r n ! The iargert Slovenian Daily m the United State«. a Isaoed every day except Sunday* ® I and legal Holidays. 75,000 Reader«. TELEFON: CHELSEA SS7S Eatered as Matter, September 21, IMS, at the Fort Office at Mew York, N. I, under Act of of March S, 117» NO. 177. — ŠTEV. 177. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 30. 19ft._ SREDA, 30. JULIJA 193« VOLUME XXXVUL — LETNIK AAXVIiL ANGLEŠKI VODLJIVI BALON NA POLETU V KANADO - ANGLEŽI NAMERAVAJO POKAZATI NEMCEM IN VSEMU SVETU, KOLIKO SO NAPREDOVALI V ZRAKOPLOVBI Na krovu največjega vodljivega balona se nahaja štiriinštirideset oseb, med njimi pet častnikov in dvaintrideset članov posadke. — V ugodnem vremenu vozi z naglico 82 milj na uro. — Nameravana pot znaša 3385 milj. CARDINGTON, Anglija, 29. julija. — Največji angleški vodljivi zrakoplov R-100, (ki je obenem največji na svetu), se nahaja na poti v Montreal, Kanada. Razdalja, ki jo namerava premeriti, znaša 3385 milj. V ponedeljek zvečer ob desetih (po newyorskem času) so začeli brnet,i motorji, in tri ure kasneje se je dvignil zračni velikan v zrak ter odletel proti Liv-erpoolu. Pihal je mrzel močan veter. Smer vožnje je popolnoma prepuščena poveljniku R. S. Boothu. Kot je rekel pred slovesom, namerava poleteti preko Labradorja in nad reko sv. Lovrenca do pri-stajalisča St. Hubert v Montrealu, Kanada. Vremenske razmere je označilo zračno ministrstvo kot "ne preveč neugodne'*. Ce bo šlo vse posreči, bo dospel vodljivi balon enkrat v petek v Montreal. Na krovu R-100 je vsega skupaj štiriinštirideset oseb, med njimi pet častnikov in dvaintrideset mož posadke. Ostali so uradniki družbe, ki je balon zgradila, vremenoslovci in opazovalci. Na krovu je dvatisoč funtov živil kar bo zadostovalo za štiri dni. Vode imajo petsto galon. R-100 je največji vodljivi balon na svetu. Nekoliko krajši je kot nemški Graf Zeppelin, pa je zato dosti bolj obsežen. V7 ugodnem vremenu zamore voziti z naglico 82 milj na uro. Opremljen je z aparati za dolge in kratke radiovalove. * S tem svojim poletom nameravajo pokazati Angleži vsemu svetu, posebno pa Nemcem, koliko so napredovali v modernem zrakoplovstvu. Na povratnem potovanju bo letel R-100 tudi preko New Yorka. VZTRAJNA NEMŠKA AVIJATIKA Nemška letalca, ki nameravata leteti prav do Chicaga, iščeta primerno mesto za prihodnji • skok. BOŽANSTVO JIH JE USLKALO POLLACA, Ariz., 2«. julija. — Ker že dolgo časa ni deževalo, je vpri-zorilo pleme Hopi Indijancev tako-zvani "koruzni ples" na čast bogu Omespree. Še prodno je bil ples končan, je začelo grmeti in vlila se je močna ploha. KIRKWALL, Orkney otoki. 28. lubja. — Nemška letalca, Hirth in Wellrr, ki nameravata leteti v presledkih prav do Chicaga, sla preživela današnji dan s tem. da poiš-čota primerno mesto, kjer bi se lahko dvignila v zrak, da poletna pre-ko Atlantika. Tukajšnji javni park. kjer stoji sedaj njun mali aeropian, je pre-oaek, da bi dovolil letalu vzott na krov polno zalogo kuriva in olja. Hirth. ki ae je šele pred kratkim ofenil, je izjavil, da bo prišla tudi njegova žena v Ameriko. — Prišla pa bo Šele potem, ko bom jas tamkaj, — Je previdno do-• ta ril. — v Ameriki nameravava ostati nekako eno leto. Weller je Izjavil, da boot* letela navzdol nad St. Lawrence reko. ka-kortutro bosta prišla v Labrador. Prvikrat bosta najbrž pristala v državah ▼ Detrodtu. Leveč ame- NOVO OROŽJE BERLINSKE POLICIJE BERLIN, Nemčija 28 julija. — Vbodoče bodo berlinski policisti opremljeni s posebnimi pištolami, iz katerih je mogoče streljati plinske krogle. Krogla omami nasprotnika, vsplošnem mu pa nič ne škoduje. STARI ODTISI NOG BAGNOLES DO-LORNE, Francija, 29. julija. — Dr. Marcel Moris Je sporočil pariški arheološki družbi, da Je našel v bližini tukajšnjih toplic odtise nog, kir so najbrž stari nad dva milijona let. Fotografije in druge podatke je izročil učenjakom v preiskavo. in ADVERTiSiL 'GLAS NARODA" DRŽAVLJANSKA VOJNA PRETI BRAZILIJI --. — Na severoiztoku vre — Liberalni provincijalni predsednik umorjen. — Splošna nezadovoljnost. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 29. julija. — Iz države Parahyba so danes poročalo, da so izbruhnili tam resni nemiri. Državni predsednik Parahybe, ki je bil ravnokar šele izvoljen, je bil v soboto umorjen, ko se je nahajal v sosednji državi Pernambuco. Krvavo dejanje se je završilo v Rccife, ko je sedel z nekim prijateljem v kavarni. Morilec je bil takoj aretiran. On je baje negov politični nasprotnik. Države se je polastil izza volitev 1. marca, ko so liberalci izgubili, velik poUtičen nemir. V dosedanjih bojih, ki so izbruh-niki v tej državi, jei zgubilo kakih 300 mož življenje Šele pred kratkim je proglasil provinco za neodvisno državo. Ko je prišlo poročilo o umeru Pessoasa v mesto Parahyba, je odkorakalo prebivalstvo pred vladno poslopje ter zahtevalo, naj se aretira vse člane opozicije. Ljudska množica se je pomirila šele tedaj, ko se je prikazal pri oknu podpredsednik Carvalho ter dal tozadevno izjavo. Poznejša poročila pa pravijo, da so hodili izgredniki po Parahyba še pozneje ter zažgali več hiš in trgovin znanih nasprotnikov umorjenega državnega predsednika. Nadalje so se zavrsili nemiri tudi v Cadello. Dosti hiš nasprotnikov opozicije je bilo tudi požganih. SOVJETSKA UNIJA PROTI N0VIV0JNI Za dan 1. avgusta pripravljajo veliko mednarodno prireditev.—Vlada dobavlja čevlje za o-troke in odrasle. VELIK VIHARNA TURŠKEM ISTANBUL, Turčija, 28. julija. — Tornado, katerega je spremljala debela toča, je usmrtil včeraj v Dri-nopolju dvajset oseb ter jih nad sto ranil. Osemdeset odstotkov hiš je bilo poškodobvanih ter vsa letina v okolici uničena. Devet mina-retov se je sesulo. MOSKVA, Rusija, 29. julija. — Sovjetska vlada je določila dan 1. avgusta za "mednarodni proti-vojni dan" v Rusiji. Na ta dan bo izročila zveza sovjetskih bojevnikov za zračno in kemično obrambo rdeči armadi 52 modemih aeroplanov, ki so bili zgrajeni s prostovoljnimi prispevki sovjetskih delavcev. Sovjetske oblasti 90 izjavile, da bodo letala služila v to. da preprečijo vojne cilje imperialističnih dežel. V vseh delih sovjetske unije bodo vprizorjene dne 1. avgusta prav posebne proti-vojne demonstracije, parade in druge slovesnosti. Vlada sje uvedla sistem, ki naj bi odpravil sedaj prevladujoče pomanjkanje čevljev. Revni otroci naj bi dobili posebne kupone tvorniške zveze ki bi jim omogočili nakup čevljev za normalno ceno. V zadnjem času so bile izvršene številne aretacije radi špekuliranja s srebrnim denarjem. Mužiki so pričeli spravljati srebro valed česar je bilo kmalu opaziti pomanjkanje srebrnega denarja. V prometu nahajajoči se srebrni denar je tako maloštevilen, da je bila vlada prisiljena kot menjalni denar uporabljati kupone in vozne listke za poulične železnice. Med pocestnimi prodajalci ima srebrni denar dvojno nakupno vrednost. SMRT ZAMORSKEGA AVIJATIKA PHOENIX, Ariz., 29. julija. — Nad občinskim letališčem se je vozil v aeroplanu zamorec Frank Eck-lend. Naenkrat je motor odpovedal, in letalo je padlo na tla. Zamorec je bil na mestu mrtev. USODNA ZAMENJAVA Mrs. Bamberger in Mrs. Watkins sta v En g le wood bolnišnici t Chicago rodili vsaka krepkega dečka. Ko sta se vrnili dne 9. julija domov, Je opazila Mrs. Watkins, da je na njenem otroka znamenje "Bamberger", na otroku Mrs. Bamberger je bilo po znamenje "Watkins". Temu je sledilo veliko razburjenje. Po dolgotrajnem naporu se je posrečilo dr. Arnokfta Kegel a, ki ga. vidite poleg obeh mater na sliki, dokazati, da otroka nista bila zamenjana, pni pa le znamenja. Ženski sta še nameravali tožiti bolnišnico za visoko odškodnino. VERSKIB0JI V ANGLIJI Nameravani obisk katoliškega nadškofa je razburil presbiterijance. — VeČ aretacij. LIVERPOL, Anglija, 29. julija.— Po noči neprestane čuječnosti, ko je več stotin policistov neprestano patruliralo po ulicah mesta ter so bile ambulance pripravljene, so danes zopet izbruhnili boji na Nether-fjeld cesti med katoliki in presbi-terijanci Verski fanatiki so navalili na policijsko sodišče, kjer je bilo zaprtih več oseb, katere so aretirali včeraj tekom spopadov. Danes so bili predstavljeni policijskemu sodniku, j ki jih je pridržal do procesa. Izven sodnijskega poslopja se je zbrala velikanska množica ljudi, katerih ni bilo mogoče pomiriti. Prav posebno so se odlikovale pri tem ženske. Mir je bil šele počasi ustanovljen, ko so bile aretirane štiri ose- 1 be, med temi tudi neka ženska. j Včerajšnji boji so bili tako ostri, da so imele oblasti danes priprav- | ljen poseben oddelek policije, da prepreči izbruh resnih sporov. Boji med katoliki in presbiteri-janci v izključno presbiterijanski okolici so bili posledica govoric, da bo katoliški nadškof, dr. Richard Downey, obiskal neko katoliško cerkev v okraju. To je seveda zelo razkačilo praz-noverne presbiterijance. WALDEMARAS JESKUŠAL POBEGNITI V izgnanstvu živeči bivši ministrski predsednik, se je skušal odpeljati z avtomobilom, ko je posegla vmes policija. PREBIVALSTVO NEW YORKA WASHINGTON, D. C., 29. julija. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da ima mesto New York 9,959,195 prebivalcev. Izmed petih okrajev jih ima naj=več Brooklyn, namreč 2,596,540. NEZADOVOLJSTVO Z Z MACDONALDOM LONDON, Anglija, 29. julija. — Tukaj so začele krožiti govorice, da hočejo gotovi krogi delavske stranke izsiliti odstop ministrskega predsednika MacDonlada. Ž njim vred naj odstopi tudi kancelar Snow-den. V tem slučaju naj bi prevzel ministrsko predsedstvo sedanji zunanji minister Arthur Henderson. PET USMRCENIH PRI VERSK1HSVECAN0STIH MADRID, Španska, 29. julija. — Iz Sandiago De Castaneda poročajo, da je bilo pet oseb usmrčenih in dvajset ranjenih, ko je izbruhnili prepir med ljudsko množico, ki se je udeleževalo-neke verske svečanosti. KOVNO, Litavska, 29. julija. — Kot so danes sporočili Woffovemu brzojavnemu uradu, je vprizoril bivši litavski ministrski predsednik in "diktator" Waldemaras, poskus, da zbeži s posestva Platten, kjer je stalno interniran. Waldemaras je užival skoro popolno prostost. Z dvema prijatelji-ma se je izprehajal po goedu, ko se je pripeljal avtomobil. Prejšnji ministrski predsednik je rekel, da hoče napraviti kratko vožnjo za zabavo. Ko mu je policist to prepovedal, je postal Waldemaras glasen ter skušal protestirati. Vsled tega dogodka je bil Waldemaras danes dosti strožje zavarovan. Dosti časniških poročevalcev, ki so prišli nalašč v okolico, je moralo oditi brez novic. Osem eseb pa je bilo aretiranih. Izgon je bil objavljen v petek potom državnega lista. Waldemaras je bil izgnan le radi kršitve javne ga miru in reda, čeprav so itzprva govorili celo o veleizdaji. Njegova žena in nečak sta ga spremljala v izgnanstvo. KOMUNISTI OSVAJAJO KITAJSKO OBLETNICA REVOLTE AUBURN, N. Y., 28. julija. — Danes je prva obletnica vstaje, ki je izbruhnila v Auburn jetnišnici. Štirje jetniki so pri oni priliki pobegnili. več poslopij je zgorelo, dva jetnika sta bila usmrčena, več paznikov pa ranjenh. Komunisti s o zasedli Cangšo in Hunan in o-plenili mesta. — Tuje-rodci beže na kanonskih čolnih svojih dežel. ŠANOHAJ, Kitajska, 29. julija. — Čangša, glavno metsto province Hunan, ki je obdano od dvanajst milj dolgega zidu ob Slang reki. je bilo zavzeto od 10.000 kitajskih komunistov, ki so takoj oplenili hiše ter jih zažgali. Tam nastanjeni tujci so zbežali danes na kanonskih čolnih Združenih držav, Anglije in Japonske, ki so bili zasidrani v reki. Le trije misijonarji so ostali pri pol milijona kitajskih prebivalcih mesta. Nankinsko posadko mesta so komunisti premagali ter spodili. Posadka je bila zelo oslabljena, ker je odšel velik del na pomoč vojaštvu na bojnem pozorišču Kitajske. Inozemski konzuli so že preje izvedeli, da so komunisti prodrli na severu m iztoku province Hunan in da ogrožajo še nadalje mesto Čang-go, vsled česar so zahtevali nadalj-ne bojne ladje za varstvo tam živečih prebivalcev svojih dežel. Komunistične armade, ki so nastale vsled državljanske vojne, so sedaj oplenile glavno mesto province Hunan. Že prej so zavzele provinco Kvangsi, potem ko so prepodili rz nje vse Nangkingčane. Tudi v sosednji provinci Kiangsi prodirajo komunisti. Prišlo je poročilo, da se jim je udalo veliko mesto Nančang. katero so oblegali žo več tednov. Tri tisoč beguncev iz Nančanga je dospelo v pristaniško mesto Kiu-kiang, ki leži ob Jantse-reki . NASPROTJE MED TURČIJO IN PERZIJO LSTANBU, Turčija, 29. julija. — 50,000 turških vojakov patrulira ob mejah Perzije in Iraka. To je v eve-zi z zadnjo turško noto, v kateri protestira vlada proti neprestanim vpadom Kurdov v vzhodne turške province. ŽRTVE EG1PTSK1H NEMIROV LONDON, Anglija, 29. julija. — V poslanski zbornici je izjavil Winston Churchill, da je bilo v zadnjih dveh tednih v Egiptu usmrčenih in ranjenih nad šaststo oseb. Dostavil je, da je tega. kriva omahljiva politika delavske stranke. Vpliv Evropejcev se je zadnje leto t Egiptu jako zmanjšal. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. ^Naslovljene! prejmejo toraj denar doma« brex zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. Din V Jugoslavijo 500____________________ 1000____________________ 2500 ___________________ 5000 __________ " 10,000 $ 9.35 S 18.50 $ 46.00 S 91.00 $181.00 V Italijo Lir 500 200 300 500 1000 „ ? 5.75 ... Sli.30 « $16.80 ... $27.40 _ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $10Q.- $2—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter xa pristojbino 75 center. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. x Telephone Barclay 0380 — 0381 - NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 3«, 193« UBQI8T SLOVENS DAILY tm U. ft. X* Uaued irery Dy Except Buadk/s and Holidays. it* ceio leto velja Ust m Ameriko SB Kanado_______9ft i* /a pol leta_____________ASJM Km četrt leta _________________$160 Z* New York n celo leto_f7J0 Za pol leta---HM Zrn Inozemstvo Za pol leta__ celo leto__97.00 --93.50 Subscription Yearly 90.00. Advertisement on Agreement. "Oias Naroda*" Izhaja vsaki dan lavsemil nedelj ln pravnikov. Doptat Dres podpta In osebnosti m ne prlobčujejo. Denar na] ee bla-flporroll poeajatl po Money Order. Prt iprcint&ihl kraja naročnikov, prosimo. da ee nam tudi prejtnje blvaUtte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA", 91« «9. 18tta Street, New York, N. T. Telephone: Chelsea 3979 PRIDELKI IN CENE ^ Poleg številnih podpornih dru štev v Milwaukee, je društvo "Lilija", eno izmed tistih, v katero se Je izprvega početka dotekala mlada energična sila. Ker je bila "Lilija" inkorporirana, tako da jc sprejemala za svoje člane le moške samce. Je umevno, da je bil ta dotok, mlad, zdrav, čvrst in trden. Zraven tega je imeia "Lilija" večji del v vodstvu navdušene može, ki so bili dalekovidni in so znali do sedaj še vedno ohraniti blagodejni značaj bratstva in enakopravnosti. Složmost in red pri temu društvu bi se lahko stavilo v zgled marsikateremu starejšemu društvu. Pa ne samo to, ampak tudi denarno stoji na prav čvrstih nogah. Vse to po AVSIR0OCRSU AFRONT PROTI MALI ANTANTI Četudi se v službenih krogih za-zatrjuje da je bil pyjcl zveznega kancelarja dr. Srhobra v Budimpešti zgolj vljudnostnega značaja, kaže vse na to, da so bili po sredi i tudi drugi interesi Največjo pozornost vzbuja zaenkrat vsekakor cb tem pesetu sarakcijonirani dogovor med Dunajem in Budimpešto, da cdpošljeta obe državi svoje posebne i-tudijske komisije, ki naj bi proučile gospodarsko stanje druge države ter možnost poglobitve medsebojnih odnošajev v okvirju gospodarske zveze. Madžarska je izrazito agrarna. Avstrija pa predvsem industrijska država. Obe pa se morata beriti z velikimi gospodarskimi težkojami. Zamenjava blaga bi mogla znatno omiliti industrijsko krizo Avstrije in agrar- PROfKOMUNISTIČEN P0KRET NA FINSKEM _ mmamummu Današnja mladina je jako iznajd- Povsem nenadoma so prišla po- strstva odnosno parlamenta prav j lJiva. S silo skuša prodreti v skriv-ročila o energični antikomunistični • posebne ukrepe zoper komuniste, noati življenja akciji na Finskem; evropska jav- Vlada se je sicer sama nagibala k Peter Zgaga i Poljedelski department Zdruzcuih držav je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da se farmer jem ni še nikdar tako slabo godilo kot se jim godi v sedanjem času. Tekom vojne so bili na razmeroma dobrem stališču, in še par let po vojni, toda kmalu nato so začele cene pridelkom padati, eene živilskim potrebščinam pa rasti. Ugotovljeno dejstvu je, da mora plačati farmer najmanj petdeset odstotkov več za vsako stvar, ki jo kupi, kot je plačal pred vojno. Da ustvarjajo nekako ravnotežje med dohodki in izdatki, iščejo načina, kako bi izenačili teli petdeset odstotkov, pa se jim nikakor ne posreči. Z ozirom na » ene, ki so prevladovale prei vojno, je ječmen za triindvjset, odsiutkov cenejši kot je bil tedaj. Rž prodajajo za šestnajst odstotkov eeiiej«- kot so j., pred vojno in za pšenico dobivajo danes en odstotek manj kot so dobivali za ta produkt leta 1914. Oves j«- v primeri s cenami pred vojno za dva odstotka cenejši. vzroča, da uživa društvo "Lilija" | no kriZO Madžarske. Komisiji naj bi preko poletja dokončali svoje delo ter v jeseni stavili primerne predloge, o kattrih bi potem sklepala oba parlamenta. V diplomatskih krogih domnevajo, da je ta akcija naperjena v prvi vrsti proti akciji Male antante, ki stremi za združitvijo podunav-skih agrarnih držav v svrho izboljšanja položaja na mednarodnih tr-žičih in razmerja med industrijskimi in agrarnimi državami. Madžarska je bila, kakor znano, povabljena k sodelovanju v tej akciji. vendar pa je to sodelovanje od- v naselbini veliko priljubljenost. Poznano je po vseh kotih v Milwaukee in okolici. Fantje od tega društva so pripravili že marsikatero veselo in zabavno in tudi poduč-no urico s svojim delovanjem na odru. Člani "Lilije" so tvorili močan in uspešen dramsk: odsok. kateri se je nedavno priključil org. Slovrn-dcuna. ki b"> v naprej še intenzivnejše deloval za splošni napredek v naselbini. Prav sedaj se pri ' Liliji' tudi vr-šc pomembne in mnogo obetajoče spremembe. Sprejema se sedali v dru štvo tudi oženjeni m ženski spol. i klonila z motivacijo, da se morajo predhodno rešiti vsa sporna vpra- V velikem številu pristopajo novi. das:i so slabi časi. In vsi. ki pristo-p jc. se pohvalno izražajo nad disciplino in slogo, ki vlada med član-j stvom. ' Lilija" je za več let opustila vsako večjo javno prireditev. Le č!a-I i>i ki so tvorili dramski odsek so vprizarjali. vsako leto igre. ki so bi- nost je bila popohoma neinfor-mirana in si ni mogla predstavljati, ali gre za posnetek fašizma ali kaj drugega. V resnici gre na Finskem za prav svojevrsten pojav, za giban'e, ki je nastalo iz specifičnih finsiih razmer. Borba zoper komunistično akcijo pomeni namreč nekaj drugega v srednji ali zapadni Evropi, nego na Finskem, republiki, ki jc neposredno soseda sovjetski Rusiji; na njo meji Finska z dolgo mejo, črto. potegnjeno po slabo poseljenem ozemlju, kjer jc kontrola mejnega prometa zelo težavna. Nadalje je treba imeti pred očmi dejstvo, da je bila Finska, komaj o-samosvojena, prva na vrsti, ko je val boljševiškega prevrat posegel preko sovjetskih meja. Domači finski boljševiki so se bistveno ojačili z dotokom sobojevnikov iz Rusije, tako da je njihova vojska premogla bele finske čete. Finska je že bila preplavljena z rdečimi četami in bj se bila za stalno preuredila v sovjetsko republiko; tedaj pa so beli poklicali na pomoč Nemce, ki so prišli z večjo armado, vrgli boljševike nazaj in obnovili finsko samostojnost. Odtlej komunistični pekret na Finskem ni mogel dobiti večjega pomena. V zadnjih ietih pa se j-* izjemnim odredbam zoper komunistično nevarnost, vendar daleč ne v oni radikalni meri, kakor zahtevajo lapovci. Ti hočejo spremeniti tudi volilni red, ki naj bi onemogočil izvolitev komunistov; število poslancev naj se zmanjša od Dcteler so fantički še jako mladi se igrajo s svinčenimi vojaki, male deklice pa s punčkami. Toda to traja le nekaj let. Ko dosežejo starost petnajstih ali šestnajstih let. zamenjajo vloge. Šestnajstletna frklja se ne meni več za punčke. Žrv soktat ji je ljub- viada podala demisijo. sanja med Maddžarsko in Romuni- *nOVa ojačiI- Lanf0 leto n pr" ^ slehernim predmetom, ki komunisti priredili vec zborovanj. jo odnosno Jugoslavijo. V avstrijskih industrijskih krogih s« od te akcije ne obetajo pre-vc \ vendar pa upajo, da bo vsaj nekoliko odprla madžarski trg avstrijski industriji. "Temps" se -bavi v daljšem uvod- le vodno številno obiskane. Vcdstvo niku s Potovanjem avstrijskega društva je vilolo. da so vpričo toliko društev v naši nastlbmi. prirc--ditve itak dovolj številne. Pnidno pa je "Lilija" vedno pod-r rala s svojo udeležbi, ^»delovanjem in podporo vse. ki so bili po-T-rcbni. Za letos pa -ye je odločilo, da "Lilija" zopet enkrat stopi nekoliko ži- < 'ena koruzi si- je v primeri s cenami leta 1U\4 zvišala i vahneje pred iavnost v znamenju piknika, ki se bo vršil v nedeljo 3 avgusta na Gazvodovi farmi, želi obuditi spomine na tiste čase. ko so "Lilijevci" z svojimi priredbami potegnili skupaj množico najbolj veselih in zabavnih ljudi. Pripravlja se skrbno, da se bo vse udeležence tega piknika v Vsem za-dcvrljrilo. Toraj, bratska društva, pokažite te^a dne s svojo udeležbo, do. ste epaz'li "Lilijo',1. ko vas jc podpirala pri različnih prireditvah, in da za triindvajset odstotkov, pa je še vedno trideset odstotkov ]>od cenami, ki jili mora farmer plačevati za razne potrebščine. Nadalje dobiva farmer več za lan, bombaž, volno, ovce, prašiče, živino, maslo, kokoši, krompir in jabolka. Navzlic temu pa ta porast ni v nobenem razmerju s porastjo stroškov. Petdeset procentno povišanje potrebščin preti far-merjeni, jih preganja in jim skoro ne da živeti. Pšenica tvori osmi odstotkov oziroma dvanajstimi vseli fartuerskin dohodkov v Združenih državah. V letih od 1924 do prjs so dobili farmerji za svoje pridelke nad deset tisoč milijonov dolarjev. Leta 11128 so dobili samo za pšenico sedemstopetdeset milijonov dolarjev. Izza leta 1914 ni bila cena pšenici še nikdar tako nizka kot je letos. Da se temu že vsaj nekoliko odpomore, bo mora! na vsak način poseči vmes zvezni farmski urad. Sorazmerno na najboljšem stališču so farmerji v Texas. Leta 1928 so strzili za svoje pridelke osemstopetde-et milijonov dolarjev. Za njimi pridejo farmerji v lovvi, €aliforniji, Kan-sasu in Minnesoti. zveznega kanceiarja dr. Schobra v Budimpešto. Obe državi imata v vidiku precej pu lolovske cilje. Avstrija želi na vsak način izve tU ! pr ključ tv k Nemčiji, kliub temu. da sicer oficijelno naglasa, da se je tej misli odrekla in da ni v sedanjem trenutku siploh aktualna. Ma- j džarska pa so zopet prizadeva, spraviti na prestol Habsburžane Ker, imata ob državi take cilje, ki so vse na katerih so nastopili vrh tega v ruskih oblekah, kar je med njihv>-j vimi nasprotniki vzbudilo še večje j vznemirjenje. Pričel se je v toku J poslednje zime večji antikomunistični pokret. katerega središče so : postale vzhodne province, meječe na Rusijo, v prvi vrsti provinca "00 na 150; samo oni državljani in | ši kot tiseč porcelnastih punčk, njihove žene. ki plačujejo davke, j Fant pa v tistih letih po punčkah naj ti imeli volilno pravico in pro- zahrepeni. Po živih punčkah, scve-porcijonalni sistem naj se odpravi, da. Te zahteve pa v parlamentu niso Pa tudi šest in sedcmlemi otroci dosegle večine in tudi vlada ni bi- so jako iznajdljivi, la zanje. Radikalno usmerjeno vod- Ko se lesenih igrač naveličajo, stvo lappovskega pokreta pa noče i imajo največ-jo zabavo z golobi, zaj-odnehati, zato je razumljivo, da je i ci itd. In so takorekoč nedosegljivi mojstri v golobje- in zajčje-reji. Z vso vnemo snažijo hleve in go-lobnjake, skrbe. da živali niso lačne. in kadar pridejo mladiči na svet — o. kakšno veselje. Dva taka fantička jc pri delu presenetila stara teta ter ju pohvalila. ker tako skrbita za nedolžne živalice. In beseda je dala besedo. — Teta — je vprašal prvi. - ali ti nimaš nobenih otrok? .— Ne. — je odvrnila teta kajti vprašanje jo je spravilo v precejšnjo zadrego. — Pa ne boš nikdar imela o;rok? — sta nadalje poizvedovala. Tedaj se je pa ?tari teti zvrhala mera potrpežljivosti. — Ne. — je siknila ter jezno odšla. Fantička sta zamišljeno zrla za OCE VRGa OTROKA SKOZ! OKNO V Linzu jc bil aretiran 40 letni monter Franc Wiifinger. ki jc vrgel ^koz« okno svojega enajstletnega sina. da je treščil na ulico, kjer je obležal cblit s krvjo in s pretresenimi možgani. Zverinski oce, ki jc izvršil svoj čin v veliki razdraženosti, je leta in leta pretepal otroka in ženo ter se prepiral z vsemi sosedi. Oče je pretepal ženo in otroka s mu *e prišel v roke ter maiega dečka ta- Lappo. ko pretepel, da je bil včasi ves ma-rogast in poln oteklin. Ko so Ra, «Jo. Dolgo nLsla rekla nobene beae- ponovno zaradi tega vprašali v šo- I rie- slcda)1" 5tarejii m li. kje se jc tako pobil, je vedno za- 1 pravl m^semu: trjeval, da je padel po stopnicah.' ~ mi JC zdel°- da Je man" dele. Zd»j ž-vimo v pasjih dneh. kateri se je organiziral i ' . ali z deve>a in ni niti z besedo čr-hn»l o svojem mučeništvu. OtroK je bil sploh tako zbega:. liga za pobijanje komunizma. Brž se je razširila čez vso državo, a im^ ji je ostalo po imenovani provinci. Pričela je z odločnimi akcijami zo- Vrocina. da ga )! ni para. pa tu- hoval in klical mater na pomoč, 'ii . ^ ... ., , Da je bila navadno tudi samo de- per komuniste, preprečila s silo ( , . J lezna moževih klofut m udarcev. Kadar pa so bile bolečine !e tako in preplašen, da se ni upal niti na glas plakati, ko ga je bil neusmi- di vsplotaem je vse precej pa-,je. ljeni oče ter samo pritajeno vzdi-1 B!^or ameriškemu kapitalistu! On je pozimi na toplem, poleti oa prej kot v skladu s smernicami splcšne evrepske politike, ni čudne. če peakušata navezati med seboj kar najtesnejše stike, da bi druga drugi pomagali priti do ko-nečnega cilja. Ob? državi se morata zavedati. celo vrsto komunističnih zborova.ij tu in tam zgrabila govornike, ter jih odpeljala neznanokam. enega ali drugega postavila kratkomalo j i čez rusko mejo s pretnjo. da mu pojde za življenje, ako se vnovič pokaže na Finskem. Lapovci so nekaterih mcsiih naskočili komunistične domove in tiskarne ter jih razdejali. na hladnem. Ubcgi delavec :ma pa poleti in pD-zimi pa-ije dr*:, odkar uživa toliko opevano Cooliagcovo in Hx>verje-vo prosperiteto. .X Kdor hoče iz cvetih zakramentov i leg tega pa je ta zverina zapirala i kavati dobiček, se ponavadi opeče. V ubogega otroka potem, ko ga je ore-! Birmancu ni toliko za sv Birmo tepal na mrtvo ime v neko temnokot uro- 1o dob:1 Pa se va" ostati pri silne, da je priče! plakati, mu je c-čc pokleknil na prsni ko« ter ga zgrabil za us:a in ga bi! toliko ča- ' i sa. da se je fantek onesvestil. Po- Iz navedenega se razvidi, da jc Mala an tan ta, Francija ter Italija. "Adeverul" pifie v eni svojih poslednjih izdaj o zadnji konferenci kAale antante in poudarja, da se Je vršila v času precejšnega vznemirjenja političnih razmer, ki Je nastalo zaradi napetosti med Francijo ta Itailjo. Ta napetost je Izzvala v »sej Evropi, zlasti pa v centralni. In Južni razburjenje. Poset Italijanskega zunanjega ministra Gran-dija v V aria vi. Budimpešti in na Dunaju Je *e tool| povečal to vznemirjenje, ker se Je v tem kazali manifestacija ene izmed obeh velesil, da bi čimbolj zavarovala interese z novimi zvezami. list nadalje pMe. da je Jugoslovenskl zuna- Eminuter dr. Marinkovlč na koc-aaci Male antante v svojem eks-poacju poročal o razmerju med Francijo ln Italijo. Ce prav so ttbml dejanski odnoiajl med Ju-ffortivljo tu Kalijo je dr. ttwtoko-' vič poudarjal stališče popolne ne-utralnostl vseh držav Male antante glede na napetost med Francijo ln Italijo. Vse tri države Male antante bodo nastopile z vsemi mogočimi sredstvi za pomirjen je med Italijo in Francijo na glavni skupščini Društva narodov letos meseca septembra. SEZNAM ARAN2TRAN1H KONCERTOV. 30. avgtuta: Girard. Ohio. 21. septwnjra: -Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland. O.-New-burg. Att. da bi privedla ta pustolovska poli- lapovsko gibanje prav energična tika bre., dvoma do nove vojne. Ma- j organizacija, ki ima za smoter z la antanta n? bo nikdar pristala vsemi razpoložljivimi sredstvi vr-na to. da bi zasedel madžarski pre- j šiti borbo zoper komuniste. Vodje str * Otcn Habsburški in če bi jo : lapovcev, na čelu jim K->sola, sire zavedate pomena izreka* "Ro- ' Fc'tem tu:ii poskušali madžai-ski le- j cer odločno zavračajo, da bi imeTi ka roko ' umije". Ravno tako tudi j tirnici postaviti pred gotovo dej- j fašistične tendence, vendar pa se stvo. Želeti je le. da madžarski in , vidi. da bojnih sredstev prav nič n? a*. tiijrki ditavniki čimprej spo- \ izbirajo. Ko uporabljajo nasilja, ^e 2?najo ter iščejo nova pota. ki bi sklicujejo na metode, kakor so jih dcvcdla do tako potrebnega pomir- ' uporabljali boljševiki v krvavi me-j jenja v srednji Evrop. kjer narodi , ščanski vojni na Finskem, nagiaša-| prav nič ne žele kakega povratka j Ječ. da hočejo na vsak način pre-| Hab^buržanov ali priključitve A v- ; prečiti ponovitev takih grozot. V strijc k Nemčiji, temveč samo mi- ! to namen je njihova parola, da ru in priložnosti za gospodarski ^toji "narod nad zakoni", kar daje razmah. j načelo osnovo njihovi akciji. Nji- J ________j hovo vodstvo pripala intelcktual- I nim krogom. Tudi študentje so moč-cijo. Sedaj zahtevajo bavarski | na udeleženi, v ostalem pa se na- kamro, kjer je moral ostati pri i ra v svo^ih nadah Name u zlate-kruh in vodi toliko časa. da so mu- 1 Sa kronometra dobi ponavadi pak-lo splahnele otekline in izginile j klopotec. podplutbe. ' Zadnjič je neka družina r.a Lo»ng ; - amr.'.niki. pridite 3. avgusta na Gazvdovo farmo med veselo in zabavno družbo. "Lilijevec". NFM^KI HMELJARJI ZAHTEVAJO ZVIŠANJE CARINE NA HMELJ. Nemška carina na hmelj je bila s c?rnrko novelo od 14. aprila t. 1. Avtonomno zvišana od 100 na 150 mark za 100 kg. dočim znaša sedaj pogedbena carina 60 mark na 100 kg. To povišanje pa doslej ni bilo mogoče uveljaviti, ker je nemška carina na hmelj vezana v trgovinskih .pogodbah z Belgijo m Fran- hmclarji, da centralna vlada čim slanjajo na finsko kmečko prebi- r»r*M ctnni \r nnTOinnin c I prej stopi v .p^sajanja s Francijo in Belgijo . radi revizije pogodbene carine na hmelj. m Ki 10 NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "CLAS NARODA" ne qta uiap nie članstvo, pač pa vri Slovenci v van okolici. ČEME ZA OGLASE SO ZMERNE = valstvo. Vladno krizo so povzročili lappov-ci s tem, da so zahtevali od mini- V četrtek je oče poslal fantiči:a po vžigalice in ga pričel nato pretepati, ker se ni dovolj naglo vrnil. Ko je otrok pričel na glas plakati. ga je stisnil za vrat ter ga tiščal toliko časa ob steno, da jc padel v nezavest. V tem hipu je priskočila mati ter ga poskušala odnesti v kuhinjo. To pt* je brezsrčnega Wilfingerja tako strašno razjarilo, da je ženi iztrgal iz naročja nezavestnega otroka in ga med divjim krikom zalučal na u-lico, kjer so ga pobrali pasanti in odnesli v neko sosednjo hišo. Divjaški oče je bil po vsem tem še tako drzen, da je hotel vdreti v to hišo ter ubiti otroka. Ta namera pa se mu ni posrečila, ker ga je med tem že aretirala policija, ki je z naj večjim naporom preprečila, da ga niso razjarjeni ljudje na licu mesta linčali. O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štediJ, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno fttedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka koi plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ca vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/z% na leto, pričenši z vsakim mdbecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov ▼ Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakser State Bank 82 G0rtl&ndt Street NEW YORK, N. T. 4,4 Isiandu priredila krstijo na čast neverojeneu. pa je imela skero de-vetedeset dolarjev izgube. Tudi nova sv. maša ni bila tako sijajna kot bi bila lahko ce bi se vršila na pravem mestu. * V Chicagu se je završilu usode-polna zamenjava. V porodišnici sta se nahaiali dve ženski, ki sta istega dne rodili. Vsaka krepkega sinčka Pri kopanju, previjanju ali sam ne vem kcd. so pa uslužbenci otroka zamenjali. Ker stap se materi pritožili, so otroka zopet zamenjali in zopet in zopet, tako da materi sedaj res ne vesta, če imata pravega ali ne. Sprva sta grozili, da bc?ta tcžiii vodstvo .porodišnice za stotaeoč dolarjev odškodnine, pa so ju nekako pomirili, dasi še vedno živita v veliki negotovosti. Vodstvo pcrodišnice je objavilo, da bo uvedlo v bodoče vse varnostne odredbe, da bo vsaka zamena nemogoča. Pri dojenčkih in otrocih je lahko uveljaviti take odredbe. Težje je pri starejših ljudeh, na-prlmer pri poročenih moških ah ženskah. Vsak dan se namreč dogaja, da poročena ženska zamenja svojega zakonskega moža s kom drugim, dočim zakonski možje zamenjujejo svoje žone z drugimi ženskami. Posebno v takozvani visoka družbi so take zamenjave na dnevnem redu. Toda zakonci znajo molčati. Nikdar ne bo rekel mož svoji ženi: — Ti, danes sem te pa z neko druga zamenjal. In nikdar ne bo rekla žena svojemu možu: — Danes sem te z drugim zamenjala. Značilno pri tem je to. da vsi vr-še to zamenjavo z nekakim užitkom in naslado. Le drug za drugega vedeti ne sme. Če zve, je ogenj v strehi. Ogenj v strehi, črepinje v glavi in tožba na vratu. < ■ -.*, — NEW YOBK, WE»WJBimT, fflT »» LAIQ EST SliOTERE DAILY to i CLAUDE GEVEL: REŠITELJA locnc in m dobre ga potsia bra pr« ničesar a ne mi Bossa sta bila bo jaz-srčna Lotila sta se le tedaj. ee sta že bila pričala, da se jima ne zgoditi in da izvršitev >re škodovati njunemu Ni ledu. Posvetila klicu iz ljubezni in zanimanja, a evaia sta se le imovitih ljudi, koli &e nista okradla siroma*.i. kaj v takem primeru bi ju pekla st, A tako— pri bogataših — ►vek nima vesti Bor tega gotovo smatra za greh, sta sodila oba. fcvjigaje sta se »pravila ta ve-r na posel. Bossu je imel paliro roki in Fanoch** je nosil veliko mo vrečo. Izogibala sta se ob-nih cest in glavnih »vek nikoli ne. kdo zneje pa lik« ibraz sitn otvar je preo rekel Bossu. Toda in njegov tovarii prepričan, da se mu b lja!a do konca dni. ga je jezno zavrnil. Krasna vila, ki lezi samotno sredi vrta, soprog popoldne odpotoval, služinčad ima dovoljenje, da pojde kamorkoli in se vrne šele po polnoči, naposled hud pes, njen na verižico, ki nepre-laja Lajanje je velika dobro-la za vlomilca, zakaj tako stanovalci prav lahko pre.;lišijo šum. ki »a povzroči vlomilec, da se lahko .oplazi v stanovanje. Tako imata tri ure časa pred seboj in mlada pli-vulasa gospa jima gotovo ne bo delala neprilik, marveč se bo rajše skrila pod odejo in molila od stra- irikfc tam lahko splezala na drugo stran. Tako sta se tiho priplazita do glavnih vrat. Bossu jih je kaj lahko odprl. V jedilnici sta pričela. Steklene omare so bile polne srebra in Fa-ncche je spravljal komad za komata >e bila tema dem v svojo vrečo. Zdajci pa je dvignil glavo in prisluhnil. Z znamenjem je opozoril Bossuoa. naj miruje. Naslednji trenutek sta u-gasnila žepno svetiljko. V sosednji sobi se je nekaj zganilo. — Izgubljena sva! — je rekel Bossu. — Skrij se! — je velel Fanoche. Vrata so se odprla. Pokazala re je ženska postava, zavita v belo in rožnato svilo; krenila je k glavnim vratom in jih tiho odprla. Takoj nato je vstopil visok vitek gospod. Objela sta se brez besed. Tesno objeta sta počasi stopala po hodil je bil pesimist j niku v sosedno sobo in zaprla vra-ki je bil trdno u za seboj. Skozi tenka vrata je reča smeh- j bilo siisati nežne besede in polju-bc. — Kaj praviš k temu? —je dejal Bosu. — Kaj naj rečem. — vse je v najlepšem redu, — je odvrnil Fanoche. — Vsak ima svoj posel in zdaj se nama ni ničesar več bati! ulic, zakaj si zapomni imaš lahko )iva. e nu. In che ren Spet sta se lotila svojega dela. Kmalu pa je stopil Bossu k Fano-cheu in mu šepnil na uho: — Smejal se boš. a glej. meni £>e ;;di greh krasti v hiši, kjer kraljuje ljubezen ... . — Ne bodo sentimentalen! — ga je zavrnil Fanoche in sta spet na-I daljevala. Zdajci pa je Fanoche e >lo vse po sreči. Fano- spet dvignil glavo in šepnil: • Ugasni luč! I — Ze spet? Moža sta z vrečo vred izginila za zavezo. V naslednjem trenutku so ' se odprla vrata in vstopil je debe-I lušast gospod. Klobuk je imel po- bit zaznamoval zid, kjer sta Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nrdržavljani xamorejo po- < tovati v atari kraj na obisk, toda preskrbeli si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit >bt Washington*. ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. meseccv in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovali Jr m v stari kraj. Prošnja xa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorfca je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. V. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priseljeniške postav«, ki je stopila v veljave z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnJ v breji se izdajalo ubm onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in U so: Stariti ameriških državljanov, možje »-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 11 leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod IL leta onih aedr-savljanov, ki so bUi postavno pri-puščeni v to delete u stalno bivanje . Za vsa pojasnila so obračajte na poznane in zanesljivo SAKSER STATE BANK tišnjem globoko na oč in v roki ^e nosil majhen potni kovceg. Prisluhnil je in st tiho plazil po pr-atih skozi sobo. — To je soprog zlatolase gospe! — je tiho vzdihnil Fanoche. Mož je stopil k mizi, kjer je stala steklenica in jo v dušku izpraznil. Skozi okno je posijala luna n njenem svitu se je zablešcal samokres. katerega je potegnil iz žepa. — To ne pomeni nič dobrega! — je tiho rekel Fanoche. — Ali jima naj pomagava — jc predlagal Bossu. — Da! — je vzdihnil Fanoche, zakaj njemu je bilo vsako nisilje zaprno. Mož se je počasi splazil proti sosednji sobi. Ko je prišel mimo okna, je zapazil, da se je zavesa zganila, se dvignila in — zdaj mu je padla na glavo, ga -vsega ovila. Takoj nato se je gospod spodtaknil in padel. Ropot je privabil zlatolaso gospo. Prižgala jc električno luč. Zagledala je Fanoahea. ki je zavijal debe-lušastega gospoda v zaveso. Zakričala je: — Na pomoč! Kaj se je zgodilo? Fanoche je vstal, pokazal na potili kovceg, potem na moža, ki se je še vedno skušal branit. — Vaš mož, gospa. Potem je dal Bossuju znamenje in odnesla sta moža iz sobe, po stopnicah navzdol v kuhinjo, kjer sta ga položila na tla. Nato sta se -vrnila v jedilnico, kjer je sedela gospa vsa onemogla v usnjenem naslanjaču- Sama. Fanoche se ji je približal: — Ne bojte se gospa, v zaveso sem napravil odprtino, da lahko diha — in tu, glejte, je njegov samokres, ki ga bom zdajle izpraznil. — Njegov samokres? Strašno! — Kje neki gospa, — služinčad bo našla vašega moža, bo bo prišla domov, in vas skoro mrtvo od pre-stanega strahu. Vse bo v najlepšem redu. Jutri lahko celo oštejete moža. kako vas more osumiti nezvestobe in tako dalje. — Kako naj se vam z. hvalim za uslugo? — Tako, da naju pustite sama, da lahko končava najin posel. Tukaj je še nekaj predmetov, ki bi jih rada imela.... — Da, da ... prav imata ... pustim vaju.... Pri izhodu se je gospa še enkrat obrnila: — Ali naj ugasnim luč? — Prosim! MADAME CURIE - 2ENA GENIJ Pariški študent Pierre Curie se je nekega dne seznanil z vitko tem-nooko študentko, kateri se je že na prvi pogled poznalo, da ni Francozinja. pa tudi izgovarjava francoščine jo je izdajala kot tujko. Sicer je pa govorila malo, a tembolj delala, kar se je zdelo mlademu študentu čudno. Pripovedovala mu ji; o svojemu očetu, poljskem profesorju, o svoji vroči želji vpisati se na krakovsko univerzo in o težkem udarcu, ki jo je zadel s tem, da ji je bila prošnja glede sprejema kot ženski odbita. Pierre Curie je zvedel, kako je profesor Sklodowski poučeval svojo hčerko, da bi mogla študirati na pariški univerzi. matere in žene-znanstvenice. Ves svoj prosti čas je posvečala delu v laboratoriju in njeno prizadevanje ni bilo zaman, kajti njeno proučevanje anagnetičnih lastnosti kovin v razkroju je privedlo do epohal- PREISKAVA KATASTROFE Z največjim zanimanjem zašle- se je "Karadjordje" umaknil do duje vsa jugoslovanska javnost skrajne meje in bi bil nedvomno preiskabo, ki se vodi z jug. in itali- nasedel, če bi bil krenil le še malo janake strani o krivdi na katastro- i na desno, dočim je imel "Morosini" fi v Pašmanskem prelivu. Kakor smo že poroiali. je komisija jug. nega odkritja radia. Ob tem časuf pomorskih oblasti že zaključila na je bil Pierre Cure poklican v Lon- j licu mesta svojo preiskavo in od-aon. Znanstveni svet je sprejel z j poslala prometnemu ministrstvu iz-nepopisnim navdušenjem vest o _ črpno in obširno porodilo o poikod-odkritju skrivnostne substance. -- bah na "Karadjordju". kaker tr-di Royal Institute je povabil Pierra svoje mnenje o krivdi. To poročilo. otoka Galešnjaka. Curie, da bi prišel predavat o sen- ' pa bo objavljeno šele potem, ko bo-zacijonalnem uspehu, toda Curie • do končane tudi preiskave, ki se odgovoril, da pripada odkritje nje- vodijo z italijanske strani na par-govi ženi. Royal Institute ga je tu- | niku • Morosini ju". Pomorska ko- na razpolago še kakih 900 m široko prosto pot. ker je Pašmanski preliv na tem mestu širok okrog 1100 m. Preiskava je tudi ugotovila, da bi se bil "Morosini". če bi bil "Karadjordje" vo»il le malo hitreje, nedvomno zaletel na pečine ob obali di povabil, naj priredi javno pre- misija je zaslišala oba kapitana in OBNOVA BLESKA TALMWB-SKE ZNANOSTI Pretekle dni je bila v poljskem Lublinu med velikimi svečanostmi ctvorjena najvišja židovska šola — rabinska univerza. S to otvoritvijo je bila samo obnovljena šola, ki je bila v 16., 17. in 18. stoletju sre- ' dišče židovske učenosti v Evropi. V j slavnostnem govoru je višji rabin , Majer Schapira v hebrejskem in i poljskem jeziku t er v židovskem ! žargonu poudarjal slavno minulost j lublinske šele ter označil za nalogo obnovljene univerze — vzpostavo bleska talmudske učenosti. Univerza je nameščena v ogromnem šest-nadstropnem poslopju, ki je stalo preko 200.000 dolarjev. Stroške je zbralo židovstvo vsega sveta. Tudi poljska vlada je .prispevala z znatnim zneskom. Za vpis se je prijavilo preko 500 dijakov, sprejetih pa je bilo le 120, kajti pri sprejemni komisiji je moral vsak kandidat dokazati. da zna na pamet vsaj 400 strani talmuda z vsemi potrebnimi komentarji. Ob otvoritbi je czort-kowški višji rabin potrkal na vrata. z zlatim kladivcem, nakar je najmlajši dijak univerze od znotraj odklenil vrata, da so gostje šli v ■slavnostno dvorano. Na dan slav-' no«ti je bil ves Lublin v zastavah in v me-fto se je sešlo na tisoče židovskega ljudstva iz vseh držav. In od tistega časa sta delala študent in študentka pogosto skupaj v velikem laboratoriju. Primerjala sta svoje zapiske in izmenjavala svoje misli o znanstvenih problemih. Tako je igrala namesto Cupida vlogo tvorca ljuhavnega romana Veda. Kmalu sta se zaljubila drug v drugega, toda denarja nista imela. Edino njuno premoženje je bila vzajemna ljubezen in i veliko veselje do študirania. In zdelo se je. da bo to zadostovalo. Poročila st ase in si uredila skrom-1 no domače ognjišče v tesnem stanovanju, obstoječem iz malega kabineta, spalnice in kuhinje. Od jutra do večera sta pridno delala v laboratoriju, zvečer sta se pa vračala, da bi sedela doma pri knjigah. Gospa Curie, ki je bila še vedno podobna deklici kljub sijajnim uspehom na univerzi, je kuha.a vsak večer možu skromno večerjo, pospravila je stanovanje, pripravila možu perilo, potem se je pa lotila znanstvenega dela. Kar je začel hoditi Pierre Curie na univerzo sam. Še nekaj dni in postal je srečen oče dražestne deklice. Rojstvo otroka je pomenilo konec znanstvenega dela madame Curie, toda samo začasno. Prevzela je sicer breme gospodinje in matere, ni pa hotela opustiti znanstvenega dela ob moževi strani. ! Hčerko sta zaupala zanesljivim ro-i kam. sama sta se pa vrnila v uni-j verzitetni laboratorij in nadaljevala skupno delo. Pozneje sta dobila : še drugega otročiča, zopet deklico, j In storija se je ponovila. Mlada davanje o odkritju radia. Odgovoril je prijazno, da je nastala najbrž pomota, kajti radij je odkrila njegova žena. In Royal Institute je šel tako daleč, da ni hotel dovoliti, da bi predavala madame Curie o svojem odkritju znanstvenikom. Egoistu bi bilo lahko ukrasti čast in slavo ženi, ki je delala ob njegovi strani- To bi bilo tem lažje, ker b: svet takoj verjel, da je odkril radij moški. Toda Pierre Curie je bil ponosen na uspeh svoje žene. Samo zato. ker je dosledno in odločno odklanjal misel, da bi si prilastil zasluge za odkritje radia, je bila Noblova nagrada podeljena njegovi ženi. Odkritje radia je pro-1 siavilo zakonca Curie po vsem svetu. Nista pa dovolila, da bi karkoli motilo njuno domačo harmonijo. Predsodki sveta proti ženi-geniju vso posadko "Karadjordja"' o podrobnostih katastrofe kakor tudi o njihovih opazovanjih iz prejšnje debe, zlasti še glede na to. da sc se jug. kapitani že cesto pritoževali nad tem. da se "Morosini" ne drž: točno pomorskih predpisov ter da večkrat spravlja v nevarnost druge pamike. ki ga srečujejo. Vsi pomorski veščaki priznavajo junaštvo in prisebnost poveljnika j Karadjodja" kapitana Prodana, i čigar zasluga je, da je s pomočjo prav tako hladnokrvne posadkt re-j šil parnik pred potopom in s tem | otel življenje tudi stoterim potni-j kom. Z vseh strani dobiva 'Jadran-! rka plovidba" kot lastnica "Kara-i djordja" izraze priznanja. Sodna komisija, ki jo je odredilo šibeniško okrožno sodišče kot pristojna sodna oblast, svojega dela še ni dokončala. Vsekakor pa bo tudi ta komisija v nekaj dneh gotova, nakar bo lahko takoj izrečena de-I finitivna sodba o krivdi, če bodo z enako točnostjo poslovale tudi italijanske komisije. Preiskavo na parniku "Morosini-ju' ski luki. vodi posebna komisija, ki so bili končno premagani. Madame' je prispela iz Rima in ki ji nače-Curie je postala slavna in mnoge1 ljuje polkovnik Cremonese. V ko-univerze so jo izvolile za častno • misiji so italijanski pomorski veš-doktorico. Ko je postal Pierre Cu- J čaki ter zastopniki italijanskega rie žrtev avtomobilske nesreče, se j vojnega in mornariškega ministr-je umaknila njegova žena iz jav-; stva. Komisija je najprej zaslišala nega življenja. Nadaljevala je sicer® poveljnika "Morosinija", Med drugimi so izrazili brzojavno svoje soealje povodom nesreče in priznanje hrabri posadki prometni minister inž. Radivojevič, načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva Pejanovič, Jadranska Straža v Beogradu, Trgovska zbornica v Zagrebu, ljubljanska mestna občina in mnogi drugi. Prometni minister je brzoja-vil: "Povodom žalostne nesreče, ki je j zaedla našo obalno plovbo in čije j žrtev je pr?tal parnik "Karadjorje" ki se nahaja še vedno v zadar- , jn žaJ tudi ljudje oplakovani znanstveno delo, toda življenje je ni več veselilo. Zdaj je madame Curie stara dama slabega zdravja. Živi sama s svojo hčerko. V družbo ne zahaja, pač pa se še vedno peča z znanstvenim delom in podira mlade u-čenjake z denarjem, ki je dobila od komercijalizacije svqjega odkritja. Malo je na svetu tako ginljivih ljubavnih romanov, kakor je romin zakoncev Curie, malo je pa tudi na svetu primerov, da bi slava enega zakonca ne uničila sreče drugega in ne razdrla njunega domači- kapitana Olrvccta. in ostale člane posadke, in se je potem s pamikom "Jadera" odpeljala na kraj nesreče, da tam prouči vso zadevo in ugotovi dejanski stan. O rezultatih prei-kave čuvajo italijanske oblasti najstrožjo tajnost. Sodna komisija v Za-dru je zaslišal tudi vse ranjence, ki se nahajajo še v zadarski bolnici. Italijanski ti>k o preiskavi sami ničesar ne poroča, objavlja pa mnenja rajnih laških pomor-kih strokovnjakov, ki skušajo cmiliti vsega naroda, sprejmite moje so-žaljc z željo, da si društvo po tej težki nesreči čim prej opomore v korist napredka našega pomorskega prometa'. Italijanska in jugoslovanska komisija. ki sta rekostruirali nesrečo v Pašmanskem prelivu sta ugotovili, da bi italijanski parnik "Francesco Morosini" sploh ne smel pluti po progi, po kateri je ^el Parnik "Karadjordje" je >plul ob skrajni meji prehoda in ako bi samo še malo krenil bolj na desno, bi nasedel na plitvino. Italijanska parobrodna družba "San Marco" ponuja od-kodnino 1 milijon lir. ker pa je uradna komisija ugotovila, da znaša škoda 2 in ro1 milijona lir. je "Jadranska plovidba'' to ponudbo odklonila. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION audi brezplačen pouk. ki se iele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski ioH it*. 127 East 41. cesta ▼ petek zjutraj od 1«. do 1«.. soba žtv. 3M, ali pav pondeljek In ante ok L do L. soba ui. imajo velik uspeh gospa je podvojila svojo marlji- J ognjišča. vost, delala je tembolj žilavo doma j _ in na univerzi. Imela je že davno j doktorat in študije je končala tako sijajno, da so ji kljub njeni mladosti ponudili mesto na univerzi. Dobila je skromno službo, kljub temu sta pa ostala z možem še vedno siromašna. Pierre se je zavedal, da je njegova žena genij in zato jo je smatral pri delu za starejšega družabnika. Niti senca profesionalne ljubosumnosti ni nikoli skalila njunega dolgega in plodnega sodelovanja. Madame Curie je redek primer ženske, v kateri so v enaki meri združene vse dobre lastnosti žene- AVTOMOBIL ANGLEŠKE KRALJICE krivdo "Morosinija". poudarjajoč da je vozil po predpisani poti in da i Razen materijalne škode, ki je bi-bi se moral umakniti "Karadjor- la povzročena na "Karadjordju". bo d;e" italijanska parobrodna druba mo- To mnenje je ovrgla preiskava na rala plačati tudi rente ranjencem licu mesta, ker je ugotovljeno, da in sorodnikom mrtvih žrtev. WAGNERJEVA LJUBAVNA PISMA V Londonu imajo stroge promet- j ne predpise in je zadnjič morala ča- kati kraljica na nekem križišču v Leipzigu je izšla te dni zanimi-skoro pol ure z ostalimi avtomobili Va knjiga dr. Hansa Scholza. v ka-vred. Bila je zelo nezadovoljna, teri je objavljenih okrog 130 lju-Zdaj je sklenila policija, naj do- j bavnih pisem slavnega Richarda bijo njena vozila posebno troben- J Wagnerja Matildi Majerjevi, no-' to, ki jo morajo slišati vsi stražniki, j tarjevi hčerki iz Mainza katero j& Prihodnjič bo smel avtomobil Nj.! Vel. najprej, ne da bi čakal med o-stalimi vozili. Na obisk v staro domovino xamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: TOV! JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo 4 4 VULCAN I A" dne 2. septembra 1930 Nadaljai izleti oktobra — "VULCANIA" II. dtseemb; isti progi: 2S- novembra—"SATURNIA* n Volendarn, Boulogne Sur Mer. Itot-teriiam 2. avgusta: Leviathan. Cru^.-^urit Minuewaska, Cherbourg 6. avgusta: Berengaria. Cherborg 6. avgusta: Prenident Harding, Cherbourg. Bremen Deutachland. Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg, Bremen 8. avgusta: Majestic, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen New Amsteidain, Boulogne sui Mer, Rotterdam 9. avgusta: President Roosevelt, Cherberg. Bremen Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte Grande, Napoli. Genova 13. avgusta: Mauretania, Cherbourg Europa, Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Satumla, Trst Homeric, Cherbourg Westernland, Cherbourg. Antwerpen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 16. avgusta: Aquitajiia, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19- avgusta: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: France, Ham Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg. Br» men Albert Ballin, Cherbourg. Ham-burs 21. avgusta: Berlin, Boulogne 8ur Mer. Bremen 22. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napol 1, Gc-nov* 23. avgusta: Mirinekaiida, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance, Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France. Havre Berengaria. Cherbourg Columbus Cherbourg. Bremen America. Cherbourg. Bremen New Yoik. Cherbourg. Hamburg 29 avgusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa. Cherlourp. Bremen Majestic. Cherbourg I'ennland, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St I^mls. Cherbourg. Hamhtsrft Conte Biaricamario. Napoli. Genova SAKSER STATE BANK 1 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. roslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. Vsak zastopnik Izda potrdilo ta svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa Stlrl mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je 17. celo leto Naročnina za Evropo je $7. sa celo leto. 6 DNI PREKO OCEANA ! Naikiajt* In najbolj ugotna pot aa | ootovtnj« na ogromnih oarniklh: lie de France 1. aug.: 27. au*. (1 P. M.) (Opoldne i PARIS 16. auf.; 1. septembra (1 A M.) f4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) NajknjB* po po aeieantcl Viue, >e * posebni kabini i vsemi aiudernl - H ml udobnosti — Pijana ln slavna francoska kuhinja. Iaredno nlske eone VpraSaJto kct». egakoli pooblaSCon*«* agaata FRENCH LINE CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) ■tane sam« $2.— Aaroei«« gm. pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 21« West It Street Ne« York City Rock Bprlnga, Loota DiamondriQa. f Lnmbarl Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN _