97. številka._ Ljubljana, v četrtek 30. aprila._XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MM Izhaja vsak dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogersk« dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za< oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po (> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo po-tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez poSiljanja na dom .....13 gld. — kr. . . 6 „ 50 11 .... 3 „ 30 »» „ jeden mesec. * . .... 1 „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vae leto . . * .... 15 gld. — kr. .... 8 „ — »1 , četrt leta . . .....4 „ — »1 B jeden mesec . .....1 „ 40 Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krat u se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „8lov. Naroda4*, Učitelji slovenskih otrok na koroških šolah. (Izv. dopis s Koroškega.) V prvem člankul) pojasnil sem slovensko šolstvo na Koroškem v obče ■) ter dokazal, kako krivično so urejeue tudi po najnovejših učnih načrtih one šole, koje pohajajo slovenski otroci. Na 1 9 šolah se slovenščina, ki je materin jezik skoro vseh otrok, niti ne uči, na tako zvanih utrakvistiš- ») Glej „Slov. Nar." St. 82. J) Dostaviti mi je le, da navaja „Karntiseher Lehrer-kalender und Schematismus fiir das Schuljahr 1891—92." jednorazrednico na Jezerci se slovenskim učnim jezikom, trirazrednico v Spodnjem Dravogradu pa, ki jo bila dozdaj dvojezična, z nomšk i m učnim jezikom. Ker sem izvedel, da pohajajo tudi v dent-Vidskem šolskem okraji dve nemški šoli (dvorazrednico v Šont-Janži na Mostiči in jednorazrednico v Št. Lipši) večinoma slovenski otroci, imamo na Ko-rofikein 19 popolnoma nemških šol, namenjenih slovanskim otrokom. LISTEK. Tedenske drobtinice. (Sv. Jurij na sivem konji; prvi maj nekdaj in zdaj; mrzli curek; zadnjo volitve in razni kandidatjo; Trnovski „papož" in „pij"; dijaška akademija; letna doba veselic; Zagorski Sokol; pevsko društvo „Adrija".) Sveti Jurij, ki po narodni pravljici — v naših krajih vsaj — prijaha na zelenem konji, prišel je letos na sivcu v dežel, kajti zelenja v nuravi, katero bi nam moral predstavljati *sv. Jurija konj, bilo je ubogo malo videti. Semtertja je kak radoveden popek bojazljivo čakal, se li sme odpreti ali hoče raje še počakati, da pride mesec maj. No, jutri pride nam tudi toliko opevani in slavljeni maj in nadejamo se, da v zadnjem tre-notku še vsaj uprizori nekako dostojen nastop. Topli dež zadnjih dni oživel je nekoliko zmrzneno naravo in danes sije nam prijetno solnce — vsaj ko to pišem, ker mogoče je, da mi do večera še zadnji april naredi kako svojih navadnih burk — upam torej, da se nam bode maj predstavil v kolikor mogoče kili ali dvojezičnih šolah pa zavzema slovenski pouk zadnje mesto in je kakor ubog pastork skoro pred vrata postavljen. Omenil sera tudi, da je večina koroških učiteljev nezmožna učiti slovenščino, in da je mnogo takih učiteljev, ki bi naj poučevali slovenske otroke, pa sami kot trdi Nemci niti besedice slovenske ne znajo. To trdite? hočem v nastopnem dokazati in pojasniti, kaki so učitelji slovenskih otrok na Koroškem.3) Ker že državna šolska postava z dne 14. maja 1869. 1. v § 31. zahteva, da se na učiliščih uči tudi drugi deželni jezik, da zarobe gojenci sposobnost poučevati tudi v tem jeziku, uvedla se je slovenščina tudi na učiteljišči Celovškem kot neobvezen predmet ter se učila najprej v dveh oddelkih po 2 uri na teden, v novejšem času pa se uči v treh oddelkih in razun tega na pripravljalnici (Vor-bereitungscurs) po 2 uri na teden. — Uči se, pa kako! Kar obstoji ta zavod, ni še učil na njem slovenščine učitelj, ki bi imel iz tega predmeta državni izpit. Prvi je učil učitelj Gt*rmitsch, ki je sam pravil gojencem, kateri so bili doma s Kranjskega ali Štajerskega ter lepo in pravilno govorili slovenski: „Vi previsoko govorite, jaz z Vami le težko govorim." Za njim je učil slovenščino katehet Nessler, ki tudi ni imel izpita. Sedanji učitelj pa je K. Preschern, ki je le izprašan za ljudske šole. Koliko zna ta gospod slovenski, kaže nastopni stavek iz ujegovega ,rAbecednika" : „Uršula se tiho in pazljivo zadrža (str. il2).*) Kaj se pravo za pravo zahteva od gojencev tega zavoda iz slovenščine ni mi znano. Toliko pa vem, da se uči slovenščina le na podlagi nemške knjige liketove: „Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch". Iz te nemške knjige torej naj bi se gojenci uaučili slovenščine toliko, da bi jo mogli potem kot učitelji vspešuo razlagati slovenskim otrokom v slovenskem jeziku na podlagi sloveuskih učnih knjig.-') Od učitelja, ki ima učiti slovenščino, moramo vender zahtevati, da se je se- s) S tem člankom nikakor nočem Žaliti učiteljev, ampak jedino le pojasniti žalostno šolsko razmere na Koroškem. *) Kdor hoće omenjeno knjigo pregledati, našel bo v njej mnogo slovniških in dragih napak. J) Uvedene so te-le knjigo: Drugo borilo iu slovnica, Tretje berilo in Slovenska slovnica, spisal Končnik. prijazni obliki, da ga bodemo bolj veseli, nego smo bili njegovih pustih in dolgočasnih prednikov, ki so z izreduo krutostjo dobrega pol leta nas tlačili in nam grenili takorekoč našo eksistenco, da nam je že kar presedalo. Prvi maj! Koliko spremembe v nekaterih letih! Ta dan, ki je bil nekdaj posebno obljubljen pri šolski mladini, ki je napravljala svoje „majales", katerega je praznovalo tudi meščanstvo vseh slojev skupno kot pričetek prave »pomladne dobe, ta dan postal jo od lanskega leta nekako „zapekau". S kolikim, kakor se je pozneje pokazalo, popolnoma neopravičnim strahom je lansko leto svet pričakoval dan 1. maja, o katerem so se raznašale pretirane in čudne vesti. Veselje bilo je mnogim popolnoma in temeljito skaljeno, kajti mnogo bilo je tacih, ki so po izreku, da ima strah velike oči, že videli grozne prizore, katere si je slikala razburjena njihova fantazija. K sreči pokuzalo se je, da so je »četrti stan" obnašal mnogo bolje, nego se pa to morda želeli nekateri njegovi dvomljivi prijatelji iu hujskači in tako letos ni več istega nevtemeljenega strahu pred 1. majom, ter ga bodemo po stari navadi lahko zopet praznovali bolj mirno vsi stanovi znanil z odličnejšimi proi2\odi slovenskih pisateljev, in da ima jezik slovenski toliko v oblasti, da mu ne dela nobene težave razpravljati v tem jeziku vsakovrstno tvariuo, rabiti ga v govoru in pismu.0) V izvestji za 1. 1892. navajajo se na str. 4G. naloge, koje so dobili gojenci pri pismenej maturi ; mej temi nalogami navedeni sta za slovenski jezik te-lo nalogi: 1.) Das Zeitwort; sprachliche Verseliie-denheit im Deutschen und Sloveuiscben. 2.) Die Kriibe; methodiseh, Unterstufe, AnKchaungsuuter-richt im Dienste der Krlernung der deutschen Sprache. V izvestji za 1. 1885. pa se slovenske naloge ne omenjajo; soditi moramo torej, da tega leta ni delal noben gojeuec izpita iz slovenščine. In tožba zastran slovenskih gojencev, kojo izreka prof. Braumiiller v svojem spisu „Die Eutvvicklung der Klagenfurter Lehrerbildungsaustalt seit 18G9." (Dritter Berieht der k. k. Lehrerbildungsaustalt in Klagenfurt 1882) upravičena je še bolj za poznejša leta. Prof. Braumiiller piše na str. 40. in 41. omenjenega izvestja tako-le : „Am meisten fiillt die ge-ringe Zahl der Ziigliuge slovenischer Nationa-litilt auf. Dies kommt vveniger davon, dass sicu auB slovenischeu Gegenden keine Bewerber meklen, thatsiiehlich fehlt es nicht an soleheu, al s weil e i n i g e sich lieber als Deutsche declarier-ten. Sie fiirchten dureb Eingestitnduis ihrer sloveuischen N a t i o n a 1 i t ii t die Zahl ihrer S t u d i e n f ii c h e r noch um eines z u vermohren. (Die sloveuische S p rac h e ist ein nicht o bi i ga ter G e g e n s t ji n d); dann ge-borten bisher die slovenischeu Stationen aus man-cherlei (Jriindeu, die hier nicht eriirtert \verden kdnnen, nicht zu den begehreusvvertesten. 7) fl) Po organizacijskem statutu za učiteljišča zahteva so iz nemščine, ki se uči po 8 ur na teden: ,,Kenntnis dor (' r.iiiiin.it ik, sovveit dieselbe zum richtigen Ausdruck in Wort und Schrift erforderlirh ist, Correctheit, Klarhoif und m»">g-lichste tiewandtheit im miindlichen und schrittlichon Oe-braucb der Sprache; Hekauntscliaft mit den hervorragend-sien Krzcugmssen dor Literatur uuter BerftoltaiohtigUng der Volksdichtuug und vorziigliclici" Jugendschriftcnj Kouutuis der Hauptg&ttungen der prosaisehen und poetiseben Kunst-tbrmen." (Minist. Verord. '_><;. Mai 1874. Z. 71M g 19.) ') Jedon izmed teb vzrokov jo gotovo ta, da pošten učitelj, ki si je v svesti imenitnega svojega poklica, ne moro nikakor imeti veselja, ako mu je poučevati izročeno mu mladino v tujem, učencem nerazumljivem jeziku. Dragi in skupaj od prvega pa do četrtega. Treba le, da nam narava se kaže prijazno, ter nas ne obdari zopet s kakim „mrzlim curkom", katerih smo itak imeli že dovolj. Besedi „mrzli curek" spominjati me nehote naših baš dokončanih občinskih dopolnilnih volitev. To je bil tudi prav pošten »mrzel curek" prav po Bisniarekovem receptu, ki so ga zavedni volilci Ljubljanski spuHtili na glave nekaterih prevročih, za posvetni naš blagor preveč unetih, sicer ne s posvetnimi stvarmi se pečajočih gospodov, ter jim splavili njihove kandidate „inielieissimue memoriae" tako temeljito, da ne bodo tako hitro prišli zopet na površje. Posebno za jednega bi mi bilo skoraj žal, če bi ga bila zadela osoda, da bi postal „kle-rikalon mestni očeu. Ker ga ta nesreča ni zadela, bode lahko tudi še nadalje, kakor doslej, se prav krepko izražal o onih, ki so mu hoteli nakloniti to čast, ter po svoji stari navadi gonil svoj: „B...... Pilatuš, vertiuchte Pf.....vvirtbschaft !u Najlepši dokaz, da ni samo izboren narodnjak, nego tudi velik prijatelj onih, ki so ga postavili svojim kandidatom. Bilo je tudi tacih kandidatov, ki so bili srčno veseli, da so se rešili dvomljive činiti, ter VVenn die Zoglinge suh jetzt entschliessen, alovenifich zu lernen, so gescbieht es nur auf die nachdriicklicbsten Versicherungen hin, dass ohoe Kenntnis des Slovenischen eiae Anstellung nur 8chwer moglich sein vverde, da die deutschen Stel-len 8cbon zumeist beaetzt sind.8) Potem navaja prof. Braunmiiller število onih gojencev, ki so se od 1. 1870/1 do 1880/1 javili za Slovence. Navedem le, da je bilo koncem druzega polletja od 1. 1870/1 do 1874/5 3 3 tretjeletoikov,») od 1875/6 do 1880/1 28 četrtletoikov in v letih 1874/5 do 1876/7 26 slušateljev jednoletoega tečaja.10) V 10 letih bilo jib je torej 87, ki so se javili za Slovence. A prof. Braumiiller takoj dostavlja: „Zu diesen Zahlen kommt noch zu bemerken, dass vod diesen Slovenen nicht alle sich fiir die Priifung aus dem Slovenischen meldeten. Da ihnen aber die Karnt-ner Mundartdes Slovenischen bekannt ist, so konnten sie doch leichter bei slovenischen Schiilern verweudet werden al s Deutsche." (Konec prih.) glavni uzrok pa je ta, da, se preti učiteljem, kateri po sodbi nadzornikovcj pri slovenskih otrocih v nemščini ne dosežejo povoljnega uspeha, da se jim ne bode prisodila ali celo odtegnila petletna doklada, kar se je v nekaterih slučajih tudi zgodilo. Sicer pa ae morajo učiteljska mesta po slovenskih krajih prištevati najlepSim in najprijetnisim. ") Od takrat so se časi spremenili, in kakor bodemo videli, nameščajo se sedaj trdi Nemci tudi na šolah, koje pohajajo jedino le slovenski otroci. •) Takrat je imelo učiteljišče le li letne tečaje. I0) Od teh pa jih lu malo ostalo na Koroškem. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. aprila. Iz atlresnega odseka. Nacrt, ki so ga predložili Mladočehi v adreBnem odseku spisan je popolnoma v federalističnem duhu in stavi češke težnje v prvo vrsto ter zahteva velik del postavodajstva za deželne zbore, mej tem vse ljudsko šolstvo, dalje zahteva popolno izvedenje narodne ravnopravnosti, ter pravi, da vse kar se je glede jezika dozdaj zgodilo, ne zadostuje Cehom. Ob jednem ima več svobodnoBtih zahtev. V celoti je v mnogem v nasprotji s prestolnim govorom. Posebno poudarja, da se mora ustvariti tako stališče, da se bodejo pojedine stranke mogle znebiti neugodne zavesti, da ae le oii nekaterih mej njimi vedno in že v naprej zahteva neprimerno večje zatajevanje svojih interesov nego pa od druzih. — Načrt, ki ga je predložil poročevalec Bilinski, odlikuje se posebno v tem, da v mnogih besedah pove primerno malo, da je z neko diplomatično zvitostjo urejen tako in s tem namenom, da ugaja vsem strankam. Jeli bode doBegel ta svoj namen, pokazala bode adresna debata. Govoriti nam bode že o tem načrtu obširneje. I« bttdf/ctnetja odseka. V zadnji seji budgetnega odseka prišel je na vrsto dr. Trojana predlog, da vlada dovoli potrebne podpore po zadnjih povodnjih v letošnji spomladi poškodovanim okrajem na Češkem. Vladni zastopnik, dvorni svetnik Braunhofer, je izjavil, da dozdaj mi-nisterBtvu notranjih zudev o poraankanji, ki bi bilo nastalo vsled povodnji, ni nič znano. Vender pa je pozvalo, ko se je stavil predlog, namestništvo, da mu poroča. Dozdaj poročilo še ni došlo. Po kratki debati Vsprejela se je naslednja resolucija: Vlada se pozivlje, da nemudoma poizve za škode prouzročene po zadnjih jesenskih in spomladanskih povodnjih, in če bi bilo potrebno, ustavnim potem zahteva primerne kredite v olajšanje poškodovanih. praznovali svoj propad kot največjo in najljubšo zmago, naj bol |i dokaz, s kakim veseljem so prevzeli prisiljeno kandidaturo. Prav k srcu vzel Bi je svoj propad, ker ■ i i bil samo oseben, nego tudi za njega in njegovo Btranko splošen poraz, le jeden, to je neizogibljivi večni kandidat, kateri v nas Slovencih s časom utegne prevzeti ulogo večnega romarja, če ga prej kaka blagodejna sapa ne prenese iz naše sredine, za kar mu že naprej Selim srečen pot! V Trnovem in K rakovem se razburjenost še ni polegla, ker Ki nekateri prizadevajo vzdržavati jo umetno in netijo vedno na novo žo ugašajoči plamen trmoglavosti, katera po sili hoče dognati svojo. Mej drugimi odlikuje se tudi nek prav lepo rejen iu okrogel gospod, o katerem bi kaj tacega ne bil pričakoval. A nek stari oče, prava narodna korenina iz poštene stare dobe, povedali bo mi, da ta gospod so samo zato tako brumni, ker so posebno radi tam, kjer Bta „papež" in .pij", kajti hudobui svet trdi, da ta gospod jako radi dobro „papajo" in pijejo, torej se ni čuditi njih brumnosti, akopram so le posvetnega stanu. Da se vrnem na kaj bolj prijetnega, naj omenim zanimive akademije, katero napravijo pojutra- Iz Čeikega kluba. MladočeŠki poslanci so, kakor se poroča, nezadovoljni, da Bilinski svojega načrta adrese, katerega je predložil ne samo klubu levice in Hohen-vvartovem klubu konservativcev, nego celo malemu Coroninijevemu klubu, ni predložil v pretres tudi klubu češkemu ter MladoČehe tako popolnoma prezrl. Resnico tega poročila prepuščamo .Politiki", kateri smo ga posneli. Isti list poroča, da namerava češki klub načrt svoje adrese predložiti tudi zastopnikom češkega velicega posestva in sorodnim poslancem iz Moravske. Srčno je želeti, pravi, da bi se posrečila doseči tako resna in dostojna demonstracija za češko državno pravo. Iz poljskega kluba. Kakor se poroča „Novi Reformi" z Dunaja, je poljski poslanec grof Stadnicki pri adresni debati v poljskem klubu zahteval, da se v adreso vzame izraz o „nravno-verski" vzgoji, kar se pa ni vspre-jelo. Na vprašanje, kaj razumejo oo in njegovi pristaši pod tem, izrazil se je grof, da nikakor ne razumeva pod izrazom „nravno-verska" vzgoja upe-Ijavo konfesijonelne šole. — Čujejo se vedno bolj pogosto glasovi, ki poudarjajo približevanje Poljakov in levičarjev. V tem zmislu piše „Trybunaa, ki pravi, da sodelovanje s Hohenvrartovim klubom ni več tako lahko, kakor poprej, odkar ni Staročehov, ki so bili nekak jez proti prevelikemu konserva-tizmu. Zveza Poljakov in levičarjev utegne se morda s časom res izcimiti. Približevanje Poljakov in Nemcev. Češki listi poudarjajo, da se bode približevanje Poljakov in Nemcev pokazalo že pri adresi. Levičarji bi po teh virih opustili samostal en predlog adrese in stavili samo nekatere dostavke in popravke k poljskemu načrtu. So li ti glasovi resnični, pokazati se mora skoraj. Prvi maj. Veliki rudeči plakati internacionalnih socija-listov v Pragi vabijo delavce, da se udeleže velicega delavskega shoda, ki bode 1. maja dopoludne na strelskem otoku. Drugi beli plakati čeških narodnih socijalnih demokratov pa vabijo delavce, da se udeleže velicih slavnosti, ki se bodo vršile na otoku 1. maja popoludne. Viianjc države. Iz Bolgarije, »Agence Balcaniquea oporeka odločno vest, ki so jo širili nekateri listi, da bi bolgarska vlada hotela pri porti storiti kake korake za priznanje kneza Ferdinanda, ali pa proglasiti neodvisnost Bolgarske, če bi ti koraki ne imeli uspeha. Na kaj jednacega se v vladnih krogih v Sofiji niti mislilo ni. Istotako, pravi dalje, so vse vesti o nabiranji in premikanji bolgarske vojske na srbski meji popolnoma neresnične in neosnovane. Unski poslanik Ifitrovo zapustil je včeraj Bukurešt in se podal v Peterburg, predno se poda na svoje novo mesto v Lisbono. Njegov naslednik Fontou prišel bode 17. maja v Bukurešt- Iz Vatikana. Cardinal Rampolla opozoril je poslanike pri Vatikanu na nevarnosti, katere prete po skladiščih smodnika in sploh po utvrjenih Rima cerkovnim spomenikom in umetniškim zakladom. Kakor se poroča, bode upravništvo apostolskih palač zahtevalo odškodnino za poškodovanja, ki jih je prizadela eksplozija z dne 23. t. m. Volitve v Mlumuniji. Če se sme verovati privatnim poročilom, ki dohajajo o baš dovrfienih volitvah iz Rumunije, ni stališče vlade tako sijajno in ugodno, kakor bi 8e mislilo po prvotnih poročilih, na katera jo baje močno uplivala vlada v Bukureštu. Več izvoljenih poslancev se |e že odločno izreklo |>roti temu , da njem dijaki obeh gimnazij Ljubljanskih v redutni dvorani. Akopram čas morda ni več prav ugoden, vender sem pojiolnoma preverjen, da bode gledo na zanimivi program, še bolj pa glede na zareB blag namen te glasbeno-deklamatorične akademije re-dutna dvorana ae napolnila do zadnjega kotička, kar bi bilo res želeti, da se tako dobrodelnemu namenu dovede lepa vsota. Na Bvidenje torej v bo-boto zvečer v redutni dvorani! Kmalu pričela se bode letna doba izletov in narodnih zabav, katerih se že začenja naznanjati nekaj. O binkoštih blagoslovil bode vrli „Zagorski Sokol" ob Savi svojo novo zastavo in ga bo deta ob tej priliki posetila brata iz Ljubljane in gotovo tudi iz Celja in corpore, drugi pa po deputacijah, in tako se nade j urno, da bode to zopet lepa narodna slavnost. Vrlo pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah tudi dela priprave za večjo narodno pevsko slav-nost, katero misli prirediti bodoči mesec na korist podružnici „sv. Cirila iu Metoda", za kar mu kličem srčen: Živio! Bog daj srečo! Živelo slovensko petje ob sinji Adriji I Ah as ver II. se jib prišteva vladnim pristašem. Dozdaj bi imela vlada po teh poročilih 80 do 85 glasov za se in si bode še le pri ožjih volitvah morala priboriti večino. V najugodnejem slučaji bi imela vlada nekaj čez sto glasov, opozicija pa 75 do 80, na katere sme računati. Iz francoske zbornice, V zbornici predlagal je Basly, da se sklene osemurni delavni dan, ter da se z zaporom kaznu« jejo vsi, ki bi ravnali nasproti. Protekcijonistiški član carinske komisije, Viger, predlagal bode v zbornici, da se zniža carina na inozemsko moko in žito za čas od 10. maja do 1. novembra. Italijanski parlament. Včeraj se je pričela debata o afriških zadevah, ki bode bržkone trajala dva ali tri dni. Ker vlada, glede na to, da se vrši zdaj preiskava po kraljevski komisiji v Masavi, v vsej zadevi ne bode zavzela nikakeršnega odločnega stališča, dokler ne bode končana preiskava in znani nje uspehi, je mogoče, da bode vsa zadeva potekla mirneje nego se je mislilo prvotno. Na vsak način pa bodo nasprotniki kolonijalne politike porabili ugodno priliko in povedali vladi kako neprijetno, ter napadali vlado zarad afriških zadev. Angleška gospodska zbornica vsprejela je po daljni debati zakon o ribarstvu v Nevvfoudlandu v drugem branji. Tajnik kolonij je izjavil, da bode drugo branje v poslaniški zbornici se vršilo Še le po binkoštih. Ustanek v Indiji* Po poročilih iz Simle, je angleški general Graham dne 25. t. m. napadel Manipurce, ki so se utaborili v sredini necega močvirja in jih je raz-gnal. Upornikov bilo je kacih 1000, in so zgubili 200 mož, angleških častnikov je bilo več ranjenih, jeden pa ubit. Regent Manipurov bežal je v gore. Mesto Manipur se ni branilo proti Angležem. Dopisi. Od Južne meje 28. aprila. (Po načelni zmagi.) Torej na celi vrsti leži nasprotnik na nekrvavih tleh 1 Uzorno domovinska dolžnost, čednost in poštenje — to vse treščilo je za zdaj ob tla brezdomovinstvo in hinavstvo! Slava slednjemu, kličemo od trpeče meje, kateri je kakorkoli storil v boji zoper zeloti-zem svojo narodno dolžnost!! Nekako tesno-srčno pričakovali smo tukaj izida volitev v Ljubljanski mestni zbor, posebe še v ponedeljek 22. t. m; v tretjem razredu, kjer ima „latinska toga" največ prevernih čestilcev . . . Dan se je nagnil in nič gotovega ne moreš izvedeti celo pri telegrafu ne, ker so se bojda tam okrog srca slovenskega — naše matuške Ljubljane žice nekaj pomešale. „No, pali smo, pali in kapelani razdejali bo koj po prvi zmagi satanska dela liberalcev: telegraf, železnice itd. Časi „4000 let" so že tukaj" . . . . tarnali smo navskriž. Nemirno noč smo prebili in čakali gotovosti v jutru iz „Naroda". Oh naš strah je še večji, ker tudi tega ni. Kaj bode!? „Narod" je po propadu v sveti in opravičeni jezi zajočal, zarohuel in treščil kakšno resnično na maziljene glave, in pobrali so ga. Tako smo si mislili. V torek popoludne prepodi dopisnica iz prijateljske roke črne oblake ter razjasni naše domovinsko obzorje. Aleluja! Živela prva odločna, uačelna narodna zmaga v naši metropoli po toliko-časni ne brižnosti, mlačnosti, po tolik o-č as ne m tipanji pa tapanji na okrog, po tistem: „ali smeš — ali ne smeš", „ali bi — ali ne bi", po tistih uprašanjih: „kaj poreko gori", kaj je prav temu ali onemu.... Le redko gledalo in prašalo se je, kaj zahteva prid naroda!? — In pri tem se je pri vednem kompromiBovanji in varnim zaščitom „na zgoraj" v sredini naroda izrodila prava večglavnata pošast, pravcati lintvern ! Ne zadremajte, dragi rojaci, zopet po tej zmagi v stari nesložni — nebrižnosti, kajti pošast nosi na dobro rejenih ramenih se več glavic in glav! — Nam ob mejah ni vse jedno, kako je v našem osrčji! In kako bi moglo tudi biti?! Iz osrčja mora se pritakati k nam zdrava, sveža kri in nova moč ž njo, od ondukaj dobavati nam je redilnega soka in ne kakor čestokrat same mračne vodenice, da nam pri neprestanih bojih za narodnost pešajo moči, da nam oslabele ude po krivdah iz osrčja pretresa mraz, večkrat obupen mraz! Zatorej nam je resnično veselje zaigralo po vseh udih po zadnji narodni zmagi. Zadosti imate prave, odločne narodne vojske in vse ni Se tako okuženo, kakor se je grozilo, treba le sloge in dels f In to nas krepča, to nam daje poguma tu na mejah! — Masi se ne čudimo po barji in predmestjih, da se oboroži za ačrno vojsko". Čudom se pa Čudimo, da dobe kapelani mej sebe akademično izobražene ljudi. To je, katerih ne vodijo ne načela, ne prepričanje. S tacimi možmi in s fanatičnimi latiniza-torji ni pravde in sprave! Le nekaj mi dovolite! Jaz smelo trdim, da smo bili kedaj večji liberalci in manj konservativni kakor zdaj. In vender smo na taborih, v čitalnicah, pri volitvah složno z duhovniki delali za rod in njega svetinje. Kako smo se ljubili in spoštovali! In kaj smo zagrešili zdaj? Nič, prav nič! Mi delamo kakor kedaj pod praporom: za vero, dom, cesarja! In kaj smo zakrivili proti duhovnikom? — Kaj!? Ta prapor jim dajemo v roke, če jim je narodnost sveta, prvovo-ditelji so nam. Poglejte našega dr. Antona na Goriškem dičnega Vekoslava v kršni Istri in jakega gospoda Gregorja v tužni Gorotanski, poglejte dr. Gregorca itd. .. . Da, da to so možje po Božji in narodovi volji! Poberite smelo kamen, če ste le senca njim! Godi se Vam predobro v visokih palačah okolu sv. Nikolaja in pozabili ste na min trpeče rojake. Glejte sem doli v tužno Istro! Kako ječć ob pičlem kruhu Vadi bratje po jeziku in stanu braneč v trdem boji slovansko narodnost in ž njo sveto vero, kajti če pade narodnost „z Bogom" i vera! Ozrite se v zeleni Gorotan ! Kako manka i tam slovanskih duhovnikov, da ohranijo z narodnoBtjo tudi vero ljubezni, kreposti in miru. Vsak ve, pribito je, da kolikor bolje se naši kraji tujčijo, laščijo in nemčijo, toliko bolje peša vera, toliko lepše klije, cvete in rodi surovost, razuzdanost in pekel . . .! Povsod Vas je bolj treba, nego kjer ste!! — Ali Vi mislite si tiho, tukaj je lepše, tukaj je boljše, tamo ni močnega zavetja, tam ni Ljubljanskih trcijalk! Kaj nam drugo!? Sapienti sat! — D or an. Občni zbor „pisateljskega podpornega društva". K včeranjemu občnemu zboru apisateljskega podpornega društva" zbralo se je v čitalniških prostorih) nad 30 članov. Predsednik društva g. dr. Vošnjak pozdravi navzočne ter konstatujoč sklepčnost zbora da besedo tajniku g. profesorju Rutarju, ki je prečital obširno poročilo, katero se je vzelo na znanje s splošnim odobravanjem. Iz tega poročila povzamemo na kratko to-le: „Ko sem pred letom dni j (13. aprila t. 1.) poročal o napredovanji našega društva, povdarjal sem, da sedanji časi neso ugodni krepkemu razvijanju takega društva, kakeršno je naše. Naša narodnost še ni tako zagotovljena in pred vsemi napadi zavarovana, da bi se mogli z mirno vestjo lotiti jedino le delovanja na znanstvenem in leposlovnem polji, nego treba nam je še vedno čuvati in stražiti na političnem polji, treba nam je še vedno boriti se za narodne pravice ob periferiji naše jezikovne meje. In ravno ta politična debilnost absorbira skoro vse moči naših najboljših pisateljev. Mesto da bi nam blažilne in spravljive pesni v le-podišeče vence povijali, morajo svoje pero v žolč pomakati ; mesto da bi nam romane in novele spi-Bovali, morajo vihteti politični bič, dobro vedoČ, da kedar ne bode več slovenske narodnosti, takrat tudi ne bode več treba „Slovenskega pisateljskega druStva!" Poleg bojevanja za sloveusko narodnost in političnega delovanja, ki je bilo zlasti letošnjo zimo nenavadno živahuo in vsestransko razvito, krivo je tudi nekoliko nenavadno veliko število društev v Ljubljani, katerih smo večinoma vbj člani, da .Pisateljsko društvo" vsaj na zunaj ni moglo tako delovati in pozornost na-se obračati, kakor se je to v poprejšnjih letih godilo. Opustiti bo se morala namreč začasno običajna predavanja in zabavni večeri v pozimskem času, čeravno je imelo Že več goap. članov svoj predavanja pripravljena, več drugih pa tudi že zasnovaua. Upajmo, da se bode prihodnje zime ta zamuda dvakrat popravila. Kljunu temu pa je »Pisateljsko podporno društvo" tudi v preteklem letu svoji nalogi popolnoma zadostovalo, ker je slovenske pisatelje gmotno zareB podpiralo, kakor je g. društvenikom znano. In tudi na zunaj nastopilo je naše društvo v preteklem letu prav sjajno in z velikim uspehom s tem, da je dalo dne 13. julija vzidati spominsko ploščo pokojnemu tržaško-ko-perskemu škofu Matevžu Ravnikarju na njegovi rojstni hiši v Vačah pri Litiji in da je pri tej priložnosti priredilo prav lepo ljudsko veselico, katera je bila natančnejše opisana v naših domačih listih. In še z drugim važnim podjetjem je stopilo 9Pisateljsko društvo" v ravnokar minolem društvenem leta pred slovenski svet Sprejelo je namreč v svoje roke nabiranje za Preširnov spomenik, ki se ima postaviti našemu neumrlemu pesniku o stoletnici njegovega rojstva, in ki bode delal čast slovenskemu narodu ter krasil glavno mesto kranjske dežele. Odbor se je obrnil do oajodličnejših slovenskih pisateljev, ki so skoro vsi dovolili, da se smejo njih imena podpisati pod odborov poziv (glej: »Ljubljanski Zvon" št. 3 letošnjega leta, str. 192). Da je društveni odbor s tem ugodil slovenskemu narodu in da mu je v dotičnem pozivu iz srca govoril, to se najbolje iz tega razvidi, da se je v kratkem času nabralo v ta namen že okoli 500 gld. in da so k tej vsoti celo slovenski častniki iz daljnega Komorna priposlali svoje darilo na narodni žrtvenik. Slava jim! (Zbor zakliče: Slava!) „Pisateljsko podporno društvo" šteje danes 109 članov in sicer jednega častnega člana (presvetlega vladiko J. J. Strossinavra), dalje osem ustanovni kov, petindvajset pravih društvenikov (18 ljubljanskih in 7 zunanjih) ter petinsedemdeset podpornih (66 ljubljanskih in 9 zunanjih). Društvu pristopilo je sicer v minolem letu pet novih članov, vendar se nam vkupno število za jednega skrčilo, ker nam je neizprosna smrtna kosa v "minolem letu tri člane pokosila. In, gospoda moja, dolžnost je, da se danes teh umrlih naših članov spominjamo in jim zadnji „na svidenje v boljši bodočnosti" zaklicemo. Ti člani so: preblagorodni gospod deželni poglavar dr. Jožef Poklukar, (kot pravi člau), ter gospoda dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik in Ivan Geba, urar. Tem blagim umrlim zakličimo „Večnaja pamjet!" in skazimo jim zadnjo čast s tem, da se 86 svojih sede-žev vzdignemo.* Vsi navzoči vzdignejo se s sedežev. (Konec prib.) Domače stvari. — (Uprašanje) Kapelan Kalan sklicaval je pretekle dni volilce v farovž in v šolsko poslopje v Trnovem, in baje na klopi stoječ odušev-ljal svoje vernike. Usojamo se uprašati, kdo mu je dal dovoljenje, da sme rečeni poslopji zlorabljati za svoje strankarske nakane? — (Dramatično društvo) sklenilo je včeraj v svoji seji, da se v novem deželnem gledališči priredi vsak mesec osem gledaliških predstav. Ta sklep bode radostno pozdravil vsak prijatelj razvitka slovenske dramatike, kajti le na tak način, ako se bo često igralo, moglo se bode ustanoviti v Ljubljani stalno slovensko gledališče. — (Z Reke) se brzojavlja, da je hrvatski poslanec dr. Erazem Barčič nevarno zbolel. — (Petindvaj se tlet niča tvrdke Ivan Perdan i Jutri bode ravno petindvajset let, kar je utemeljil sedanji podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Perdan svojo trgovino. G. Ivan Perdan uživa kot odličen naroden trgovec simpatije vseh tukajšnjih krogov. — (Z Dunaja v Prago) Kakor se je že poročalo v slovenskih listih, prirede slovenski veli-košolci v zvezi z drugimi jugoslovanskimi dijaki dne 15. maja izlet v Prago. Glavne točke VBporeda so: Skupen odhod z Duuuja ob določenem dnevu, pohod razstave, ogledanje mesta, banket, komers, izlet v okolico in obisk predstave v narodnem gledališči. Vrnitev v domovino poljubna; vsak se vrne, kadar mu drago. Vožnja z Dunaja v Prago in nazaj stane samo 4 gld. Vsi Slovenci v domovini, ki bi se hoteli izleta udeležiti, bo uljudno vabljeni. V tem slučaji naj blagovolijo dotičniki svojo namero — kolikor mogoče kmalu — naznaniti g. Lavoslavu Batiču, juristu (VVahring, Giirtelstrasse 6. I. 9) ali pa medicincu g. Franu Jankoviču, Wlhring, Blu-mengasse 18, II. 6. — (Iz Šmarija pri Jelšah:) Tukajšnji odvetnik dr. Krenn preseli se s 1. dnem avgusta v Maribor. Na njegovo mesto pride odvetnik narodnjak. — (Znamenja spomladi.) Danes osrečilo nas je vender jedenkrat jarko soloce, v gozdu okolu Rožnika čuje se kukavice glas in prijazna roka do-poslala nam je včeraj prvega a pristnega — ru- javega hrošča, kateri nam je, kot oznanjevalec spomladi, dobro doSel. — (Bralno društvo v Žužemberku) priredi v nedeljo 3. maja t. I. veselico z igro, petjem in plesom v društvenih prostorih. PoČetek ob 8. uri zvečer. Vabijo se druStveniki in po njih upeljani gosti. — (Nezgoda.) V Trstu ponesrečil je v torek vlačni paznik Josip Vidmarek iz Senožeč. Pri skopčan ji vagonov v Št. Andreji spodrsnilo mu je, pal je na tir in ves vlak šel je Čezenj in ga v besede popolnem pomemu razmečkal. Vidmarek imel je 48 let. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 29. aprila. Poštni služnik Anton Sinka je danes vso svojo obitelj: soprogo, taščo in troje otrok s sekiro ubil. Sinka izginil je brez sledu, zapustivši list, v katerem pravi, da je beda bila uzrok groznemu dejanju in da se bode sam tudi umoril. Misli se, da je skočil v Dunav. Beligrad 29. aprila. Bolgarski emigrant Ilizov odšel je iz Belegagrada, ker so v Sofiji pri politiško sumni osebi našli pisma, iz katerih je razvidno, da je bil v zvezi z atentatom na Belčeva. Rizova so vsled tega baje v Kraj ovi prijeli. Dunaj 30. aprila. Volilni odbor konservativnih veleposestnikov sklicuje na 19. dan maja v Prago shod vseh konservativnih veleposestnikov iz Češke na pogovor o politiškem položaji. Dunaj 30. aprila. Povodom pogajanja zaradi pogodbe mej Avstrijo in Nemčijo bila včeraj v prostorih ministra Sz5gyenyija razhodna soareja, katere so se razven odposlancev udeležili tudi nemški veleposlanik, poslanik bavarski, saksonski, virtemberški in ministri. Dunaj 30. aprila. CJesar potrdil volitev Prixa županom Dunajskim. Praga 30. aprila. Praške meščanske straže veliki odbor sklenil, da bode dne 14. maja, ko dojde nadvojvoda Kari Ludovik na razstavo in dne 15. maja, ko se bode razstava otvorila, meščanski eskadron od dvorca na Hrad-šino do razstave in nazaj spremljal nadvojvodo. Praga 80. aprila. „Politik" javlja, da se je proti župniku Liski v Kladnem izvršil dinainitsk atentat očivestno od strani delavcev, pripadajočih anarhistični stranki. Po groznem poku hitelo prebivalstvo k farovžu. Štiri okna so zdrobljena, več kosov opeke iztrganih. Poškodovan nihče, ker so slučajno prebivalci na zadnji strani farovža spali. Razne vesti, * (Draga tiskov u a pravda.) Pariško kazensko aodiščo obsodilo je izdajatelja lista „National" zarad obrekovanja društva „Credit Industrial", o katerem je „National" priobčil članek o slabem stanji imenovane banke na 100.000 frankov odškodnine s obresti vred, štiri mesece zapora, in da mora 25 krat objaviti razsodbo v Pariških listih in 25 krat v listih v provinciji. * (Briljantna ruda.) V nekem rudniku v britanski Guiani našel je jedeu oudotuih delavcev 638 rud, katere so se mu videle- dragocene. Poslal jih je v London, in tam se je dognalo, da so to čisti in pravi briljanti. * (Koliko se popije piva na Nemškem?) Glasom statističkih podatkov popilo se je na Nemškem 1890 leta 52 milijonov hektolitrov piva, prišlo je torej na posameznika povprek računano loti litrov. Leta 1889 so bili Nemci še bolj zmerni, kajti v tem letu prišlo je na posameznika le 93 litrov piva. * (Barnuni ova zapuščina) -'.naša kacih pet milijonov dolarjev. Četrt milijona zapustil je za dobrodelne in učilne namene. * (Nesreča.) V Vitkovicu bila sta pri eksploziji gaza v plavžu dva delavca ubita, pet pa težko ranjenih Tako se poroča iz Moravskega Ostrova. * (Anarhistični ponarejalci donar-j 8 v.) V Lyonu zaprli so pet delavcev zaradi izde-lavanja pouurejenih denarjev po pet centimov. Obstali so, da so anarhiBti, ter da so izdajali poua-rejeni denar iz sovraštva proti kapitalu. Policija je zasledovala dalje, in je našla celo tvornico za izde-lavmije drobiža. * (Blazen morilec) V Hobokenu v Ameriki zaklal je nek Italijan svojo taščo v spauji, smrtno ranil svojo ženo z nožem in večkrat ustrelil na svojega svaka, ki je bil lahko ranjen in je ustrelil blaznega morilca, kateri je hotel še svojega tasta umoriti. s AnatneriDova ustna voda in zobni prašet s obrani nsta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Akatlja zobnega praška '20 kr.; 13 steklenic 4 gld.; 1« Skatelj sauio 9 gld. (Si—56) Lekarna Piccoli, ,,pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila Ifl i/.vršujejo I obratno poŠto proti povzetju zneska. t** A »»»IO* ******** >> IMIMt I II „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. *++ii* +4 + + + ++++++4 4 i i M 1***4 I 'tTTTi* Tujci: 29. aprila: Pri Mulu Tnndler, Schuiidt b sinom, \Viessauer, Hermanu, I.cmperger, Fiscbor, Franki z Dunaja. — Dr. Turn Bmune i/ Kočevja. — liniha iz Prage. — Meller iz Trsta, llauuscb iz Snopcrka. - 11 riII iz Litijo. Pri slonu: Dolenc, it Kranja. — Meden \z Pegunj. Griiubuuui iz Puduupcstc. — Franki, ilenkcl, Gnldhauier z Dunaja. — VVeiss iz Gradca. — Dr. Šlajmer iz Zagreba. Globocnik is Kranja. — Pekarek z Dunaja. — Fink iz Linca. — Richter, Grcnfcuiann iz Berlina. Pri u\ irijiUem «-«"Ni»r)l llellrigl s soprogo iz Monakovega. — Korditsch z družino iz — Berlič iz Litije. — Petrovce iz Geuišenika. ImimiiaUiiu ilioru : Honigman, Leschitz, Križ, Lakner iz Kočevja. — Planinz iz Bistrice. — Bainberger z Trsta. I mrli .so v IJublJaisi: 27. aprila: J.-liana >!.-il>ab , mestna ubogu, S6 let, Karlovska cesta St. 7. <'areinoma ventriculi. 29. aprila : Kndolf Kovač, delavčev sin, 11 dni, Poljanska cesta št. ~7, katar v črevih. — Liz* Geiusler, usmiljena sestra, 39 let, Kravja dolina št. 11, jetika. V deželni bo 1ni o i I 27. aprila: Martin PiS, gostač, 8t let, Marasujus. — Jožef Tori, delavčev sin, 12 let, valed braiuorke. Tržne ceife * LJubljani dne 29. aprila t. 1. |E kr rl- kr. Pšenica, bkt.l. • 7 l> Speh povojen, kgr. . — iu Rež, . r> 86 Surovo maslo, „ 70 ; Ječmen, n . 4 H7 Jajce, jedno : . , . 9 0 es, , . . . 3 so Mleko, liter .... — a Ajda, , . . . 5 86 \ >'\< meso, kgr. — Proso, „ . 5 sto Telečje „ , — m Koruza, „ Krompir, , . . . B 60 Svinjsko „ „ — m . 8 o-j Koltrunovo a , — 40 Leča, n . . . 10 — — 70 Grab, , . . . 10 _ — 30 i Fižol, . . . ■ i y — Seno, 100 kilo . . . 1 96 Maslo, kgr. • r— se Slama, „ „ . . . •-» .tj Mast, , i_ Drva trda, 4 |~*)cuetr. 6 80 I Speli (rišei: „ • 1— „ mebka, 4 B i *>0 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 29. aprila 7. zjatraj. 2. popol. 9. zvečer 727"3 mm. 7302 mm. 734-0 mm. 90° C 13 0° C HO« C si. zah. si. zah. si. zah. dež. obl. obl. 2-80 b«. dežja. Srednja temperatura 11*0°, jednaka normalu. XDuLX}.aosl5:ei borza dt.e 30. aprila t. 1. (Izvirno telcgratiduo poročilo.) včeraj 92 60 92 f»5 gld. — gld. dam-« 92 75 - , 92 6.=> - „ 110 8l> - n 10180 - „ 995 - - „ 30150 - . 11690 - . 9 26'/, - . Mtt - . f)7-l7'/. 133 «lti. 75 k u 182 Papirua reuta .... Srebrna renta .... Zlata reuta......,110 65 5°/0 marcua renta .... „ 101 85 Akcije narodne banke . . „ 991 — Kreditne akcije.....„ 300-75 London.......„ i i 6*90 Napol......... „ 9-26'/, C. kr. cekini......, 51 Nemške marke..... „ t>7 15 1' dr/.a vi u- srečke iz 1. 1~>->1 250 K|(J. Državne srečke iz I. 1864 100 . 182 „ 25 Ogerska zlata renta 4u/„.......105 „ 50 Ogerska papirna reuta 50/„......101 , 40 Dunava reg. sreoke 5°/0 ... 100 gld. 120 „ 75 Zemlj. obč. avBtr. 4'/,°'u zlati zast. listi . . 115 , 50 Kreditne srečke......100 gld. 190 , 50 Budolfove srečke..... 10 „ 20 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 160 t 90 Tramway-dmšt. velj. 170 gld. a. v. . . . 222 „ — Naznanilo. P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na e I., Kohlmarkt št. 22 ■v Vsprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr. Cene računani najsolidnejse. Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo ; j|: in hitrostjo. J. ŠČUKA & Cmp- Ni Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo se kot zastopniki za posamezne krono vine. (321—5) li'il •'" ...••• • • v*'- •••*•"•'.. ;. ."'*»'■ IV u J boljše sredstvo (Vinom digestivuni Brevmesser) iz knezoškofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. G. Brevmesser j a je najboljše i o najslgurnejie sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pro-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 glU. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v LJubljani. (198—15) za b o 1 n i iei] o dee! poleg Prul otvori se letos, kakor vsako leto. 1. maja. Tudi naročila za kopanje v leseuih in kamenitih banjah se vsprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (343-3) Josipina 2iakowsky. : i olje iz kitovih jeter i ♦ i 1 ♦ I ♦ ♦ nn|Ćltite|Me, iii»j*Y«->.t-j*<- In uit|uplivM<>J«ie vrate inediclnalno olj«> lx kltovtlt jeter. Mtiu-o|»rever|eii<» HredHtyo proti knMlju, zliiNti pri pliu-iiili l»«»Icznih, »krofe!jitili it kr. Bergeiuik«» I»orMch-evo olje is kltuvik Jeter v trioglatib steklenicah 1 gl«l. (793—47) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na v L j ubljtin i. Mestnem 1 rmi 11« I ii i—i n i Trgovsk pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, želi službo premeniti. Kdo V pove upravnifitvo ,Slovenskega Naroda". (861 — 1) Natečaj. S početkom meseca junija t. I. vsprejme se v službo oTocinslsi reclaLr z letno plačo 3f>0 gld., s prostim stanovanjem v občinski hiši in s službeno uniformo. Prosilci samskega stanu, kateri so emožoi slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ulože* naj prošnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstvu (14» lil.t j.i i. I. Doslu/tni vojaki in žandarmi, kateri so se z jednacimi posli že pečali, imajo prednost. Županstvo v Postojini dne 25. aprila 1891. (339-2) Župan : Miroslav Vičtč m. p. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša (270—8) Radgonska čista, alkalična kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji v l.jul»ljam. KiiiisUa ee«t» IiIn. Mtcv. ii. Prodaja \m prvotnih cenah. mg P. n. slavnemu občinstvu naznanjata s tuin, da oil{ireiii dne 1. majnika v Ljubljani, v Križevniških ulicah h. št. 6, I. iia<|wtroj>jo. Ivan Plantan (3*28—8) c. kr. notar. L. Luser-jev obliž za turiste. <-.fO ' v Dobiva se v lekar nab. S^tS? \v 4.u(<>\<» in hitro upli vajoćc sredstvo proti kurjim nii'Moiii, Auljrui na pod- y jdatib, petah in drugiui trdim v'^^^' praskom v^vv^ kože J<^h & ^4>yr l, Schwenk-a lekarna f s pri8ten samo, če imata navod in obliž varstveuo znamko in podpis, Veliko prt/.iialnib pisem jo na ogled v 1 ' *" ^ ki je tu zraven; torej uaj se pazi i u zavrne vac manj vredne ponarcd.ee. Pristnega imajo v l.jnit- litmi J. Swoboda, LJ. pl. Trnkoczv-, G. Piccoli, L. Gre6el;v Itudol levem S. pl. Hladović, F. I laika; v Hnuiuiku .1. Močnik ; v 4'elovei A. Eg^er, VV. 'rburiowal