List izhaja vsak petek in vdja a post uno vrnl io v sold. v tisi,- oni. Naročnina in dopisi naj »«'• Mmrov o!jro pošiljajo opratniStvn v n»iM>I. li nl f .:h v i karto» Karol Mai* JinR-ioo. \ >.»• po» Ijatvi- naj «o frani:ujejo. Ro!ó/p -, se < vrarajo. Ozi.au.la se *prt j. t.ajr*. PI ara zana*. iir.o vntiro. c< s«. ,.a/i anilu -ano. enkrat nat ane, * dcakrat. 11 mA»L če Trikrat, ó soldov. Duhovščina in politika. I. y Sc pred ne dolgim časom bili so vsi Slovenci edini v tem, da ima duhovščina ne samo pravico, temveč kedaj tudi dolžnost pečati se s politiko, udeleževati se volitev, nevedne se ljudi, s kterim je v vodni zvezi in dotiki, po-dučevati, kak upljiv ima dober ali slab izid volitev na našo narodnost, šole itd. Ko so začeli dunajski listi, med njimi prva ,.Neue freie Presse“ slovenski duhovščini po svoji stari, surovi šegi očitati in jo demmeirati pred vlado, da ona voli. ali tu pa tam še celo kmetom prigovarja, da bi tudi oni volili narodnega kandidata. je nek kolovodja sedanjih Mladoslovencev v ..Novicah** pod svoje krilo vzel duhovne, z gorkimi besedami, jih branil proti neopravičenim napadom in med drugim rekel, da oni duhoven, ki bi se mlačno držal pri volitvah, hi ne bil le mrzel, ampak že zmrznjen. Ali časi so postali drugi in ž njimi tudi omenjeni gospod in Mladoslovenci, /daj Ioni » «e sodijo več tako, ampak odrekajo duhovnom vse politično in državljanske pravice, izrekli bi jih radi za ..vogol-froi“, k večemu bi jim po sili dovolili stopiti še na lečo in sedeti v spovednici; naj ljubše pa bi jim bilo. ko bi nobenega duhovna več ne ogrevalo solnce. Sploh se zadnji čas večkrat stavi vpra- LISTEK. Spet nekaj jezikoslovskega. *) Da bi tako pridno prebiral našo slovenske knjige in časnike, kakor v mlajših letih, ko sem vse željno pregledava! in bral, kar je bilo slovenskega ali v bližnji dotiki ž njim, gotovo bi marsikaj našel ne samo, kar bi me veselilo, ampak tudi, in morebiti pogostoma, nad čemur bi se jezil. Naša mladina, brhka in čvrsta, ali odveč hlepeča po tem, kar je novo in manj navadno, naj ho užo naše ali tuje, da se le kje v kakem Časniku ali v kakih bukvah — sit renta verbo! Bog varuj več bukve pisati ali reči — po naključbi najde, koj z obema rokama sprejema nove, kakšen-krat nepotrebne izraze in besede, pravim nepotrebne, ker imamo svojih domačih navadno dovolj. Posebno so tako imenovani No vos loven ci mojstri v tem. Naša „S o č au je užc marsikaj tacega nam podala, „Narodu v Ljubljani s svojim »Tednikom1" menda tudi *) Že dolj časa hranjeno,-- Ur, I sanje, ali imajo duhovni pravico pečati se s politiko. Odgovori so zelo različni; nekteri trde, — posebno oni, kterim duhovni sc* svojo veljavo in svojim vplivom večkrat račune prekrižajo, da se kaj takega nikakor ne strinja z duhovskijn stanom ; nekteri drugi pa v tej zadevi pripisujejo duhovnom preveliko dolžnosti, kterili oni po svojem stanu n * morejo sprejeti. Nam so zdi, da je vse odvisno od tega, kaj eden ali drugi razumi pod besedami ..pečati se s politiko/* Ta pojem je zelo obširen in marsikteri se na različen način peča s politiko. Mi hočemo pred v sii:; z. nem »va:i, le-: pomen dajemo mi oincni :iim l sedam, in po tem dali odgovor na vprašanje. i ,. Ideati se s po1 iti!, o *‘ menimo ni dntzcga, kakor oj. e -.'ovari, prcudarjaii in I pretitktati, kako se uram tvojo po svetu in v naši bližnji o::o7iri državne in državljanske razmere, in vprivati na njih raz-! vitek, kod kor dovoljujejo posi ure in svetujete povsod potrebna previdnost in razumnost. Ako tak odgovor damo na stavljeno vprašanje, trdimo potom, da duhoven 1 ; nima le pravice, ampak v nekterili okol- . nostili in slučajih tudi dolžnost ,.pečati : se s politiko**. Vse. kar bi se dalo j proti tema oporekati in se v resnici tudi ugovarja, jc prazno, kaže nevednost ali hudobijo. Dopici. V Gorici, 12. julija. — Pisal bi marsikaj, samo bojim se zamere, in to tem bolj, ker sem siora Beta di lingua sedeta, in znano je sploh, da resnica skorej vselej naleti. Povsod velja le bolj znani rek : Locjuimini nohis pla- ceutia. Toda jaz jo zabrusim vselej brez ozira, in ali je čudo, "da udobim kaki krc po prstih ? Leta 1854, ravno dvajset let je od tega, ko sem bil v ..Zgodnjo Danico** pisal, da se iz srca veselim. in z menoj vred mnogo duhovnim v ud: škofije, da ako Bog da, u-.'mo o j -eni svete duhovne vaje. Ali, kaj !:.i:lite. kako sem bil s tim naletel? Ueklo se mi j*\ kaj sc imam v te za-t deve mešati ; man darf nicht vorgreifen! Nedolžno moje veselje, da udobimo enkrat duhovne vaje, peterih prav za prav mi do tistih časov nismo še v Gorici poznali, kakor le iz popisovanj eksercicij, ki so se drugod imele, mi je bilo s to grajo ogrenjeno. Tim bolje mi je delo, ko smo jeseni rečenega leta 1854 v resnici duhovne vaje udobili. Zdaj smo v letu 1874. Tedaj dvajset let pozneje. Ako se predrznem tu svojo srčno željo izreči, da bi tudi prihodnje jeseni zopet svete vaje za nas duhovnike imeli, posebno, ker jih lani, ne vem zakaj, nismo imeli, ali bo morebiti tudi to kaki crimen lacsae? AU me » ; nc zaostaja; da Mariborska »Zora11 s svojim »Vestnikom11 v tej reči zvonec nosi’, nam jc neki J. K. v ..Novicah** prav lopo pokazal in razložil, zn kar smo mu hvaležni po- -sobno mi. ki tistega beletristiškega lista ne j ! beremo. Jezik, kakor ga pišejo miš e ljube j ..Novice'*, ..Zgodnja Danica11. ..Verte c*’, ,.11 e se d ni k** itd. to je naš lopi, mili slovenski jezik; škoda, da ga začenjajo nekteri pačiti po zgorej rečenih listih, in vlivati nam besede, ki ali niso naše, ali pa so le pro-vincijalizmi, ali še celo lokalizmi. kterim ni še dana občna deržavljanska pravica. Kakor sem od neke strani slišal, je neki tudi bese- i dica trebč namesti sploh navadnega treba, od ktere sem liže v „Glasu“ pisal. tak loka 1 i z c m, pa ravno zato, ker je 1 o k a 1 i z e m. nima šc tiste pravice, ktero bi nm nekdo rad dal, tim manj. ker kakor sem d j al, ima- i mo v splošni rabi dobro besedo treba. In glejte! kako nanese beseda besedo. Nekdaj smo vedno pisali, kakor tudi še govorimo, glagol deti, dem. sem d j al. Sedaj sc nekako ogibamo tega glagola, ter piš ono reči, rečem, sem rekel itd. Malokdaj še komu uide ..sem d j al", posebno pri mladini; ker mi, ki smo nekaj naprej v letih, še vedno tako govorimo, in tudi pisati tako se ne bojimo. Da naši Slovenci na laški meji, ki so v neposredni dotiki z Lahi, govorijo: sem j al, sem j aia, namesti sem d j al, sem djala. lahko vzrok najdemo. Djav v laškem jeziku je to. kar italijansko diavolo, ali naš zlodej. Naši gori skl Slovenci govorijo za silo, kakšenkrat tudi dobro, laško narečje, in tedaj nočejo reči sem d j al, temveč d izpuščajo, da govorijo sem j al. Da se pa tega glagola v.pomenu ..reči, rekel" tudi v pisavi. in tudi drugi Slovenci liže ogibajo, temu n c vem vzroka najti. Star gospod, iz Gorniškega doma, mi je, pred kakimi petnajstimi Idi ali več, tako le govoril: ,,Jaz ne vem, kaj ta ..Plajbos11 (hotel je reči Rleiweis) z našim krajnskim jezikom dela, da za wivhtig vselej važen piše, za \Y i c h t i g k e i t pa v a ž n o s t. Pri nas na Gorenakom važen pravimo feuclit, in važnost je Feuditigkeit. — „To se ve — um odgovorim jaz r- ker vi / ko v izgovarjate, n. pr. K ubi v a je piva — Ko- krenejo tudi zdaj po roki ? — Nekdaj ni bilo tako lahko udobiti duhovne vaje, treba je bilo zunaj skotijo iskati za to sposobnih oseb ; nekaj let sem pa jih imamo v Gorici, kteri zamorejo dajati duhovne vaje, ne le enkrat, ampak tudi večkrat na leto, ako je treba, ne samo v laškem jeziku, ampak tudi v latinskem, kar se posebno prilega našim krajem, kjer imamo več jezikov, latinski pa vsi duhovni umejo. Zraven tega imamo v Semenišči prostora, kolikor k temu treba. Da bi pa le oni, ki imajo pri tem kaj opraviti, razpis svetih vaj za časa razposlali, da bi se ne zgodilo zopet, kar se je uže ne enkrat pripetilo, da so nekteri duhovniki povabilo k vajeni še le takrat prejeli, ko so bde vaje uže končane. Naj se vsaki fajmošter in vikar! pravila« drži, ktero je nekdo od svojega načelnika slišati moral : Man darf nieht gleich den Act erledigen, sonderà wenigstens eine Woche ihn auf seinem Schreibtische liegen lassen ; tedaj pride škofijski razpis do uekaj bolj oddaljenih krajev komaj eden ali dva meseca pozneje. Menim da se naše pisarnice večidel tega načela drže ; ali je pa to vselej prav, to je drugo vprašanje. Druga želja bi bila, da bi se vaje napovedale ali koj konec avgusta, ali še le v drugo polovico mesca oktobra, ker se sicer rado prigodi, da marsikteri, ki bi rad vaj se udeležil zastran trgatve ali drugih enakih uzrokov ne more z doma. To so pisalčeve želje zastran •letošnjih duhovnih vaj. Oj, da bi mi v Trstu to imeli, kar imate vi v Gorici ! mi je visoko postavljen duhovnik, ni zdavno, rekel : mi bi po tem vsako leto vsaj enkrat duhovne vaje za nas duhovne imeli; pa nam manjka prostora ! — Nam v Gorici pa mora kaj druzega primanjkovati, da jih nimamo vsako leto, da si so nam dokaj potrebne. bila je pila: tedaj tudi vlažen, vlažnost zgovarjate važen, važnost.” — Na te moje besede je umolknil, in ni se nikoli več lotil z menoj govoriti o naši slovenščini. Jaz pa bi pri besedi važen, važnost kaj druzega rad opomnil. Gotovo je, da je važen, važnost izpeljano iz besede vaga, vagati, kar je nemško Wage. waegen. Zato pa Bog te varuj pri naši sedanji mladini govoriti, ali eelo pisati, vaga, vagati, kdo bo tako očitno nemškutaril ? Ko pa govorimo, in pišemo n. pr. ta reč je važna, ali, važnost reči itd., tu se nobeden nad tem ne spotika, tako smo nedosledni: hčerko radi i-mamo. mater zaničujemo! Ali se v besedah tudi to godi, kar pri ljudeh ? to je: Gorjanka n. pr. pride v Gorico, tu se omoži, povij e hčerko; hčerka je popolnoma Lahinja, še besedice ne zine več slovenske, med tem ko ji mati slovenska ostane. Važen mora slovensko biti. vaga pa ostane nemška beseda!? 'Enaka se godi menda tudi, da o druzih ne govorim, besedi raj ta ti. ktero je naša mladina uže Zdavno zakadila med staro šaro, kakor tudi vsako raj te n go. Raj tenga je Od gorenje Soče t>. julija 1 s74. (Letina — denar — koze.) — Ni* samo ti , oj , ,,Glasa moj ! ampak vsi tvoji tovarši, kar jih zahaja v našo dolino, nam prav pogosto naznanjajo iz vsili krajev naše uboge Slovenije viharje i točo, ki žugajo polomastiti i uničiti pridelek zemlje — sad obilnega truda i pota. Tudi iz naše dolino je šel kak izdihljej sicer ne v časopise, vzdignil pa se je proti visoeim nebesom ; ali upati nismo nehali i up nas ni goljufal. Težko klasje ravno zdaj ženice vežejo v snope i turšica prav lepo napreduje, hobato rase, kakor malokdaj. To malo polja, kar ga je, sploh letos dobro rodi, ali drugod nas je začel to leto črevelj žuljiti. Denar za cesarske davke i domače priklade — pa za sirek, če ga primanjka, si mnogi služijo po svetu, nekaj ga je dajala pa živinoreja. Letos pa je po svetu malo zaslužka, i živinoreji si stavijo neke meje. To nas žulji. Po skalovitem hribovji se goveda ne more pasti, tedaj ni čuda, da se je ob Soči razširila kozoreja, ki je bila v prid posebno revnim Občinarjem. Ali gozd-narjem je ta objedovalka trn v peti. G. S. Scharnaggl, gozdnarski nadzornik v svojem poročilu : * gozdnarstvo v avstri-janskem Primorji itd., sicer potrjuje, da tu daje užitek le gozdnarstvo i živinoreja, ali koze pa vender sovraži i preganja, kakor, da bi jo goved mogla povsod nadomestiti. Pa to je zmota. Da v Trenti ni kraj za govedo i da brez kozoreje se gori kar živeti ne more, tega mi ni treba praviti, smem pa tudi trditi, da so še drugi kraji, kjer je koza prav potrebna, kjer več koristi nego škoduje. Koze odpraviti je prav, ali povsod i do zadnje vse prepovedati, to je preobčutljivo za revnega gorjana. Vsaj večidel vse gorske občine imajo skalnate nekdanje nemško It a i 111 n g, in gotovo je končnica e n ga v tej besedi tuja, nemška. s jZdaj velja v pisavi, in med mladino tudi v govorjenji le račun, pa račun iti, in kar se da iz tega še izpeljati. Naj bo v božjem imenu, saj Srbljani in Hrvatje tako govorijo in pišejo, ali je pa račun slovanska beseda? Aii ni izpeljana iz latinske ratio? Ako imam uže tujko rabiti v govorjenji in v pisavi, za-kaj bom neslišano pri našem ljudstvu besedo račun, pa račun iti sprejel, in ne raje sploh navadue raj tati, pa raj tanje? Toda sedaj je uže. bi djal, račun zmagal, raj tanje nič več velja! Kako pa vendar moremo še obdržati obrajt, obrajtati, zarajtati in kar je več takih izpeljank? Pa h a j di naprej! v letih 1835—1838 sem imel brata še živega, ki je bil v Cerkljanski fari — (ali smem reči fara? ali ni to P far re? se vé da bi mladoslovenec župa rekel in pisal!) — en par ur od fare proč duhoven pastir. Jaz kot „študent1* sem o odihnicah ali šolskih počitnicah vedno pri njem bival. Kar se mi je tistikrat tamkej čudno zdelo, je bilo to, da vse možko tabak pije. prostore ohraščem* z lešovjem i drugim grmovjem, ki ne daje druzih dohodkov, nego kozjo pašo. Ko bi se taki prostori odbrali za koze, ostalo bi še dosti prostora za pogozdovanje. Pa kdo bo imel to sitnost, si misli gospoda, i proč z vsilili kozami. No ! ta. površnost pa ima za uboge družine hude nasledke. Pred je oče prodal kozliče, pa je plačal cesarju davek i je imel še sir i mleko za dom, a zdaj ? davki so jeli zastajati ; v Bovcu i Tornimi bolehajo davkarske blagajnice za sušico, da se je šolskim oblastnijam uže moralo poročiti, da vsa izredna plačila, tudi uže nakazana, se naj' manj do jeseni ne bodo mogla izplačati. I kako pa je doma v družini ? Revna družina je, eden ali še dvoje je bolnih i mleka ni pri hiši še kapljice ne. Uže je nekaj tacili družinskih očetov prosilo za dovoljenje, da bi §meli po par koz rediti, i gosposka seveda jim ni mogla prošnje odbiti — tako pa dobimo zopet koze v deželo. O gl o el. Avstrija. Izid volitev na Češkem in popotovanje nadvojvoda Albrechta k čaru na Rusko, sta trda oreha za liberalne nemške zobe. Dolgo že ju glodajo, sramoto in jezo svojo ne vejo več kako pokriti. K sreči so dobili z obiskovanjem nemškega cesarja Viljelma drug predmet, pripraven za njih zobe. V torek 10. t. m. je prišel iz Bavarskega nemški cesar v Ischi, po tem ko se je 13. v Salzburgu mudil. Pred njim sta prišla tje par dni poprej Nj. Veličanstvo svetli cesar in cesarjevič Rudolf. — Govorilo se je sicer s prvega, nemški cesar pride obiskati le Nj. Vel. svetlo cesarico avstrijsko, bivajočo v Ischl-u, in zarad tega da se poda tudi svetli cesar tje. Ivo sem se teinu čudil, mi je moj rajnki .oče, Bog mu daj nebesa! rekel; Kaj se temu čudiš? Ali ne veš, da se tukaj vsaki otrok uže s ..fajfico” rodi? — V teh sedanjih časih ni ta navada samo v Cerkljanski fari, ampak tudi pri nas v Gorici, da vsaki paglovec uže ..cigaro” v šobah drži, in tabak pije. Jaz pravim; tabak pije, in menim, da to je prav slovensko rečeno, in da tabak kaditi je po nemškem Tabak rauche n skovano. Vprašajte priprostega Slovenca, ki ni bil še v nobeni dotiki z uašimi „Kulturonosci”, o tem, in vam poreče tabak piti. V letih 1820— 1829, ho sem še na svojem domu v prve šole hodil, vém da smo otroci prepevali; % Stefan Novak pije tabak, Po plači Špane ira, soldate kvartira. In glej! ni zdavno, da sem bral, da tudi A-rabljani v svojem jeziku pravijo tabak piti, kakor mi Slovenci. (Paigrave Rei se in A rabidi. Leibz. 1867.) (Dalje prih.) Vidi so pa iz vsega! da'obiskovanje je v j posebnem pomenu politi č n o. Kaj so snovali in o čem so pogovarjali, J>og toga vedi. Zdi so, da o vsiiodnem vprašanji, kor v Serbiji in v Romuniji, pa tudi v Bosniji in Hercegovini tlojo. Da biva ravno zdaj *rb.4;i km*/ Milan na Dunaji, ki so poda tudi v isrhi in po tem k imenitnejšem evropejskim vladarjem, tii brez političnega pomena. — Us-tavoverski volikonomski listi vidijo v obiskovanji nemškega cesarja veselo pri-hodnost, ne sicer toliko za Avstrijo, na tej jim ni veliko mar, temveč za J'rušijo. Mi hočemo tukej le to zabiljeziti, da do sedaj Avstrija ni še n i k d a r dobička imela s prusko prijaznostjo, temveč zgubo, in sicer zdatno ; sni pruska prijaznost do Avstrije je vselej le li i -n a v s k a. Prusija ne more tudi drugače delati vsled politike, ki jo je podedovala po svojem ,,Fritzu44. Mi, ki za Avstrijo gorimo, bi želeli naj bi Olle Viljelm, stara para in za katoličane novi Nero, svoje stare kosti razkazoval tam gore v ,,Reichu4*, kolikor zamorejo prenesti, le Avstrije naj bi te sreče uva-rovai. Med tem, ko se to v Ischl-u godi, biva nadvojvoda Albrecht, nada pravih Avstrijaucev, pri ruskem čaru. V Varšavi sta se suidla in po tem se podala v Moskvo. Sijajno ga časti ruski car. V Moskvi je stalo pred njimi 72 bataljonov in 144 topov. Bival bo nad v. Alb. okoli tri tedne na Ruskem. — To nam je poroštvo, da je nekaj resničnega na zvezi med Rusijo in Avstrijo, in te ni treba se nam bati. Sicer glede katoličanov ruski car ni nič bolj od nemškega, in to nas boli. V Kie\v-ski škofiji in okoli silijo sc katoličani z vojaki k staroverski (razkolniški) cerkvi. Tu in tam se hoče kat. ljudstvo z orožjem v roči temu ubraniti, pa jih vojaki po-' strejjajo, kakor bi imeli divjo zver pred seboj. Surovosti se godijo, kakor za časa preganjanja sv. cerkve po poganskih cesarjih. Pride čas, da bo krivično prelita krv, ki v nebo vpije, hudo se maščevala. Ustavoverski, tudi vladni listi, kte-rim je Slovanstvo, naj bo še tako mirno, toliko kakor zlodju križ, držijo se proti Rusiji in obiskovanji nadv. Albi*, tako, kakor bi o tem nič ne vedeli. K večc-mu na skrivnem brcnejo ; več govoriti ne smejo. — Kaj pa še ? O izidu volitev m Češkem !? Tukej jim je bila pamet — v pravem pomenu besede — p r c v r t a n a. S prvega, ko so bile le volitve v kmečkih občinah znane, pri kterih so mladi se šestimi, ustavoverci s 3, reci s tre m i, zmagali, napenjali so se, dokazovati, kako ustavo vernost med Cehi napreduje. Ali sedaj, ko so sporočila došla o izidu volitev v mestih in trgih, popolnoma molčijo,— „blamaža“ je prevelika. — Volilnih krogov je bilo tu 28. Konservativci so postavili kandidatov 24 (zadnjikrat nismo dovolj jasno o tem poročali). — Zmagali so vsi z ogromno večino, celo z eni m več, kjer ga niso postavili, i Mladi niso le z enim ne predrli ; usta- ' voverci z dvema v nemških vol. trgih. 1 St? več. Mesto Praga je volilo 13. t.m. Konservativci so postavili (i kandidatov. Tudi ti >o sijajno zmagali, in ti so : Kiandv. Pstross. Fritseh, Palarkv, Pol-ta (tli, Srliwarz. Ustavoverski so dobili j le tretjino glasov. O kmečkih občinah so usta voverci za mogli saj lagati se. da neuimii(?) češki kmet slepo hodi za svojimi voditelji ; ali o mestih in trgih, s kojili razumnostjo in iutelligenco so se ponašali, to ne gre več. Kaj storiti pri tako sijajni ..blamaži44? — Molčati in iskati predmet kje drugde, naj si bo tudi v Kini. (Jursko. Drž. zbor še z b o r u j e. Notarijatsko postavo so skovali, ki pravi, da se imajo vsa pisma izdelati v m a d-j a r s k e m jeziku. Menimo, da zaslep-jeni Madjari ne vidijo več brezna, ki jih bo pokopal. V Karlovcih so srbski poslanci zbrani. da volijo novega patriarha (razkol- j niškega.) — /e pred leti so se bili j zbrali v ta namen. Ker pa ni bil kan- ! didat. po Srbih izbran, Madjarom po I volji, razpustil se je shod brez uspeha. 10. t. m. je prišel tj e ogrski vladni komisar H u e b e r. Officijelni sprejem je bil sicer sijajen, ali to nima pomena. Pomenljivo pa je. da srbski poslanci sprejema se niso udeležili. — Narodni kandidat je (iruič, vladni pa Stojkovič. V tem položaji težko, da bo volitev patriarha dovršena. Srbi so hudo razsrd-jeni nn Madjare, da vladni komisar ni pripustil o sprejemu, da bi se svirala — cesarska pesem. Hrvaško. odkar so je porazum z Ogri popravil in odkar ima vsled tega Mazuranica za bana, krepko napreduje. Madjarskemu trinožtvu in njihovi goljufiji (na pr. Ranch in njegova druhal) je odklenjkalo. — Izdelal je sabor postavne načrte. I3an je vsled tega se podal v Pešt, da zadobi kraljevo potrjuje. Vnanje države, Xeméko. Pruski, naj več vladni listi, so na vso moč trosili. da nemški škofi, zbrani meseca junija v Fuldi, so sc ustrašili Bismarkove odločnosti v preganjanji cerkve kat., da vsled tega so pripravljeni, so porazumeti z vlado in od jen. jati od upora, da so tudi prošnjo poslali cesarju, naj se jih usmili, itd. Iz gotovega vira se je pa poz vedelo, da vse to je bila laž in sleparstvo, s katerima je hotela vlada, ki je vsled preganjanja že v hudih zadregah, da ne ve več kako in kaj, upljivati na škofe, da bi se jej pripognili. Ali nemški škofi so trdni in ne odjenjajo tudi za las ne od pravic kat. cerkve, naj pride Čez nje kar koli. Bavarsko. Slavni J org je gorke solil ministru nauka, L u t z-u, za zdaj sicer brez vspelia; njegove besede pane bodo šle Bavarcem iz spomina. — Bavarski kralj je čuden človek, uzor omahljivcev. On je bil prvi, ki je zmago-nosnenui ,,Olle Viljelm-u4* cesarsko krono ponudil, t'oicni, jiuM 'V' j, nekako kujal, da mu Prus odveč gospodari na Bavarskem. Res. njegova kraljeva oblast je le šema. Mr/enje med Dav. kraljem in nemškim cesarjem je bilo že hudo. Pa glej ! Olle Viljelm, ki se je pred skrbno ogibal kraljevega mesta Monakovega. si izvoli sedaj skozi nje pot v Ischi. Bav. kralj, ki sc* stalno in načelno ogiba vseh svečanost, hiti mu nasproti, da poljubi pohlevno roko, ki ga bije. Od kodej to ? — No, na kraljevem dvoru mrgoli Prusakov, kakor kje drugod, ki vsako pametno misel v kralju zadušijo. Francosko. Da Mac Malion hoče na vsak način si obdržati predsedništvo, podeljeno mu za 7 let. pokazal je sopet v pismu do nar. skupščine. Vsled tega jo nar. skupščina na vse predloge in interpelacije z večino glasov prestopila na dnevni red. Stranke so tako razrušene, da ni mogoče pregledati, kaj mislijo in kaj hočejo. Pri onem prestopu na dnevni rod so vse stranke z vlado vred se svojimi nameravami propale. Rouher. pod-cesar za časa Nap. III.. pride vender v preiskavo zarad bonapartističnih agitacij. Ižiaziio vesli. — h insko društvo Tati ja. ali kakor jo drugi imenujejo Italija, prišlo je nedeljo 5. t. m. v Gorico v goste. Tukajšna liberalna društva so ga sprejela na kolodvoru, tudi mest n a zastava ni manjkala. Pri procesiji na sv. T. je n i bilo---; župan Pennello je blagovolil deputadjo tržaško sprejeti v — m estui d v o r a n i. k procesiji rečenega dne se je s r a m o v a l priti, ker noče biti suženj starih navad (!!). — Vsa liberalna Gorica je bila na poti k kolodvoru in to ob 11. uri zjutro v n a r hujši vročini; otroke k procesiji sv. T. pošiljati se branijo, da jih solnce ne omami. — šundra ia krika je bilo čez in čez dovolj po mestu do ene po pohioči ; o procesiji na sv. Goro so se pritoževali, da so ljudi budili ob 4. zjutro. Se ve, ti so bili katoličani, med tržaškimi gosti ste bile tretjini dve—j udov; za to neki je bila tudi trž. godba prav judovska. — Ali so tudi letos po gostilnah litanije (!?) molili, kakor enkrat pred, ne vemo še. — Slov, X'i. olu";. — Izraz v ..Glasu*4, naj se Slovenci kakor Cehi otresejo mlado-slovenskih smeti, te je hudo in v živo zbodel. da imenuješ goriško duhovščino uličnjake. Kaj ne, mesto stvari držiš se po tvoji navadi v odgovorih le osebe? — Ni bilo treba, da se tako lindo repenčiš, si mlad, ti bo škodovalo. Glej ,,Narode*4, smeti so nekaj na stvari nepotrebnega, nekaka pritlikovina, kar-n. pr. MladoČehi na životu češkega naroda. Tako smo mi mislili, ko smo to pisali. — Ce hočeš huje tolmačiti besedo, fiat roluntas tua. — Ti imenuješ goriško duliovšino, privržence ,,Glasa**, uličnjake. — Povemo ti, da ta naslov gre po vsi pravici le tvojim tukajšnim dopisnikom (imajo ta naslov že dolgo), k večerni! tudi onemu dopisniku, na kterega se \ operaš. — Se več, ti nedolžno jagnje se bahaš, da imaš od tukaj po duhovnu, pismo jj________J.',..............' *>» muituc ,,mU- goslovljeno rokeu skriti so v črno zemljo, in naš pozivaš povedati, če nam jo ljubo, «la je proibčiš. — Dragi narode ! Sicer nimaš pri nas veliko vere, «e zameri, ne zameri, pa za zdaj ti skoraj verjamemo, da ti je res duhoven pisal. Ujema se s tem. kar smo slišali o njegovem delovanji. Ponujal je neki že tukaj tvoji sestri tako blago. Pa je vender nekaj bolj previdna kot. Ti. Tedaj [pazi: — Uljudno, pohlevno, iskreno te prosimo, — če bi vender pomišljeval, kar bi ne bilo napčno, je proibčiti. ker si s tvojimi umazanostma že dovolj pokvaril slov. narod, ki bo, nadejamo se. Ti v kratkem zagrozil z Joerg-ovimi besedami: Daj sem orožje, dovolj hudega si že napravil ž njim**, — blagovoli saj ono pismo poslati skrivni policiji ali namestništvu v Trst, ali, in to bi se bilo naj bolje, drž. zboru i.a Dunaj, — saj si s takimi oblastnijami v pri-jatelski zvezi in tamkej na Dunaju sedijo Dit-tes, Suess et comp., katerim gotovo ustrežeš. Prav hvaležni Ti bomo, saj potem je upati, da dotične oblastnije spoznajo v tvojem dopisniku znanega nadlegovalca, in ga Iker je že bil namenjen vsled takih dopisov in drugih reči v-luknjo, k nesreči ni vselej ,,zumh-nungsfaehig**), saj enkrat spravijo v — blaznico, kjer bo imel več časa, kovati za tube dopise in vodene člauke, tudi z izreki sv. pisma nališpane, kar ti večkratov dopade. — Bimatk je bil ostreljen 13. t. m. v Kissingen-u po ndadem možu Kullmann-u. Vsled tega strašni krik v krščenem in nc-krščeuem Izraelu. Kdo je Kullmaim in ali je po komu podkupljen ali nastavljen, bomo videli. ___________ Domače stvari. (Šolska nadzornika St im pel in KI o dii) sta bivala tukaj skoraj 14 dni ter šole pridno obiskovala. Marsikomu so se hlačice tresle, ker moža ne poznata šale. Oba sta v svojem krogu strokovnjaka. G. Klodič je neki izdelal na Dunaji, kamor je bil se še 4 drugimi poklican, nov načrt za vadnice in pripravnico učiteljsko ; zraven tega imata srce za šolsko mladino na pravem mestu. (Volilo.) Gosp. Jožef Zucckiati, c. k. dvomi svetovalec v pokoji se je spomnil v svoji oporoki tudi tukajšnjega malega semenišča ter mu je zapustil 300 gld. a. v. (polovico v srebni). Podpisano oskrbništvo si šteje v dolžnost objaviti ta blagi čin rajnkega z veselim upanjem, da navedena svola pripomore k dušnemu miru umrlega, kakor je namenjena telesnemu pridu učečih se mladenčev. Oskrbništvo mal. sem. —Ker je več starejih duhovnikov naše nadškofije in tudi zunajnih, ktere utegne ta žalostna vest zanimati, za to se nadejam, da mi slavno uredništvo teh malo vrstic v svoj Glas sprejeti blagovoli. Dne 1. julija ob sterili zjutraj je umrl v Montoni v Istriji vis. cest. g. FILIP TOMŠIČ, korar, župnik i dekan, ni let, v 32.tem letu, od kar je duhovnik, po kratki tridnevni bolezni. Bil je svojim nekdanjim součencem iskren prijatelj, ljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Bog mu daj večni mir in v pokoj. Stefan Kociančič. i'osiamo. L: Komna. 2G. junija. (Zakasn.) — Ker je g. dopisnik v 25. štev. ..Glasa" omenil, da g. P», ne mara z nami se strinjati za to. ker v krčme zahajamo, ponoči okoli voglarimo in spijoče budimo, — naznaniti moramo g. dopisniku, da z našim petjem nismo nikoli nobenega iz j spanja budili, ker tako pozno v noe ne i prepevamo, in ako bi tudi peli, mislimo, da ubrano petje nobene neprijetnosti ne prouzročnje. (Drami se vender ž njim. I r.) — Da mi nismo silili nobenega u-čitelja, odkar obstoji nhš zbor, v krčmo, zamorijo nam prejšnji gg. učitelji pritrditi, tudi g. B..a ne. celo manj smo mu pa v mislili imeli in tudi ne bomo/") ____________ Komenski pevci. *1 Ostalo vesti v po-lan nn z lijo se nam nepotrebne, zato smo jih izpustili. Ured. m. .m»;». Prodaja "n 00 KS lih G A VINI i: na vedro (einer) po 40 bokalov. BELEGA po gl. f) do 12 vedro CIINEGA VI v« 13 • • 'cppenhofcr-jcvi drogerij na Travniku (nasproti nadškofijske kapele); kjer j e tu d i založba žganja iz ogi*skili tvopiii po gl. 94 do 2$ vedro (erner.) Razpis učiteljskih služeb. V šolskem okraju goriške okolice razpisujejo se s tem : a. Učiteljska služba v šolski občini If. vrste v Ajdovščini ; b. učiteljske službe v šolskih občinah 111. vrste v Biljah, Oepovami, Grgarju, Lokavcu, St. Petru, St. Martinu, Žab-Jjali, Berjah, Cerovem, Oseku, Vipol-žah, Batah in Povrni ; c. učiteljske službe IV. vrste na Vogrskem, v Kozani in v Gabrijah; č. službe učiteljic v šolskih občinah III. vrste v Kamnjah, Mirni in Solkanu ; d. služba poducitelja v šolski občini II. vrste v Črničah. Dohodki teli služeb so določeni v §§. 22. 30. 33. 36 in 39 deželne šolske postave 10. marcila 1870. V pomanjkanju sposobnih ponudnic pod č razpisanih služeb, namestili se bodo tudi pod učitelji z letno plačo f. 300. Učiteljica ali podučitelj v Kamnjah dobivaj-a bode še doklado i. 50 iz občinskih blagajnic, kateremu je določena tudi soba za stanovanje v šolski hiši. Prosilci naj vložijo svoje prošnje previdenc z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja, najdaljo do 15. avgusta t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetili. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih šolskih oblastih. C. k. okrajni šolski sv d goriške okolice v Gorici dne 8. julija 1874. Od leta 17 W II Svetinja za napredek Svetinja’za zasluge C. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja v Ljubljani priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom : V brnita zvonila z vso potrebščino, kakor jarmi, f j -niče, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamorc en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste brizgalnic, orodja za gašenja, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po najnižji ceni. Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje v obrokih. Diploma pripoznanja D i pl oin a p ri poznanj a Odgovorni izclavateij in urednik; AMON VAB. TOMAN. — Tiskar; MAILING v Goiiii.