 23. avgusta, bo ob 21.30 v KUD video projekcija na veliko platno VisonTe-leVision - evropski ter ameriški glasbeni in art video. Izbor iz programa švicarskega lokalnega TV kanala Z URI iz Ziiricha. Koproducenta Trnfesta '95 sta OSI - Slovenija in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ljubljana. Za vse prireditve je vstop prost!
CELJE
PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV
V	SEZONI 95/96:
VELIKI ODER:
1.	Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj
2.	Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar
3.	W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer
4.	Jean Genet: BALKON, režija Damir Zla-tar-Fray
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest.
Grad sv. Justa - Kino
Danes, , 21. t.m., ob 21.00 -»La carica dei 101« (1961-1994), režija VVolfgang VVainvvright.
REPEN - Kraška ohcet
V sredo, 23. t. m. se bo ob 20.30 v Kraškem muzeju v Repnu, s spletom ženitovanjskih pesmi in melodij »In mi se ženimo prepevajoč«, uradno začela letošnja Kraška ohcet.
GORICA
Goriški grad
Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival.
VIDEM
Poletne prireditve
Palača Morpurgo: v Četrtek, 24. t.m., ob
18.30	- Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba.
Trg Matteotti : v soboto, 26. t.m., ob 21.30 -opera »Don Pasquale» in v torek, 29. t.m., ob
21.30	- Koncert ciganskih godb.
Giardino del Torso: jutri, 22. t.m., ob 21.30 predvajanje filma »Naked», v četrtek, 24. in v petek, 25. t.m. bo na sporedu film »Speed«.
KOROŠKA
VELIKOVEC	MARIJA NA ZILJI
Na Vobrah: danes,21. t.m., ob 20.30 - Kon- v farni cerkvi bo v soboto, 26. t. m., ob 20.15 cert Big band Velikovec.	koncert donskih kozakov (sakralne pesmi ru-
sko-prasloslavne cerkve).
OSOJE
v Stolnici - Karantansko poletje: v soboto,
26. t. m., ob 19.30 koncert Komornega orkestra Sloveni cum.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP
Zaželena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični in nestrpnosti do »drugačnih« ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 nemških
Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi dobili nazaj. Rok za oddajo del je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTINAZI NATEČAJ«, vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure dobite vse informacije
na telefonu 061/319 662.
POLETNA LIKOVNA SOLA (nadaljevalna)
(Rogaška Slatina, od 19. do 27. 8.) Namenjena je likovnikom, ki bi radi izpopolnili svoje znanje. To je intenziven osemdnevni tečaj, kjer se udeleženci ne učijo risati, pac pa predvsem s Črto izraziti to, kar vidijo. Izhodišče je risanje geometrijskih teles v prostoru, nato pa risanje človeške figure, ki je najprimernejša za raziskovanje večine likovnih problemov.
Program obsega praktični in teoretični del. Celodnevnemu risanju bodo sledila predavanja in ogledi filmov iz zgodovine umetnosti ter predstavitve likovne ustvarjmnosti. Informacije: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Stefanova 5, Ljubljana.
Tel. 061/1259355, 1262083.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Musei di sera« (VeCer v muzejih)
Jutri, 22.8., ob 20. uri bo dr. Lorenza Rescini-ti predavala o zbirki Antonina Rusconija in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju. Predvajali bodo film »Un anno di scuola» (Italija 1977), režija F. Giraldi.
V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Loren-
za Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992).
Nocoj bodo na Festivalu računalniške umetnosti v Mariboru odpri dve razstavi:
-ob 11. uri v otroškem razstavišču Avtobusna postaja, Mlinska 1, raz tvo računalniških grafik (na sliki) p iošokev OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana;
-ob 19. uri v razstavnem salonu Rotovški trg instatotijo Kokon Darija Kreuha in razstavo računalniških grafik Vojka Pogačarja
GLASBA
SLOVENIJA
VEČERI KOMORNE GLASBE NA OTOKU,-BLED
Danes, 21. avgusta, bo ob 20. uri v cerkvi na otoku koncert klasične glasbe. Nastopajo: Primož Kerstajn, klavir, Matjaž Suro, flavta, Jaka Jerasa, vokal.
ROGAŠKO GLASBENO POLETJE. ROGAŠKA SUT1NA
Danes, 21. avgusta, bo ob 20.30 v zdraviliški Kristalni dvorani koncert klasične glasbe. Nastopata: Slavko Zimšek, violina, Hinko Haas, klavir. Program: Schnittke - Suita v starem stilu, Pastorala, Balet, Menuet, Fuga; Grieg - So-
nata, op. 45; Matičič - Air, Noctume; Prokofjev - Pet melodij, op. 35; Nin - Andaluzijska, Deklica iz Katalonije, Deklica iz Mursije. AVDITORU. PORTOROŽ Jutri, 22. avgusta, bo ob 21. uri v avditoriju koncert zabavne glasbe s skupino Čuki. Potekal bo tudi predizhor za miss Slovenije. FESTIVAL LJUBLJANA Jutri, 22. avgusta, bo ob 20.30 v FrandSCanski cerkvi v sodelovanju s festivalom Radovljica koncert komorne glasbe. Nastopil bo ansambel za staro glasbo Hortus Musicus iz Talina Z avtentičnimi instumenti in kostumi bodo
predstavili renesančno in zgodnjebaroCno glasbo. J^rogram: Michel Praetorius, Orlando di Lasso, Pierre Phalese, Pierre Attaingnant Francesco Bendusi.
V	sredo, 23. avgusta, bo ob 20.30 v FrandSčaB" ski cerkvi koncert klasične glasbe. Nastopil bo kvartet Berlinske filharmonije: Daniel" Stabravva -1. violina, Christian Stadelman - 2-violina, Neithard Resa - viola, Jan Diessenl-boršt - violončelo. Program: Haydn, Hinde-mith,Dvoržak
V	sredo, 23. avgusta, bo ob 20.30 v Križankah večer jazza Nastopa John Scofield Band.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
FJK
MODERNA GALERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji.
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETAJL IN CELOTA, (na sliki: vogalna plastika iz 16.-17. stoletja na Gornjem trgu v Ljubljani)
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9
Na ogled je pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del bolgarsko-ameriskega avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. LIKOVNI SALON. CELJE
V	salonu je razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni 50-letnici.
GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je razstava slik Žige Okorna. Temelji na umetnikovi navzočnosti v galeriji, obiskovalci pa so vabljeni k pogovom z njim.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE. MARIBOR
Na ogled je razstava ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, in sicer do 10. septembra.
GALERUA MEDUZA 2. PIRAN
Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitra Malidanova. Umetnik, ki je študiral grafiko in slikarstvo v Ljubljani, se predstavlja s tridesetimi grafičnimi listi.
FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR
V	galeriji Medla Nox, Orožnova 2, je odprta razstava fraktalnih grafik Petra Ciuhe.
V	galeriji Hiša, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika.
RAZSTAVNI SALON POUK. JESENICE
Na ogled je razstava risb ljudske arhitekture Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem inž. Rudolfa Arha ob njegovi 90-letnici.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«.
Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.
Se danes, 21. t. m. bo odprta razstava ITALIA, ki sta jo pripravila Marco Belpoliti in Elio Grazioli v sodlovanju z Galerijo Continua iz S. Giminiana.
V	sredo, 23. t.m., ob 21.30 - otvoritev razstave Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega zdmženja Chromas, tržaške občine in odbornistva za kulturo Muzeja Revoltelle.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled
razstava izkopanin antične Eble.
Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
Milje - Sedež letoviščarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi. Sesljan - Sedež letoviščarske ustanove: do 29. t. m. razstavlja Massimo Malipiero.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroni-nijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ot-tocento di ffontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. od-
prta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskvgasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaških umetnikov 1945-1995.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razšla1 va Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVemerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konca septembra razstavlja VVemer Berg.
TRST
Grad sv. Justa
V	Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Rays z reggage,' blues, rap in rock skladbami.
V	torek, 29. t.m., ob 21.00 - v sodelovanju z Progetti di Al-legria »Non entrate in quel castello«.
V	Četrtek, 31. t.m., ob 21.00 -Nastop skupine Sirtos iz Grčije.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	sredo, 23. t.m., ob 20.30 -Združenje sodobne glasbe Chromas vabi na otvoritev razstave Studia Tommaseo Nastopajo recitator Maurizio Sodo ob spremljavi pianista Aleksandra Rojca ter pevka Adriana Morelli tm spremljavi pianista Corrada Gulina.
Miramarski park Luci in zvoki
Danes, 21. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«.
Istočasno je v Konjušnici Mi" ramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble.
PORDENON
V	sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem-

POČITNICE MALO DRUGAČE
Pijača, mir in včasih nezgoda
Potovanje po kanalih angleškega podeželja
V poletnih mesecih se čedalje več ljudi odloča za plovbo po angleških kanalih, ki so daleč stran od hrupnih krajev. Tako imenovana Oxfordska vodna pot, grajena pred dvema stoletjema, po kateri je Michael 'valker popeljal svojo družino in zapisal nekatere dogodke, vodi čez južni del osrednje Anglije. Pluli so s čol-*n)in, širokim le dva metra, zato so se lahko odločih tu-d* za vožnjo skozi najbolj ozke predele kanala.
»Ladja« VVild Tansy v dolžino meri le petnajst Petrov, vendar je kljub te-d"! dobro opremljena, celo z napravami za ogrevanje, j°plo vodo, tušem, na njej dhko poslušate tudi radio dn gledate televizijo.Konec Prvega dne se je družina '/alker zasidrala v nenase-96nem predelu pokrajine j® v tišini srkala hladno pi-)aCo. Krmar je čoln čvrsto Privezal k obali. Na nebu je svetil mesec in le za kratek das so ga zakrili oblaki. Voda v kanalu je bila mirna, rned občudovanjem narave
VValkerjevi poslušali Brahmsovo Četrto simfonijo.
Naslednji dan so priplu-n do prve zapornice, pravzaprav je šlo za šest zaporednih. Zato so na palubo Prihiteli trije VValkerjevi °troci in žena; vsi so hoteli odpreti zapornice, vendar Je čoln zaradi nepravilne obtežitve zadel ob desni drog, na katerega so bili pri-sdjeni skočiti. Na pomoč je Posadki priskočil lastnik bližnjega plovila, in čoln Povlekel naprej, zato so Walkerjevi hitro poskakali na čoln, vendar so bili že Pred naslednjimi- zaporni-cami znova na bregu, čeprav težav še ni bilo konec, Sai je težka ladja povzročila velike valove. K sreči je °xfordski kanal že star: Ograjen je bil leta 1790, zato lahko močne roke, ki polagajo zapreti zapornico, Preprečijo vdor vode v pra-2en del ladje. Seveda se je rned dvigovanjem vodne gladine ladja močno pozibavala, zato so krožniki in Posoda popadali po tleh. V Podobnih primerih se vedno najde nepovabljen
opazovalec - tokrat starejši zakonski par, ki je vse napore posadke mimo opazoval z brega. Med prigrizkom je čakal in tiho upal, da se bo pripetila nesreča. Njuna želja se ni uresničila, saj so bili VValkerjevi po nekaj dneh plovbe že kar izurjeni, zato sta bila vidno razočarana.
Mnogi bodo menili, da se med počitnicami, med katerimi naletite na vrsto ovir, ne odpočijete. Ko postanete mojster in jih sčasoma obvladate, uživate v nedotaknjeni naravi in tišini. Kadarkoli se lahko ustavite ob bregu in obiščete - tudi s kolesom, ki ga imate na palubi ali pa si ga izposodite v bližnjem kraju - znamenitosti krajev, mimo katerih je speljan kanal.
Spoznali boste tudi različne živalske vrste, vse od vodnih podgan do labodov in vodnih kokoši, seveda pa krokodilov ali morskih psov ne boste videli, čeprav se boste med plovbo večkrat počutili kot sodobni pirati. Žejo si boste potešili v stari gostilni - pubu - ob reki, nato pa se vrnili na čoln. Med plovbo boste večkrat naleteli na dvižne mostove, ki jih ni težko dvigniti, le pravo stran je treba obtežiti. Utegne se celo zgoditi, da se most zaradi zarjavelih naprav ne bo hotel vrniti v prvotno lego, vendar se v takšnem primeru vedno nepričakovano pojavi jogger, ki bo s težkim korakom prisilil most, da se bo uklonil pod" njegovo težo.
Oxfordski kanal je speljan skozi čudovito naravo: polja so skrbno obdelana, na travnikih se pasejo ovce. V bližini kraja Cropredy si
kanal Grand Union
OXFORD
boste lahko ogledali polje, kjer je v času državljanske vojne leta 1644 potekala velika bitka. Ob kanalu je zasidranih veliko bivalnih ladij, saj so se mnoge mlade družine odločile za življenje v neokrnjeni naravi.
Čeprav vas bo morda zvečer presenetila poletna nevihta, bo jutro spet sončno.
Pred večerom boste lahko uživah v ptičjem petju, ko se bo znočilo pa vašega spanca ne bo nič skalilo.
Po članku Michaela VValkerja,
The European Magazine Uh, to je pa težko
18
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Horoskop
zapisal B. R. K.
ZIMBABVE


M
*
M
£E


H-
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Pretirano boste skrbeli zaradi poklicne plati svojega življenja, čeprav ne boste opazili znamenj nazadovanja. Pretirana skrb se lahko brž sprevrže v zavoro.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Čeprav ste doslej menili, da vam pri vzpenjanju k modrosti ne more nihče pomagati, boste danes spoznali, da vam lahko pomaga marsikdo, še najbolj pa vi sami.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Skromno boste priznali meje svoje svobode in se sprijaznili z vklescenostjo med zanke usode. Razjočite se, pa boste na lepem prebili vse zidove.
RAK 22.6. - 22.7.: Po stopnicah k uspehu boste napredovali s hitrostjo mojstra. Pazite le, da se ne zasujete s številkami. Glavo uporabljajte za ustvarjalnost, raCuna naj računalnik.
LEV 23. 7.-23. 8.: Zarobantili boste čez nekoga, ki vas je najprej potegnil v kašo, nato pa pobegnil in vas pustil same. A ni kriv on; kriva je vaša naivnost, gnana z otročjim pričakovanjem.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: V ljubezenskem gnezdecu boste zaslutili bližanje krize. Krasno, kajti šele v krizi bosta naletela na tiste plati vajinega odnosa, ki so temelj resnične ljubezni.
TEH1NICA 23. 9. - 22.10.: Ne bo vam jasno, Cernu tako oslabljeno zanimanje za vas - kot da vas na lepem nihče vec ne potrebuje. Potrebujejo vas že. vendar za kanček drugačne.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Truditi se boste, da bi dodobra učvrstili položaj, ki ste ga pridobili z naporom. Ne naprezajte se preveč, sicer boste bliskovito zdrseti v dolino revščine.
STRELEC 23.11.-21.12.: Na svojo stran boste pridobiti nekaj zanesljivih sodelavcev. Nikar jih ne začnite izkoriščati, sicer vam bodo obrnili hrbet. Ohranite sitno dobroto.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Po vasi glavi bodo rojile Številne ideje, od najbolj norih do najbolj banalnih. Počakajte, da se nevihta poleže, nato pa uresničite samo tisto, ki vas bo osrečila.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Nekomu boste zavidati prednost, ki si jo je pridobti z prevaro. Ne posnemajte ga, kajti s svojo poštenostjo ga boste brž prehiteti, pa še slabe vesti ne boste imeti.
RIBI 20.2. - 20.3.: Partner se bo zbal izgube vase naklonjenosti, zato vas bo obsipal z obljubami rajskih gradov. Karseda zavlačujte, naj že spozna, da obljube gradove v resnici rušijo.
Birokracija in živali
Lovci na okle še plenijo
Divji lovci in suša sta opustošila divjino v Zimbabveju, toda po besedah borcev za varstvo živali je naj-vecja nevarnost za dejavnost, ki državi prinese največ deviz, vladna birokracija. Zimbabvejska divjina je ključnega pomena za turizem, ki južnoafriški republiki prinese petino zunanjetrgovinske izmenjave, lani približno sto milijonov ameriških dolarjev.
Na vlado letijo očitki, da je zaradi nje oddelek za nacionalne parke in uprava divjine obubožala do take mere, da ne more več vzdrževati niti vodnih vrtin na področjih, ki jih je prizadela suša.
Vlada jim je v zadnjih dveh letih namenila vec kot 30 odstotkov manj sredstev (pet milijonov ameriških dolarjev), na vo-
ljo pa je le Četrtina oglednikov, ki so potrebni za nadzor ogromnih zemljišč, nekoč polnih divjadi.
»Splošno znano je, da sta borba za premoč in birokracija dobesedno ohromila oddelek,« pravi pripadnik Zambezi Society, zasebne organizacije za zaščito 'divjine.
»Najhuje je, da vse to ogroža divje živali,« na-
Črni nosorog
daljuje Glive Stockill, predsednik Save Conserv-acy, sklada za zaščito živali, ki je bil kljub vladnim omejitvam ustanovljen pred dvema letoma, kot del zasebnih prizadevanj za rešitev prihodnosti divjih živali. Zaščiteni revir, ki se razprostira na zemljišču poleg državnega nacionalnega parka Gonarezhou v jugovzhodnem Zimbabveju, je zdaj dom ducatov slonov, nil-
Afriški slon
skih konjev in drugih vrst.
Ime Gonarezhou pomeni »kraj slonov« in veliko tamkajšnjih živali je težjih in ima večje okle. Kot taki so odlične tarče za divje lovce, ki delujejo iz bliži-njega »Crooks Comera«, na meji med Zimbabvejem, Mozambikom in Južno Afriko.
Divji lovci so v ogromnih, toda slabo zaščitenih parkih v zadnjih desetih letih pobili na tisoče slonov in drugih živali, kot je že skoraj izumrli cmi nosorog. To dejstvo pripomore h kampanji za reklamno podporo zaščite v zasebnih parkih.
Veliko Zimbabvejcev je mnenjj, da bi lahko z divjadjo zaslužili mnogo vec, ee bi vlada vechn kmetom v okolici Gonarezhou dovolila, da bi svoje kmetijske ranče spremenili v lovske ranče.
Toda uresničevanje načrta, po katerem bi v upravljanje z divjadjo pritegnili veC zasebnikov in je edini način zaščite živali pred poboji divjih lovcev, ovira vlada, ki je začasno prepovedala lov in premik divjadi.
Vladni uradniki zanikajo, da je prepoved »del naših birokratskih problemov«, in trdijo, da je cilj prepovedi določitev cenzusa na divje živali in po-krpanje vrzeli v upravi.
»Čeprav spoštujemo potrebo po strogem nadzoru uprave divjine, sedanja prepoved škoduje pomembnim ukrepom,« trdi The Zambezi .Society, ki se bori za dovoljenje za premik ži-
vali iz sušnih in vročih p0" drocij v zasebne rezervate.
Suspenz dveh glavnih delavcev organizacije v juliju, ki sta bila obtožena vpletenosti v »nepooblaščen« premik živali iz sušnih državnih parkov v zasebne ranče, je še utrdil prepričanje, da vlada v oddelku za upravljanje divjine zmeda.
Zaščitniki pravijo, da je boj za premoč v oddelku vzrok mnogih težav, vključno z legendarno birokracijo in primanjkljaji denarja in osebja, zaradi Cesar je oddelek neuncikovit in brez pravih smernic.
Kot dokaz poraza vlade kritiki opozarjajo na izgubo
2.500 Črnih nosorogov v
vsej državi zaradi divjih lovcev, ki so sredi osemdesetih ob številki tri tisoC predstavljali najvecjo populacijo na svetu.
Veliko mednarodnih dobrodelnih organizacij je zaprlo svoje denarnice, zaradi »zmede v politiki« in nezaupanja zaradi počasne privatizacije oddelka.
»Ljudje ne zaupajo več sistemu. Prevec je prepirov, birokracije in ostalo je le malo dobre volje,« je izjavil neki vladni uslužbenec.
Chen Chimutengvvende,
novi zimbabvejski minister za okolje in turizem, je ovrgel očitke, Ceš da so skrajno pretirani.
»Resda imamo nekaj težav, toda ni vse tako brezupno, kot trdijo ljudje. Vlada in zasebniki morajo sodelovati pri reševanju problema.«
Cris Chinaka, Reuter
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
345	UMET. LITERATURA	PEVEC MEZEK	GROFUAV ANGLUI	ELIA KAZAN	MOŠKO IME	PRAKANTON V ŠVICI	AMERIŠKI FIZIOLOG (CARL F.)	CHARLES NODIER	NAPAČEN SKOK KONJA	OTROŠKO VOZILO	PRIPRAVA ZA SEJANJE	AVTOR: BRANKO KOZULIC	IRSKI BRINOVEC	LEV KREFT	AMERIŠKI IGRALEC (ALAN)	TABOR. VNEMCUI	PREBIV. ISTRE	HINKO BRATUŠ	KERAMIKA	POLDRAG KAMEN
PREDMESTJE NEVTORKA				;					*			LEPOTNA CVETLICA								
												POKRAJINA NA HRV.								
ELEKT. NAPRAVA ZA OPAZOVANJE																				
MEDN, PISAT. ZDRUŽENJE				VIŠAVJE V SAHARI				GRŠKA SRAJCA						OD KRTA IZBITA ZEMLJA						
				NEM. FILOZOF (GEORGI				SL. MAT. (MILANI						PREBIV. KARNIJE						
SESTAVINA BENCINA						MIT. LETALEC							BOGDAN MEŠKO					RAZLIČNA SOGLASNIKA		
						IGRALKA GARDNER														
													PUSCAVNIK					RAZUM		
STANE SEVER			SODOBEN PLES				VULKAN NA FILIPINIH				ANG. REŽISER (DAVIDI					JAPONSKI PISTEU (HANUJEKI)				
			REKA V FRANCIJI				MIRNO SOŽITJE													
											CAROL REED									
PTICA SELIVKA										AM. PISEC (JOHN D.)					SNOV	DEL STOPALA				
										MESTO OB MARICI										
																ALUMINIJ				
OSEBNI ZAIMEK				VLADIMIR ŠUBIC	ANDREA DORIA			MESTO V BOSNI									IZVRŠNI SVET			OCE
					KAREL soss			EVROPSKI VELETOK												
																	NADAV			
ZENA UMRLEGA MOŽA						DRŽAVA V AZIJI					IVAN MINATTI			ZENSKO IME						
						ROGER VADIM														
											KONEC POLOTOKA			CARL ORFF						
TLAK IZ APNA IN DESK									ORNA ZEMLJA							KRČEVINA				
VEK, DOBA				SLOV. PISATEU CANKAR					DEL MOTORJA							GAMSJI BIVOL				
VONV
‘aoivi.s
‘NVM
'VH3
‘1A03
‘V3IN30
‘aiuLSNal
‘VI.SV1A
‘pil
■Nvai
‘VAOOA
‘SI
'ViN3AH3fl
‘dV
‘VNO
‘itiVN
'VOIAOISVI
tvhv
‘Nvai
‘OdV
‘VOIS
‘SS
‘XC
‘HVd
‘SOHV)II
‘NVJdlO
‘VNUtd
‘NOiPl
'HIV
‘N3d
‘dOHSOtrHIPl
DiSNOHd.)iaa3
‘vioiavi9
‘SS33
-ons 3)*vi
:OUABJOpOA
;A3XIS33
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek, 21. avgusta 1995
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Mnogi lasiniki graščin v Mengšu
O starem gradu pričajo samo še sledovi
Stari mengeški grad (Mengosburg) na Gobavici •jad Mengšem je propadel konec 15. stoletja, tako J!a o njem pričajo le še sledovi v zemljišču ter razva-'jena grajska kapela sv. Lovrenca, ki jo je leta 1586 pl podreti lastnik gospoščine Nikolaj Bonhomo. Ze Jeta 1154 nastopa v virih vitez Ditrik de Meingos-6urg, grad pa je prvič omenjen šele leta 1250 (ca-strum Mengosburch). V 14. stoletju so bili lastniki 8°sposcine goriško-tirolski grofje, nato pa Habsbur-žani, ki so jo dajali v fevd raznim plemiškim rodbi-aani, tako gospodom Ostervvitzom, Gallenbergom, Lanibergom, Hohenvvarthom in drugim.
Ob vznožju Gobavice je bili še baron Leuenburg, pton Leopold Raumsc- pl. VVohdtzi, baroni Apfal-pessl okoli leta 1625 po- trerji, Gaspariniji in dragi, ^jdal graščino Mengeš Leta 1839 je graščino ku-IMannsburg), ki ji pravijo pil Mihael Stare in jo te-N°vi grad. Med lastniki so meljito predelal.
Potres leta 1895 je poškodoval gosposko poslopje, a so ga obnovili, in od takrat izvira današnja enonadstropna stavba skoraj kvadratnega tlorisa s kamnitim portalom. Pred drago svetovno vojno je bila lastnik graščine rodbina Kanc, po njej je bil tam sedež državnega kmetijskega posestva, zdaj pa so v njej stanovanja in poslovni prostori podjetja Emona.
Dvorec Mengeš (Hoff Mannsburg) ob Pšati v Mengšu, pravijo mu tudi Zgornji ali Ravbarjev
Novi grad pod Gobavico
grad, je leta 1567 postavil Jurij pl. Haller, nato pa leta 1588 prodal pl. Sigersdorfom. Pozneje so bili med lastniki še grofje Hohenvvarthi, s poroko so ga vnovič pridobili
baroni Hallerji, leta 1779 ga je kupil baron Bernard Rauber, konec 18. stoletja pa Anton Rudež. Mihael Stare je postal lastnik leta 1839 in dvorec čez štiri leta popol-
noma prenovil. Po drugi svetovni vojni je bilo poslopje nacionalizirano, v njem pa je bil sedež podjetja Semesadike. V lepo obnovljenem dvorcu z baročno fasado, rene-
sančnim kamnitim portalom, vzidano grbovno plošCo in trikotno atiko na vrhu strehe so danes poslovni prostori Obrtne zadruge Zora iz Domžal.
Ivan Jakič

Ravbarjev grad
ANEKDOTA
O Marku Tvvainu
Neki Časopis je objavil vest, da je Mark Twain umrl. Humorist je brzojavil uredništvu:
»Vest o moji smrti je znatno pretirana!«




EKVADOR IN KOLUMBIJA
Radostni ples okoli ekvatorja
Plaže so polne domaci-n°v in raznih prodajal-Cey> zato sem se zatekel v jfiirno zavetje plaže hote-a Hilton na skrajnem le-Vem delu rta Boca Gran-ae’ ki je rezervirana samo Za hotelske goste. Za red s° skrbeli varnostniki s y°ki- tokiji na vsakem °ncu plaže. Čeprav je atprje tu umazano in sko-ral Crno, so uniformirani Natakarji stregli po plazi.
, Blizu hotela je velik azar, kamor pridejo kupovat turisti, ki so prišli
artageno po križarjenju ^ Karibih. V tem delu je udi veliko stolpnic, ki so nekakšne rezidence . stanovanja, in jih daje-1° v najem, v glavnem
Premožnejšim domaci-
nom iz notranjosti dežele. Ko močno sonce zaide
in ko se žgoč asfalt ohladi, vse plane na široke avenije. Iz številnih lokalov uhajajo zvoki salse, sambe, andske in meksikan-ske muzike. Poleg vseh mogočih uličnih prodajalcev so tu še razni »zabavljači« z lutkami, požiralci ognja, Čarovniki, pantomimiki, ki mimoidoče oponašajo v njihovi hoji, nepogrešljivi prodajalci cigaret in žvečilnih gumijev (Cicles). Po ulicah kočije vozijo turiste, zeljne nočne romantike. Turistični vlakci in avtobusi prevažajo razposajeno mladino, ki se giblje v zvokih salse. Zadnji vagon oziroma sedež v avtobusu je rezerviran za muzikante, katerih južnoameriški ritem vzvalovi tudi tiste na cesti, ob kateri švigajo.
Ponoči je na plaži polno ljudi. Eni se kopajo, dragi ležijo v ležalnikih, tretji slonijo na svojih avtomobilih, vmes so skupinice muzikantov, ki igrajo po želji. Tu smo spoznali družbo mladih iz Pereire in Medellina. Ponudili so nam pijačo, močno žganje Aguardien-te Antioqeno, Antioquila je pokrajina v centralnem visokogorskem delu Kolumbije, Medellin pa je njeno glavno mesto, poznano predvsem po ropih, ubojih in obračunih mafije. Statistika govori, da je tam vsakih pet minut kakšen ranjen ali ubit. Na plaži so barčki in Ce sediš sam, kmalu dobiš družbo prostitutke ali preprodajalca droge, Ce pa si v dražbi, te pustijo
mm
■■
Pogled s trdjave San Filipe (Foto: Željko Jugovič)
v miru in pridejo le na namig.
Santa Marta
Zgodaj zjutraj, še v temi se z udobnim turističnim avtobusom odpeljemo iz Cartagene na enodnevni izlet v znano ko-
lumbijsko letovišče Santa Marta. Poleg kolumbijskih turistov gre z nami še par iz Venezuele in družina iz Argentine. Le midva z Valterjem sva bila popolna tujca in to iz Slovenije.
Jutranji dremež smo si
pregnali s kavo na bencinski postaji na obrobju Baranquille. Baranquilla je moderno industrijsko milijonsko mesto, vroče karibsko pristanišče deset kilometrov stran od obale v ustju velike reke Magdalene, ki pa za turiste.
ni posebej zanimivo. Iz dnevnega Časopisja smo izvedeli, da je te dni v mestu teniški turnir mladih državnih reprezentanc in da nastopa tudi Slovenija.
Željko Jugovič
(Se nadaljuje)
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
sredisce
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANJ”.
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLOjj^
MEGLA
x\ C A
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska, nad severnim Sredozemljem pa se Se zadržuje višinsko jedro hladnega zraka. S šibkimi vzhodnimi vetrovi doteka nad nase kraje vlažen zrak.




Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1020
S

- 1010 -
.r<i-
SK. HELSINKI n,
OSLO STOCKHOLM
18/183	,8/200	C
A
1000 — .
o
6
kobenhaVn
.	a9/2T> —
AMSTERDAM LONDON 18/26
S
18/28° •
' I L
^ S
BERLIN
20/310
°P20/30
2ENEVA £) UUBUANA
LIZBONA
18/230
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 8. in 14. uri.
D012INA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.08 in zašlo ob 20.02. Dan bo dolg 13 ur in 54 minut. Luna bo vzšla ob 01.37 in zašla ob 16.51.
TEMPERATURE MORJA IN REK

BEOGRAD O 19/26
SPLIT
p=» o 20/26	“SOFIJA
RIM —SKOPJEO	,
20/28	M/!«
V ATENE -
'26/31	__
>010'/
NAPOVED ZA POMORSTVO
	°c		°C
Portorož	18,8	Mura	15,8
Trst	18,6	Sava (Radovljica)	13,0
Malinska	19,0	Sora	14,6
Poreč	18,7	Ljubljanica	16,6
Split	20,1	Soča	16,9
M. Lošinj	20,8	Vipava	12,4
Dubrovnik	20,8	Boninjsko jezero	20,0
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 6 do 12 vozlov
popoldne:
SW 6 do 12 vozlov
						
PLIMOVANJE	1	TEMPERATURE VGOlSŠb	l	BIOPROGNOZA	**		VOK POPULI
Danes ob 2.10 najnižje -34 cm, ob		°C		Vpliv vremena na počutje		Nebo krasijo zvezde, mo-
9.17 najvišje 18 on, ob 14.13 najnižje		500 m	19		vremensko občutljivih ljudi		Skega brki, Zensko lasje.
-1 an, ob 1936 najvis^ 24 on.		1000 m	16 1500 m	13		bo zmerno obremenilno.		$ £ $
Juhi ob 238 na^iižje 41 on, ob 937		2000 m	9				Ne daj, da ti pobegne
najvisje 25 on, ob 1447 najnižje -8		2864 m	3				opoldansko sonce, ker je
on, ob 20.18 najviše 30 on.						takoj večer.
SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ...
Železniška nesreča v Indiji
NEW DELHI - Najmanj 165 mrtvih in več kot 200 ranjenih je začasni obračun hude železniške nesreče, ki se je pripetila v noti na nedeljo pri indijskem mestecu Agra, približno 200 kilometrov južno od prestolnice. V nesreči sta trčila dva vlaka, od katerih je eden stal na železniški postaji. Tovrstne nesreče so v Indiji zelo pogoste, saj je železniška mreža gosta, z vlaki pa se vsak dan pelje približno 12 milijonov potnikov.
Starka ogrizla potnike tramvaja
MOSKVA - Ker ji nihče ni hotel odstopiti sedeža, se je neka starka v Kazanu nad nevljudne potnike v tramvaju spravila kar z zobmi. Najprej je ugriznila mlajšega moškega, nato pa Se osem potnikov, ki so jo hoteli ustaviti. Očitno nihče od napadenih ni vložil ovadbe.
LONDON - Ob Temzi so tako proslavili dan vojnih veteranov, ki je letos sovpadel s 50. obletnico predaje Japonske in konca druge svetovne vojne (Telefoto: AP)
Posnetek trupla marsovca ali žrtve tajnih poskusov?
LONDON - Na mednarodnem kongresu ufologov v Shefieldu v Angliji je veliko zanimanja zbudil dokumentarni film, ki prikazuje truplo domnevnega marsovca. Gre za pošastno telo z veliko plešasto glavo in očmi, kakršne imajo plazilci.
Dokumentarec je last ameriškega državljana Raya Santillija, ki trdi, da je film kupil od starega snemalca, ki je nekoč delal za ameriško vojsko. Film naj bi posnel v tajnem laboratoriju, kjer naj bi pregledovali trupli dveh marsovcev, ki naj bi
ju našli v razbitinah vesoljske ladje leta 1947 v kraju Roswel v ameriški zvezni državi Nova Mehika.
Toda tej razlagi ne verjamejo vsi. Direktor britanskega združenja ufologov Philip Mantle meni, da gre v resnici za truplo žrtve bakterioloy ških poskusov, ki so jih Američani izvajali takoj po vojni. Za dokumentarec vsekakor vlada veliko zanimanje. Osemindvajsetega avgusta ga bo predvajala britanska zasebna televizija C4, kmalu potem pa bo naprodaj.