Poštnina plačana v gotovfffl' ^ McuibortUl Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 177 Maribor, petek 7. avgusta 1931 »JUTRA « izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem č»k, zav. v Ljubljani It. 11.409 Volja mesečno, pfejeman v upravi ali po polti 10 Din, dotlavijen na dom p« 12 Cin | Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 6t. 13 nA'An .I Oglasi po tarifu Uredn. 2440 Uprava 2455 j Oglas« sprejema tudi ©glasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prelernova ullo* *t, 4- Jalovo ooravltevanle Avstrije AVSTRIJSKA VLADA JE NA OČITKE JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA RADI PRIPRAV ATENTATOV V AVSTRIJI OBJAVILA SILNO JALOVO POROČILO O USPEHIH AVSTRIJSKE PREISKAVE IN VARNOSTNIH UKREPIH AVSTRIJSKE ŽELEZNIŠKE UPRAVE. Maribor, 7. avgusta. Danes bodo pokopali v Celju posmrtne ostanke nepozabnega našega tovariša !Janka Lesničarja, ki je padel kot žrtev zločinskih podvigov plačanih in izdajalskih duš, ki se preživljajo v tujini pod imenom hrvatski politični emigranti s tem, da ubijajo in more za tuje denarje iugoslovenske žene, deco in nič hudega sluteče državljane. Za časa pogreba bodo misli vseh Jugosiovenov pohitele na celjsko pokopališče ter dale poslednjo Počast pokojnemu Janku, ki je padel 13, leto po ujedinjenju na oltarju domovine kot žrtev sovražnikov konsolidacije in napredka naše kraljevine. Današnji pogreb bo postal nova manifestacija volje slovenskega dela jugoslo-venskega naroda, da ostane neokrnjena država in da se izvede do poslednje veliki jugoslovenski program v smi-S1,J pravcev, ki jih je postavil Nj. Veličanstvo kralj Aleksander s svojimi zgodovin skimi akti od 6. januarja in 3. oktobra. Za nas je jugoslovenska smer državne politike dovršena stvar in dogma, na kateri ne sme izpremeniti niti najmanj, ker "‘ieži v njej- edina mogočnost in garancija tak napredek Jugoslavije in jugoslovanskega naroda, kakršnega si je zaslutil z brezštevilnimi krvnimi žrtvami. Za jugoslovensko smer državne politike smo žrtvovali Slovenci že velike žrtve in dokazali, da smo zvesti čuvarji naših severnih mejfl ter vredni svobode, ki smo jo doživeli po tisočletni sužnjosti za ?®tio brezprimernih žrtev'najboljših sinov lll&os1ovenskega naroda. Tragična smrt pokojnega Janka Lesni-®arja, ki je bil od svoje mladosti eden Najbolj gorečih pobornikov jtigosloven-j^Va med našim ljudstvom ter dokazal ‘l>di z delom med srbskimi sePaki, kako ^ to jugoslovenstvo praktično izvaja z ^ianji, je za nas nov povod, da povemo uSetn neprijateljem močne in edinstvene JUgoslavije, da bomo stali vedno kot en na braniku jugoslovenstva in da so *athan vsi Še tako črni naklepi onih, ki so Prodali za par krvavih srebrnikov naj-®uišim našim sovražnikom. Postanka Jugoslavije niso preprečili vsi črnožolti regenti, vsi cesarski topovi in brezštevilne legije habsburških rabljev in panojev z vsemi njihovimi vislicami in vc-.e’zdajalsklmi procesi. Še manj pa bo za-, 8tavna konsolidacijo in napredek že 13. 5° obstoče Jugoslavije peščica proda-s ^ kriminalnih tipov, ki mislijo, da bodo •Par peklenskimi stroji porušil to, kar je bilo rojenega in skovanega v krvi in poža- le/Naj ........................ J11 ter jih moralno ln finančno podpi- i Siriletne borbe za svobodo in ujedin Naj vedo oni in vsi tisti, ki stoje za tefda imajo v svojih sicer z vojnim ma-U, tolom bogato založenih skladiščih pre-°^iai 1>om^ *n ekrazlta, da bi samo za las q, a1l temelje Jugoslavije. Vpr \tej priliki pa vstaja v naši javnosti Av«r?.nj'e’ ^aj mis'i ukreniti naša soseda ^>h n3’ s katero živimo sicer v najbolj-^tabli1Ja^Jsk'^ °dnoša:ih, da onemogoči ltriminai,,iet;SVOiQ p09t°'iubnosti od strani t|pov’ ki polagajo v tuje va n° iup i stroie- da ! ^ovensko deco in žene. Dolgo — 1,1 zene. uumu te opazovali početje teh krimi- DUNAJ, 7. avgusta. Urad zveznega kancelarja je objavil davi sledeči uradni komunike: »V zvezi z zadnjimi bombnimi atentati v jugoslovanskih vlakih so bili v jugoslovanskem časopisju objavljeni članki, ki na več ali manj očiten način obtožujejo avstrijsko vlado in avstrijske oblasti, da je s svojo malomarnostjo pri oskrbovanju javne varnosti železniškega prometa omogočila priprave za te atentate. Istočasno se zahteva od avstrijskih oblasti, da naj ukrenejo vse potrebno, da za bodoče prepreči kaj takega. Uradno se z ozirom na to ugotavlja: Kmalu nato, ko je bila avstrijska vlada obveščena o teh dogodkih, so vse v poštev prihaja:oee zvezne oblasti izvršile temeljito preiskavo. Toda ta preiskava ni pokazala dosedaj niti enega oporišča, ki bi omogočal domnevo, da so se v vlakih, odhajajočih iz Avstrije ali preko avstrijskega ozemlja v Jugoslavijo, vršile kake nedovol:ene manipulacije ali vtihotapljene bomb in peklenskih strojev na avstrijskih tleh ali med vožnjo. Preiskava se nadaljuje sporazumno z jugoslovan skimi oblastmi.« K trditvam beograjskih listov, da so duševni provzročitelji atentatov hrvatski emigranti na Dunaju, ugotavlja »Neue Wiener Tagblatt«, da Je eden od voditeljev hrvatsklh emigrantov že pred tedni odpotoval v Pariz, kjer se nahaja Še sedaj. Drugi glavni voditelj pa je bil od avstrijskih oblasti pozvan, da naj kot nadležni tujec zapusti zvezno ozemlje, ker mu niti pri najboljši volji ni bilo mogoče dovoliti podaljšanja njegovega bivanja na Dunaju. Ta emigrant je dne 22. julija v neznani smeri odpotoval z Dunaja v Inozemstvo. V smislu odredb avstrijske vlade se vrši pri vseh vlakih, k? odhajajo z južnega kolodvora, natančna strokovno-tehnična preiskava vseh vagonov. Sprevodniki imajo ukaz, da vse osebe, ki vsto paj0 in izstopajo najstrožje opazujejo in kontrolirajo vozove od postaje do postaje. V obmejni postaji morajo izstopiti vsi potniki, nakar se Izvrši nova komlsijonal na kontrola vozov. Do izročitev vlaka jugoslovanskim varnostnim organom, ga Organi zvezne pol!ei*e nadzormejo tudi med vožnjo. Dosedai pa ni bilo mogoče ugotoviti še nič sumljivega. Škoda je zelo velika, vendar pa je še ni mogoče preceniti. Zalivski tok sc ohlajujfa BERLIN, 7. avgusta. Švedski meteorolog Sandstroem se je vrnil s potovanja po Islandu in Farersldii otokih, kjer je proučeval temperaturo Zalivskega toka (Golfstrom). Pri tej priliki je ugotovil, da je temperatur* Zalivskega toka padla za tri stopinje, kar je za severno Evropo velikega pomena. Kakor izjavlja Sandstroem« se more z veliko verjetnostjo pričakovati, da bo letošnja zima v severni Evropi zelo ostra. Zasedanje Sveta Društva narodov ŽENEVA, 7. avgusta. 64. zasedanje Sveta Društva narodov se bo pričelo dne 1. septembra. Predsedoval bo španski zunanji minister Lerrsux, ki bo otvoril tudi XII. skupščino plenuma Društva narodov. Na dnevnem redu zasedanja Sveta Društva narodovo sc poročila posameznih odsekov Društva narodov. Nuncij Cfriacd m nadškof dr. ECordač VEDNO VEČJE RAZBURJENJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM RADI IZSILJENEGA ODSTOPA PRAŠKEGA NADŠKOFA DR. KORDAČA. PRAGA, 7. avgusta. , Odstop splošno priljubljenega praškega nadškofa dr. Kor-dača, ki je bil neprostovoljen in posled’ca spletkarij papeškega nuncija dr. Ciriaccl-'a, predstavlja še vedno v češkoslovaški javnosti škandal prve vrste. Nadškofu dr. Kordaču, ki ga je imenoval Vatikan pred kratkim za titularnega nadškofa Almuškega in mu je določil za njegovo bivališče nadškofijski grad vBfezanu,je bila predložena listina za odstop kratko-malo z ukazom, da jo podpiše. Ker pa je sedaj nuncij Ciriacci na včeraj vršeči se seji metropolitanskega ku-pitelja lmevski dom« v Krčevini (nad Treni niki). Zrogram je pester, kakor n. PrVlltice, gljanje na dobitke, streljanje na do šaljiva pošta, ples itd. Godba prvov Vstop prost. — v m a riuoru, ane i. VITI. 1931'. Mariborski V E C E R N I K Jutra Stran 9. J Kralji po lastni milosti doživljaji raznih pustolovcev, ki so se v eksotičnih pokrajinah PROGLASILI ZA KRALJE. Na sedanji francoski kolonijalni razstavi v Parizu, ki vzbuja pozornost vsega kulturnega sveta, manjka še paviljon, posvečen onim številnim pustolovcem, ki so se proglasili kot kralji raznih oceanskih otokov. Življenje nekaterih teh pustolovcev je naravnost fantastično. V naslednjem nekoliko zgodovine teh čudaških »kraljev«: 1. Gospodar Markizinlh otokov. Koncem 18. stoletja se je neki francoski parnik razbil na čereh Markizinih otokov. Del posadke se je potopil, ostale pa so zgrabili domačini in jih pojedli. Živ je ostal samo mornar Jean Kabris iz Bor-deauxa, v katerega se je zaljubila hčerka poglavarja tamkajšnjega ljudožerske-ga plemena. Postal je njen mož in se popolnoma privadil novim prilikam. Kmalu je hodil naokrog na pol nag kakor domačini, najboljši umetniki so mu tetovirali telo, naučil se je tamkajšnjega jezika ter polagoma pozabil svoj materni francoski jezik. Nikdar pa se ni mogel priva diti, da bi jedel človeško meso. Ta idila je trajala do 1. 1804. Lepega dne se je tedaj ustavil na otoku znameniti ruski potnik Krusenstern s svojo ladjo. »Kralj« je izkoristi to priliko, da pobegne ž njim ter zapusti svoio ženo in 6 otrok. Odšel je Preko Kamčatke v Petrograd, kjer je postal učitelj plavanja na pomorski šoli. Po napoleonskih vojnah se je vrnil v Francijo, kjer je trpel veliko pomanjkanje ter živel večinoma od pripovedovanja svojih zanimivih doživljajev. Umrl je končno v bolnici v Valencienesu v največji revščini. 2. August David, kralj Sedangov. Za Časa nemško-francoske vojne 1. 1870. je dobil križ častne legije. A to mu ni zadostovalo. Hotel je doživeti razne pustolovščine in je odpotoval zato L 1888. v Indokino. Nastanil se je med plemenom Sedangov in se v svojem področju kmalu proglasil za kralja, svojega prijatelja Marcurala pa je imenoval za ministrskega predsednika. Domačini, ki so se bali be lokožcev, so mu zgradili leseno hišo in io pokrili s suho travo. »Kralj« Sedangov ie obvestil o svojem vladarskem nastopu francosko vlado in pariške liste ter je naročil tisoč uniform za svojo telesno gardo. Lepega dne pa so ga domačini pregnali. Odšel je v Pariz in prosil predsednika republike za avdijenco. Vsak dan ga je bilo videti v Parizu v neki ka- varni, kjer je prodajal rede in naslove. Ko pa ta kupčija ni več šla, se je vrnil v Indokino, da ponovno osvoji svoje bivše kraljestvo, a je že na potu v Singapore umrl. 3. Kralj v pijami in cilindru. Bilo je to it. 1900. Bankir Arhibald Everelt je moral ustaviti Izplačevanje denarja ter je odpotoval na svoji jahti na potovanje okrog sveta. Potoma se je ustavil na koralnem otoku Aororai, kjer je gospodoval kralj Rova Ka. Izvrsten nastop prišleca, posebno pa njegove bele, progaste hlače, so napravile na kralja vdlik vtis. Tri dni kasneje mu je ponudil svoio hčer za ženo, niga pa je proglasil za prestolonaslednika. čez dve leti je kralj umrl in njegov naslednik je postal bankir Arhibald. Doba njegovega kraljevanja je bila srečna doba. Domačinom se ni bilo treba nikdar bojevati in plačevati jim tudi ni bilo treba nobenih davkov. Vsak mesec je dobil Arhibald novo, nailepšo mladenko za ženo. Ob prav svečanih dneh se je pokazal narodu v progasti pijami in s cilindrom na glavi. Umrl je na otoku v krogu svojih številnih žen in otrok. 4. Predsednik republike Kuscani. Leta 1887. je bila Francija radi ozemlja Kuscani v Guyani v sporu z Brazilijo. Dok' ler spor ni bil rešen, se je smatralo to ozenrje kot neokupirano. To je izkorf stil Jules Graux, ki je proglasil Kuscani za republiko, sebe pa za dosmrtnega predsednika. Toda čudaški predsednik ni dolgo vzdržal v tem divjem kraju in se je raje odrekel svoji časti na korist svo jega prijatelja Adolfa Brese, bivšega kaplarja kolonilalne vojske, poznejšega natakarja in orožnika. Ta pa je bil zelo podjeten človek. Odpotoval je v Pariz, povabil novinarje in jim izjavil: »Ozemlje moje republike je večje od Francije. Obsega 625.000 kvadratnih milj ter ima 300.000 prebivalcev. Vojska šteje 25CO mož, pušk pa imamo 500.« In res so se kmalu našli ljudje, ki so hoteli izkoriščati prirodna bogastva te pokrajine. Sestavila se je delniška družba z dvomiliun-sko glavnico. Vsi člani te družbe so bili odlikovani z visokimi odlikovanji republike Kuscani. Vsa ta akcija pa, se je kma lu končala s takim škandalom, da je moral predsednik republike kar čez noč pobegniti iz Francije in je njegova usoda od tedaj neznana. Konflikt Toscaninija u Bey-reuthu Med slavnim italijanskim dirigentom Toscanini in orkestrom v Beyrenthu je Prišlo do zanimivega spora. Pri vaji za Wagnerjevo spominsko proslavo, je Toscanini ponovno prekinil orkester in zahteval ponovitev raznih stavkov. Godbeniki so postali vsled tega nervozni in niso hoteli več svirati. Šele kasneje je bilo Ugotovljeno, da je šlo za neko tiskovno Pogreško v notah, ki je doslej ni opazil Se noben dirigent. 125 milijonov dolarjev za prorokovanje. Da je prorokovanje še vedno zelo do-hičkanosna stvar, dokazuje poročilo ame-rtškega časopisa »Popular Science Mou-thly«, po katerem zasluži armada sto ti-S<>Č prorokovalcev v Zedinjenih državah letno nad 125 milijonov dolarjev. Samo V Newyorku cenijo dohodke teh sleparjev 25 milijonov, dočim zaslužijo v Čika-*u 12 milijonov. Uspešen astrolog v New ^°rku zahteva za svoja pojasnila 25—100 tolarjev. Due leti u okolici lužnega tečaja V London je prispela po dveletni vožnji v antarktiku ladja »Piscovery«, ki jo ie vodil kapetan Mackenzie. Na ladji je bila številna znanstvena odprava, ki je prouči'a sedem novih polotokov v antarktiku ter napravila zemljevid za 1600 kilometrov obale, ki je bila doslej še nepoznana. Znanstveno vodstvo odprave je imel sloviti angleški polarni raziskovalec sir Douglas Mawens. Ladja je prevozila po morju okoli Južnega tečaja okoli 8000 kilometrov ter pripeljala s seboj bogat znanstveni materijah Ogromne poneuerbe u Belgiji V Anversu je odkrila policija veliko poneverbe in številne goljufije v škodo vojaških upokojencev. Pri goljufijah so bili udeleženi ugledni belgijski častniki, med njimi celo nekaj generalov. Doslej je bilo aretiranih že nad 100 oseb, pričakujejo pa še vedno novih aretacij. Sestavljena je bila celo posebna komisija, ki ji načeljuje minister Fracqui, da preišče vso zadevo. Zanimivo je, da so sko-ro vsi aretirani častniki in generali živeli ves čas vojne za fronto in si znali sedaj pridobiti uživanje raznih invalidskih rent. Med njimi je tudi lepo število sanitetskih častnikov, ki fronte sploh nikdar niso videli. Afero bo obravnavala tudi belgijska zbornica. Skromna ženska Bogata Američanka Vera Brand iz Newyorka je prispela te dni v Pariz. V pondeliek je dvignila denar iz Ameriške banke. Naslednjega dne je šla v neko veletrgovino, da nakupi razne stvari. Ročno torbico, v kateri je bilo 15.000 frankov v gotovini, zapestnica iz platina z 39 briljanti, vredna 750.000 frankov, več smaragdov, vrednih okrog 100.000 frankov, je položila na mizo. Že kmalu nato pa je bilo ugotovljeno, da je torba z dragoceno vsebino izginila. Vse v trgovini je bilo v silni zadregi in so razburjeni švigali naokrog. Le Američanka je ostala čisto hladnokrvna in je mirno izjavila policijskemu komisarju, da naj se radi tega »malenkostnega dogodka« nikar preveč ne razburja. Ona sama ima sedaj vsaj enkrat razlog, da se pošteno nasmeji. Sandijeva prtljaga Iz Bombaya poročajo: Še nikdar ni nikdo, ki se je pripravljal na dolgo potovanje, odpotoval s tako majhno prtljago, kakor Gandi, ki se odpelje z linijsko ladjo »Mooltan« v London in bo trajala vožnja 14 dni. Gandi se bo vkrcal na la^ djo s platneno obleko na sebi in brez klobuka. Vsa njegova prtljaga bo obstojala iz cule, v kateri bo imel razen volnenega spodnjega perila in ene platnene obleke le še dve odeji, ki jih bo čez dan uporabljal za podzglavnice, ponoči pa za pokrivanje. Spremljala ga bo najbrže njegova privatna tajnica Madeleine Slade, dočim ostane njegova žena iz zdravstvenih razlogov doma. Proti pyjamam Na otoku Jersey, ki leži v Rokavskem prelivu med Anglijo in Francijo, je pričela policija strasten boj proti razvadi, da hodijo vsi v pyjamah. Vsaka ženska v py-jatni, ki ie po mnenju policije nedostojna, bo najstrožie kaznovana. Jersey je namreč tako preplavljen z damami v pyja-mah, da vzbuja normalno oblečena ženska že splošno pozornost. V kinematografih, v trgovinah pri nakupovanju in celo pri plesih zdraviliške uprave nastopajo ženske najraje v pyjamah. Šport Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo dne 9. t. m. ob 10. dopoldne, bo na igrišču ISSK Maribor prva tekma za mladinski pokal SK Ilirije in sicer se srečata ISSK Maribor I. mladina : ISSK Vlaribor II. mladina. Službujoči odbornik g. Nerat. Tajnik. Male športne vesti. V kopališču SK Ilirija v Ljubljani sta bila v sredo postavljena dva nova jugo-slavenska rekorda v plavanju. Na 4X50 m je štafeta SK Jadrana iz Splita dosegla čas 1:55.6 in toraj izboljšala rekord za dobrih 7 sekund. Kvaliteto rezultata ilustrira dejstvo, da je nemški državni rekord, ki pa je postavljen v bazenu dolžine 26 m, samo za 3 sekunde boljši! V 5X50 m pa je štafeta SK Jadrana izboljšala rekord Ilirije skoro za celih 10 se-cund in postavila novo marko z 2:25.1. V Pragi se je včeraj vršila pokalna nogometna tekma med Viktoria-Zižkov in Slavijo. Zmagala je Viktoria-Zižkov s 4:3 (2:2). ASK Primorje, Ljubljana gostuje dne 15. in 16. t. m. v Celovcu na lahkoatletskem dvoboju proti KAC. Seniorsko državno prvenstvo v plavanju in waterpolu se vrši 7., 8. in 9. avgusta v Ljubljani. Prvenstvo juniorjev, ki se je vršilo preteklo soboto in nedeljo na Sušaku, je dalo odlične rezultate. Prav nič slabših rezultatov ni pričakovati na seniorskem prvenstvu, in bo po končanem tekmovanju rekordna tabela izgle-dala popolnoma drugače, kot danes. Pisatelj — autofabrlkant . Kakor poročajo iz Pariza, je postal ’rancoski pisatelj Marcel Pagnol, avtor pane veseloigre »Veliki ABC« in dru-"ll1 dram, gledališču nezvest. Izjavil je ,.a®toPnlkom listov, da bo pustil gleda-lov -na cet^'u ,n se posvetil raje izde-dro^x!u avtom°bilov, kar je mnogo bolj to ^anosno. Realizirati namerava »av-i za pešce«, to se pravi, konstruirati ho-. mn hen avto, ki bo mogel voziti 45 na uro, a bo veljal samo 10.000 Din. Bernard 5hau/ zopet u Rngliji Slavni angleški dramatik Bernard Shaw, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po Rusiji zopet v Anglijo, je o priliki svoje vrnitve izjavil novinarjem, da svetuje vsem mladim ljudem, naj se izselijo v Rusijo in se tamkaj nastanijo. Ruski sistem bo imel popoln uspeh. »Se daj, ko sem bil v Rusiji, sem slej ko prej bolj prepričan, da se morajo kapitalistične države poslužiti ruskih metod, ako nočejo popolnoma propasti. Svoje težko če moremo rešiti le tedaj, ako sledimo vzgledu Rusije. Stalin je mož velikih sposobnosti in po mojem mnenju bolj sposoben kakor zastopniki kapitalistične ideje. Ako pomislimo, kaj je preživela Rusija, potem lahko mirno trdimo, da je vse govoričenje o poflomu brez podlage. Rusija je na pravi poti, Anglija na napačni.« Shaw ne misli ostati dolgo v Angliil, temveč namerava preživeti poletje na rtiču Antibes ob francoski riviieri. Kdo je lahko u Rusiji uisoko-'šolec Ruski listi objavljajo nova določila ko-misarijata za ljudsko prosveto o sprejemu na sovjetske visoke šole. Temelj odredbe je, da mora biti najmanj 85 odstotkov vseh slušateljev visokih šol delavcev in delavskih otrok. Predvsem imajo prednost za sprejem na visoke šole delavci in dijaki, ki so že delali dalje časa v kakem važnem sovjetskem industrijskem podjetju in se izkazali tam kot nadarjeni. Posebno podporo države bodo uživali delavci, ki so pri delu v obratih izumili kake izpopolnitve strojev ali orodja, katerimi so delali. Ostalih 15% prostih mest bodo zasedli otroci seljakov, strokovnjakov, znanstvenikov in poveljni kov v rdeči vojski. Dober pričetek. šef neke trgovske hiše je odpustil nedavno nastavljenega tekača zaradi ne tilč nosti in malomarnosti. Ko je sprejemal , i ave novih reflektantov za to mesto, je stal pred njim neki mladi dečko. Sef ga je ostro premotril ter dejal nato: »Cuj, sinko, mi potrebujemo rednega in pazljivega tekača, ki bo imel povsod svoje oči in vse videi. Fantiči, ki nič ne vidijo in nič ne pazijo, niso za nas! AH si me razumel? — Dečko je prikimal in dejal: Gotovo gospod šef, da, imate prav. Al Gradnja Zeppelina L. Z, 1Z9 Iz Friedrichshafna poročajo, da napreduje gradnja novega velikega zrakoplova 129 zelo naglo in da bo kmalu dograjen. Zrakoplov bo lahko stopil v službo že prihodnje leto sredi poletja, kar bo znatno razbremenilo sedanji edini veliki nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«. Novi zrakoplov bo polnjen s helijem in opremljen z Dieslovimi motorji, tako da je izključena vsaka opasnost eksplozije. Imel bo 200.000 kubičnih metrov prostornine ter bo eden največjih zrakoplovov na svetu. Vse kabine, ki jih bo za 50 potnikov, bod6 vdelane v notranjosti zrako-plovnega trupla. Katastrofa „St. Phillberta" Francoski izletniški parnik »St. PhiU-bert«, s katerim se je pred tedni potopilo nad 500 izletnikov, so sedaj popolnoma dvignili. V raznih delih ladje, ki je na debelo pokrita z blatom, so našli včeraj zopet 6 trupel ponesrečencev, med njimi truplo v Nantesu zaposlenega avstrijskega strugarja Ivana Aignerja. Pet trupel e bilo popolnoma pokritih s peskom, šesto, enega od strojnikov, pa je gledalo do polovice iz kotla. Telo je še vedno vztrajalo v obrambni poziciji, katero je zavzel strojnik, ko je nastopila katastrofa. Morje je med tem vnovič naplavilo na obrežje več trupel ponesrečencev. Vsa trupla so pokopali z velikimi svečanostmi. — Plačan obisk kina V Parizu se vrši že mesece sem ostra konkurenčna borba med francosko in ameriško filmsko industrijo, v kateri o-svaja ta postojanko za postojanko. Pretekli teden sta bila otvorjena zopet dva nova kina, v katerih predvajajo ameriške filme v originalu s francoskim pisanim tekstom. Da bi dokazali izposojevalnicam filmov, kako vpliva originalni ameriški film na publiko, so jeli najemati brezposelne za poset novo otvorjenih kinov. Vsak posetnik dobi poleg proste vstopnice še 3 franke odškodnine za čas, ko je sedel v kinu. Novo francosko letalo. Francoska tvornica letal v Parizu gradi novo letalo za polet v stratosfero. Premer propelerja bo znašal 4.6 m in bo imel aparat 350 konjskih sil. Graditelji upajo, da bo moglo letalo doseči višino 17.000 m ter leteti 900—1200 km na uro. Neki drug graditelj pa i.amerava zgra- naj nastopim svojo službo s tem, da vam t diti podobno letalo, s katerim bo mogel pravilno uravnam samoveznico? — i vzeti s seboj tudi 5000 kg težine, laorrsm *. tiir ....—., liri|.| -inaaa.f r laimfi -.n - m. Ztmecei V senci jezuita Zgodovinski toauia. »Tu se stika naša usoda: vse tri imamo skupnega sovražnika. Dočim pa mislite vedve samo, kako bi se ga ubranili, mislim jaz, kako bi ga napadla.,. Zakaj sovražim kralja francoskega? Zato, ker mi je naložil najhujšo muko, ki more zadeti žensko srce, in ml prizadejal najhujšo žalitev, ki jo je mogoče pripraviti ponosnemu človeku ... Sklenila sem se osvetitl. In pravzaprav sam se že osvetila. Semkaj sem prišla samo, da prisostvujem svoji osveti. Sledila sem kralju v njegov, gr^d, da ga vidim umreti.« »Kralj bo torej umrl?« »Da,« je dejala Magdalena mirno. »Obsojen je bolj gotovo kako? nesrečna žrtev, nad katero dviga krvnik svojo roko, da bi ji položil zanjko okrog vratu... Da, da, kralj ;e obsojen. Da, kralj bo umri. In prisegam vama, njegova smrt bo strašna In ljudje bodo govorili o Ujej Še dolgo kot o nenavadnem dogodku 1« Magdalena je govorila s tolikšno trpkostjo, da sta Mar^entina In Žiieta nehote trepetali. Kako je mogla vedeti, da bo kralj umrl? Odkod je jemala to gotovost, ki jo je delala v t&m trenutku mogočno kakor arhangelja zla ali boginjo u-Sode, Izpolnjujoče slepo svojo obsodbo? Nista si upali vprašati tega. Samo gledali sta jo z radovednostjo, spojeno s sočutjem in grozo. Magdalena pa je povzela: »A zdaj je potrebno, da izvem gotove stvari. „. Predvsem, kaj se je zgodilo po vašem doživljaju v Piiščavnikovi jami? Vidim, da se Čudite, dete moje, ko govorim o tem dogodku, kakor da bi ga poznala v vseh podrobnostih... Toda poznam ga... saj sem jaz Sama napotila vojvodo Etatipsko v Puščavnlkovo jamo . . .« »Rešili ste me torej že drugič! Ah, odtlej se ml je pripetil dogodek, ki pomeni največje čudo v mojem življenju: našla sem svojo mater!..« Magdalena je pozorno pogledala Margentino. »Ali hočete vedeti kako?...* je vprIŠala. »Da ... če vam jii nevšečno... morebiti nam to lahko kaj koristi.« »Vojvodinja Etanpska me je prišla Obvestit v Pati?., da je moja hči tu v Fontenbloju.« »Razumem, razumem zdaj, kako ste prišli v ta paviljon? Ali sta prosili kralja, da vaju preseli, ali vaju je sam primoral?« »Ne eno ne drugo. Vojvodinja Etanpska nama je piedlag&la, da naj se preseliva semkaj in midve sva sprejeli, ker meniva, da se tukaj laglje braniva in pri-piaviva za svog beg.« »Ah, vojvodinja Etanpska!« je dejala Magdalena zamišljeno. In zamrmrala je: »Zdaj pa res ne razumem več, razen ... da... vse je mogoče na tem dvoru, ki je gnil do mozga...« In glasno je povzela: »Citjt«v premišljati hočem o našem položaju. Rada W poizkusila če se mi posreči, spraviti vaju od tod.« Žiieta ie vzkriknila od veselja. *Oh,- to bo sicer težavno, a ni nemogoče. Dotlej pa čujta in pazita, stojta na straži noč in dan...« Magdalena je vstala. »Kakšna so vrata?« je dejala. Sla jih je pogledat in se prepričala, da drži ključavnica krepko in da zapah ni podžagan. »Tukaj je vse .v redu; napad gotovo ne pride od te strani.« Istotako ie preiskala vsa okna. mauuuisf.1 - ■ - ■ "< i k j....« m iTrrrnr«'« .............. Videč, da *> tudi vse oknice trde in nezrahljane, je ostala zamišljena par minut. Zdajci pa se je ironično nasmehnila. »Ze vem, kaj je,« je zamrmrala. In rekla je glasno: »Glejte, res se mi zdi, da imate prav. V tej kletki, kjer sem kašljala in trpela brez koristi, res ne morem ostati dalje. In ker mi dovolita, se nastanim poleg vaju, v prazni sobi. Gospodična Žlleta naj gre v posteljo in sp' mirno. Jamčim ji, da se ji ne zgodi nič žalega, vsaj nocoj ne. Z vami gospa, bi se pa rada še poraz-govarjala, ako vam je ljubo?« »Ali,« je vzkliknila Zileta, »kako boste pa vi spali? Oh, tale zofa bi bila kakor nalašč zato!« »Ugaja mi Izborno,« je rekla Magdalena. Res je stala v Ziletini sobi krasna zofa, tako široka In tako globoka, da je človek lahko spal na njej ravno tako udobno kakor v svoji postelji. »Zdi &e, da je bolje, če se preseli ta zofa v prazno sobo, kakor če bi ostala V sobi tega otroka!« je mislila Magdalena in se čudno nasmehnila. Vse tri so z združenimi moči potegnile zofo v so-seo'njo sobo, ki je ležala poleg obednice. Zileta jo je hotela opremiti lastnoročno z blazinami in odejami. Ko je bila gotovo, je poljubila mater in ponudila lice tudi Magdaleni. Ta pa se je zdela prav takrat vsa zatopljena v pripravljanje svoje postelje, ali pa se je napravila nalašč kakoi da ne vidi. Zamišljena se je umaknila Žiieta v svojo sobo. Margeptina in Magdalena sta ostali sami v obed- nlci, Nato je šla Magdalena in pogledala vrata, ki so ločile obednico od prazne sobe. Zapirala so se samo z zapahom. »Ali ste opazili to podrobnost?« je vprašala Magdalena >Ne, kajti prepričana sem bila, da ni mogoče odpreti okna po drugi poti pa ni mogoče priti v sobo.« »Oglejva si malo to okno . . .« Res se je zdelo, da drže oknice krepko; če sl jih stresel sredi, se je zdelo nemogoče odpreti okno. Magdalena je posvetila svojo pozonost tečajem. Preiskala je žebelj in popraskala po kamenju okrog njih. »Poglejte!« je dejala Margemtini. Margentina je^prebledela kakor prt in zamrmrala: »Oh, podle duše!« Pod žebljem se je krušil zid kakor mavec. In bil je v resnici mavec. Izruvali so bili kunje za tečaje in jih razširili, nato pa pričvrstili tečaje iznova samo z navadnim mavcem — ki so ga zamašili s prahom, da je bil videti bolj starinski, »Tu je hotel lopov vdreti v hišo. Tako jasno vidim ves prizor, kakor da bi bila sama navzoča. Priti je hote! od te strani parka, v spremstvu par svojih pajdašev; v par minutah bi bili izdrli tečaje, sneli okhice in zlezli noter. Njegovi pomočniki bi bili planili na vas in vas ubili, če bi ne bilo drugače, on pa bi tekel v Zlie-tino sobo . . . Jutri zjutraj zamašim luknjo, ki sem jo napravila; tako vsaj ne bodo slutili, da veste zdaj resnico.« »Oh, podlež, podlež!« je zamrmrala Margentina. »Da! To je edino ime, ki prlstoja temu človeku, čeprav velja za junaka in čeprav sem ga včasih jaz sama občudovala kakor polbog iz starodavne viteške dobe.« »Kaj naj storim? Kaj naj storim? Oh, zdaj ne bom več mogla spati. Stražila bom pred vrati svoje hčerke! Pa če jih pride devet, oni ne vedo, kaj je mati! . ,.« »Ne bojte se ničesar,« je dejala Magdalena. »Kako? Kaj pravite?« »Pravim vam, da se ne bojte ničesar več, kajti jaz sem pri vaju. Kolnem se vam, da bo en sam pogled na mene odpodil lopova laglje kakor vsako bodalo.« »Ne razumem vas . . .« »Ne vznemirjajte se zaradi tega. Le pomirite se in spite mirno v svoji postelji; lopova ne bo k vam . . . be pa že ravno hočete, lahko zagradite iz previdnosti vrata, ki vas ločijo od te sobe ...« »Ne, ne, tega ne storim!« je vzkliknila Margentina. »Biti hočem pripravljena, da varfi priskočim na pomoč. Oh! Torej hočete vzeti vso nevarnost nase . . .« »Pa naj bo!« je rekla Magdalena z ganjenim smehljanjem. »Dve bova imeli nemara več moči, da ubraniva vašega otroka . ..« Vrnili sta se v obednico in sedli: obedve sta mol’ čall. Motrili sta druga drugo z radovednostjo, v kat#H je sijala gorka simpatija. Sleherna je čitala v očeh druge vprašanja, ki so se oglašala v njenih mislih. Prva si je upala izpregovoriti Magdalena Fero* nova. »Torej,« je dejala, »kralj ve, da je Žiieta njegov* hči, in vendar . . .« »Da!« »Da, človeku bi se zmešalo v glavi. Podlež mori res zblazneti, da ne pozna ničesar več, kadar ga popa* de njegova strast. . .« »Ali ga zelo sovražite?« »Kakor vi!« Margentina se je zdrznila. »Toda jaz,« je dejala s temnim glasom, »jaz imatd vzroke . . .« »Vem, še naštejem vam Jih lahko: prikazal se vatli je nekega dne v pomladi vašega življenja, takrat, ko se je vaše srce odpiralo prvim žarkom ljubezni.« »Da, da! . . .« »In takrat vam je prisegel, da vas ljubi in da vanl hoče darovati svoje življenje . . .« »Da, da! . , Oh, kako morete vedeti . , ,« »G°rie! ... In takrat v ognju njegovih žarkih be» sed, spričo njegovih vročih in obupnih pogledov, ne* mara spričo njegove grgžnje, da se umori, ste se vdali, ste ljubili, ste s strastjo oboževali človeka, ki že od trenutka, ko vas je posedoval, ni mislil drugega kakor nato, kakšno imenitno šalo bi si lahko privoščil, kadar vas bo zapustil! Ali ni res tako?« »Do pičice!« je vzkliknila Margentina trepetaje. »Z lahkoto si predstavljam vašo zgodbo. Saj je ob* enem zgodba neštevila nesrečnic, ki jih je pehnil ta 10* pov v obup . . .« Magdalena je uolknila. Margentina je zrla nanjo; mučila jo je želja, zasta« viti ji vprašanje, ki si ga pa ni upal izreči. Naposled se je odločila. »Ali je nemara ta zgodba tudi vaša?« je dejala na* posled obotavljajoče. »Da!« je rekla Margentina naglo in razločno. Nastopil je ledeni molk zadrege. Morda sta čutili ti dve ljubici Franca I. v dnu duše, ne da bi jo priznali sami sebi, bolno ljubosumnost . < Toda gotovo je, da sta takoj zadušili to čustvo ako se je sploh moglo poroditi. Iz njiju skupnega sovraštva do kralja se je bila razvila ž v začetku simpatija, ki jo je utrdilo to trenotje se bolj. In sočutje, ki ie navdajalo drugo do druge, is izbrisalo tudi zadnjo senčico te tesnobe. Magdalena je povzela: je moja z&odba in kakor se končajo vs8 kraljeve ljtibavne^ istorije jako veselo, si je izmislil tu* dl za wen6 nekaj posebnega;'izročil je mojemu možu ključ od m s e, kjer sva se imela sniti nekega večera, irt mu povedal uro najinega sestanka ,.-.!« »O groza!« »Moj mož je prišel,« je nadaljevala Magdalena irt busila v nervozen smeh, »toda vzel si je krvnika za spremljevalca. In če moje kosti ne počivajo v tem trenutku na monfokonsketn morišču, se imam zahvaliti slučaju, ki mej! ob Čudež.« »Groza!« je ponovila Margentina. Papir Id pisarniške potrebščine kupite fiajcenejSe pri Tiskovni zadrugi, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2189 Kumarce za vlaganje prodaja vsako količino po Din 4 za kg. Vrtnarstvo Mermolja, Št. Ilj pri kolodvoru. 2234 Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Redka prilika! Auto »Minerva« kupe 4 cilindri regi-strovan, poraba 16 1 bencina, popolnoma brezhiben, radi odpotovanja poceni na prodaj. Vprašati pri sobarici hotela »Zamorc«, Maribor. 2254 Kojsliiprii _ NAJNOVEJŠI MODNI LISTI za jesen In zimo so pravkar dnšll. Oslejle veliko Izbito pri TISKOVNI ZADNIKU MA* RIBOR, Aleksandrova c. 13, Šoferji! Kdo mi hajde kupca za avtomobil, da ga prodam, dobi leflo nagrado! Natančnejše Informacije pri spbarici hotela »Zamorci, Maribor. Auto je v odličnem stattla. 2255 zelo reducirani. Trikoji iz bombaž. 30** trikoji v piistnih barv, 50-b Ribana gladki 125a> Ribana vezeni ISO*-Jantzen 200*-VošČeni platneni Čevlji št 41. do 45. io*« 3um. kopalni Čevlji 45». Gumijasti kopalni čevlji s jeto 75.. Sedaj kupite res ceneno! C. Btldefeldt, Maribor. Učenca alt učenko s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme modna trgovina M. Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta št. 23. 2270 V soboto, dne 1. avgusta v gostilni Dergas, Koroška c. 48 vrtni koncert (Richer-kapela) s pojedino piščancev in račk. (Piščanec s solato Din 24.—) Domače pecivo. Prvovrstna vina od Din 8.— naprej. Se priporoča A. Dergas. 2210 Pozor w% * * W aJ Še dobite ovčjo volno kg po Din 17.—- madrace te ovčje vol-St. tebe močne otomane Din 500.—, posteljne vloge Din 120.—. Predelava niadrac od Din 50— pri tvrdki B. Jagodič, pohištvo in tapetništvo, samo Vojašniški trg 1. ^>7f; od sobote naprej se bo prodajalo goveje meso po Difl 6-«, 8*-, 10*-. Teletina in svinjsko po najnižjih cenah. Gosposka 23 KlrbSS 1 eroameBiRt papir dobite Pr* TISKOVNI ZA0HU<& Maribor, Aleksandrov* Gambrinova dvorana, najlepši senčnati vrt, Izborna kuhinja abonma kosilo In večerja Din 12.5o’ vedno sveže Tscheligljevo pivo. 2264 icdaja Konzorcij »Jutra« « Ljubljanit Prodam 2 postelji z žičnimi vložki, nočni omarici, ogle- | dalo in stojalo za obleko. Rajčeva ul. 13 pritličje. 2275 -—;----------------------------------^ , *>ariuor. ^ Maribor, Aleksandro tel* KoaX.KU .Ja«. « Llubteu, lxd.lai.lla b rirtdmk; PRAN URnzm .C , Utanbo^'na, MaflD0I.lta~ll5h.rzia i 4, pnOsuinb SIANKU UlW » Miriborn.