Naročnina listu : Celo leto 8U din., poi lem 40 diru, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse* rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust, iipravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. političen list n slenetòo Poštnina plačana v golovini. STEAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, Koroška cesta ši. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inferurban št 113. 14. štev. Maribor, dne 1. februar ja 1024. Imetnik XVI. Država v državi. Po prečanskih krajih se izvaja uradniška redukcija na ta način, da se Hrvate, Slovence in Bosance, sposobne in zaslužne meče na cesto, tujce — Wranglovce pa pušča v službi ter posebno vnele eksponente režima tudi na novo nastavlja. Dobrih pet let so pošiljali Slovence in Hrvate na najslabša mesta v Srbijo in Makedonijo, da se sami reducirajo, kar je pa ostalo, to pa vlastodržci sedaj mečejo na cesto, da lahko tako zasedejo ves upravni aparat s svojimi zaupniki. Današnja vlada noče državnega uradništva, ampak režimsko in stiiankarjsko uredništvo. Ti bi bila ena država v državi. Drugo tvorijo še posebej raznovrstni velesrbski šovinisti, odnosno tam, kamor velesrbstvo ne more prodreti, razne teroristične organizacije pod krinko nacionalizma. Enotna nacionalistična organizacija pa vzoru italijanskega fašizma se ni mogla ustanoviti, ker so fa-šistovske vzore in modele po svoje obdelovali radikali in demokrati in ker so se potem med fašisti ene in druge Strani razvneli spori in boji. Ker režim zmede in mržnje v nacionalističnih vrstah ne more odpraviti, pusti, da gre vse svojo pot ter mirno pobira vse koristi od terorističnih organizacij pa naj se oklepajo srbskega ali pa jugoslovanskega praporja. Ko se ,• na primer v Beogradu krvavo pretepajo srnaovci in orjunciinko radikalski pandur pesti orjunca, srnaoca pa podpira, je Orjuna po Sloveniji in Hrvatski za režim prav zaslužna, če terorizira režimski politiki nasprotno prebivalstvo. V Bosno in Hercegovino pa prihajajo iz Srbije še raznovrstni «četniki«. Kar naenkrat se v Mostarju ali kje drugje pojavi peščica do zob oboroženih mož v fantastični uniformi, z visoko «šubaro« na glavi. To so «četniki«. Od kraja do kraja hodijo s črno zastavo in belo mrvaško glavo na njej ter mnogo pripovedujejo o četništvu v predvojni Srbiji. Njihovi predniki so bili nekaka izredna vojska proti Turkom, oni pa hočejo sedaj pobijati «notranje neprijatelje države«. Njih pohod se začne z organiziranjem najtemnejših elementov pó mestih ih Selihj kaferini silno prijüvh6'ö^^öV*öföS in na razne načine koristna ter plačana oblast nad miroljubnim prebivalstvom, ki začudeno gleda posebno oboroženo silo poleg uradne oblasti, vojske in žandarmerije. Še bolj iznenađen pa je narod, ko vidi, kak vpliv in celo kako oblast imajo četniki nad državnimi uradi in nad zakoni. Uradi sprejemajo in obravnavajo njihove lažnjive prijave o separatističnem gibanju itd., izdajajo razne koncesije po čelniški volji in četniki celo oborožujejo svoje ljudi ter izdajajo orožne liste. Taki in podobni bojevniki proti «notranjemu sovražniku« države so napolnili črnogorske in južnosrbske gozdove in planine z begunci in ha jduki. Javna varnost je propadla, zaupanje v zakone je izginilo, režim pa priliva olje v ogenj in žerjavico, ker daje raznim nespo sobnim in neodgovornim ljudem «proste roke« za urejevanje neznosnega stanja. Pri tako vnetem zasledovan ju «notranjih neprijateljev« in pri raznih državah v državi pa iftaajo tujci vedno večje koristi. Celo nesrečna Črna gora, kjer je narodno gospodarstvo popolnoma na tleh, nam daje za to značilen primer. Vse izvore produkcije imajo v rokah Italijani. Njihova je železnica, tobačni monopol in pa luka. Črnogorska vlada je imela že pred vojno pogodbo z nekim italijanskim društvom, kateremu je prepustila izgradbo luke, železnice in tobačne tovarne. Vse to je še danes v rokah Italijanov. Oni so danes gospodarji in izkoriščevalci pristana Bar, železnice Bar—Virpazar, pristana ob Crnojeviča—Rije-ki in od tovarna tobaka, a najlepše ,je pa to, da lahko tobak izvažajo iz dežele brez carine, ko našega človeka silno pestijo, če najdejo pri njem le eno skati jo tobaka. Beograjska vlada je sicer poslala komisijo, da preceni italijansko imovino. Komisija je cenila vse na sedem milijonov zlatih dinarjev, a še ni vprašala, koliko bi Italija zahtevala kot odkupnino, ker Beograd itak nima denarja in lahko črna gora še naprej ostane neka vrsta italijanskih kolonij. Za tuje izkoriščanje, ki izhaja iz naših nezdravih notranjih razmer, bi lahko navedli še mnogo primerov, pa zadostuje tudi to, kar se sliši sedaj iz beograjskega hvalisanja z Italijo sklenjene pogodbe. Prvi del pogodbe, ki je objavljen, nam pripoveduje, kaj se je vse Itali jr poklonilo, drugi del je pa tajen in režimski listi nagiašajo, da je sedaj omogočen velik razmah proti politiki Hrvatov in Slovencev. Fašistovska Italija se je malo polaskala beograjski porodici ter lahko mirno pobrala za sebe vse koristi. Današnji oblastniki tvorijo tudi posebno državo v državi, ki dela samo za sebe ter brezvestno izdaja in prodaja prave državne interese. Za njeno mentaliteto je prav značilno, da baš sedaj zopet stopata v ospredje dva radi prevelike korupcije odstopivša ministra dr. Lazar Markovič in dr. Velizar Jankovič z glasilom «Beograd«, ki bo, po izdanem proglasu sodeč, še zloglasni «Balkan« prekosilo v duhu velesrbske hegemonije. Politični položaj. Pašičeve in Nintlčeve izjave o rimski pogodbi. — Italijansko javnost zabavajo listi z raznimi izjavami, katere sta dajala Pašič in Ninčič časnikarjem po podpisu rimske pogodbe. Pašič je dejal, da je sklenil pogodbo, ker je njegov cilj mir. čeprav je ta pogodba do-bro delo in smo srečni, da je podpisana, vendar se počutimo, kakor Japonci po potresu. Ninčič je trdil, da je bila pogodba sklenjena z odobrenjem Francije. — Na vprašanje, kaj bo z ratifikacijo pogodbe v parlamentu, če pride vanj tudi Radič, je Pašič odvrnil: Radič mora najprej priseči na ustavo, odreči se republikanstva, drugo bodemo pa že videli pozneje. Prdjrječunške ijazprave. V torek je bila prva seja pro računske razprave, ki je potekla popolnoma mirno ob zelo pičli udeležbi poslancev. Vlada bi si lahko čestitala, če hi vse seje v proračunski razpravi potekle tako, kakor današnja. Vlada pa sama ne verjame, da se bodo stvari razvijale tako mirno, kajti ravno v proračunski razpravi bodo vse opozicijonalne stranke najostrejše napadale sedanji režim, proračunska razprava pa bo trajala okoli 6 tednov. Vse stranke se na proračunsko debato z vso vnemo pripravljajo, v kolikor še niso pripravljene. Radikali so izdali vsem svojim poslancem parolo, da morajo vsi do zadnjega moža brezpogojno ostati v Beogradu in prisostvovati vsem sejam, da bodo mogli odbijati napade opozicije in da jih pri enem ali drugem glasovanju opozicija ne prehiti. Sličen opomin je izdala vlada tudi svojim zaveznikom Nemcem in Turkom. Tudi demokrati So pozvali vse svoje poslance v Beograd in predsedništvo kluba je izdalo nanje apel, naj prisostvujejo redno vsem sejam. Ta korak predsedstva demokratskega kluba je zelo umesten, kajti v vseh parlamentarnih krogih se je doslej že zelo opažalo, da se je parlamentarnih sej udeleževalo vedno prav neznatno število demokratskih poslancev, kar gotovo ni bilo v korist za krepko akcijo opozicije. Stalna odsotnost velikega števila demokratov so znali radikali spret no- izrabiti proti opoziciji. Z^mljoradUiki so sklenili, da še bodo proračunske debate udeleževali vsi njihovi poslanci. Na prvi seji sicer ti sklepi še niso prišli do veljave, ker je bila seja le formalnega znača ja. Prebrali so 1 oddvojena mišljenja. V imenu Jugoslovanskega kluba je prebral njegovo oddvojeno mišljenje poslanec Pušenjak. V vseh objektivnih krogih se splošno priznava, da je oddvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba najbolj stvarno in temeljito sestavljeno. Obsega 24 velikih tiskanih strani. Pomočilo finančnega ministra. Finančni minister dr. Stojadinovic je podal v skupščini svoj ekspoze ter utemeljeval osnove, na katerih sloni ves njegov državni proračun. Njegovo poročilo je bilo popolnoma prazno in ni iz njega razvidna niti najmanjša smernica splošne državne finančne politike. Iz ekspozeja samega je razviden samo en cilj, namreč izmozgavanje prečanskih pokrajin. Finančni minister se sicer hvali, da je dosegel proračunsko ravnotežje, toda istočasno priznava, da je to ravnotežje dosegel le z velikansko davčno obremenitvijo novih kra jev. Iz ekspozeja je dal je jasno razviden tudi silen pritisk na prečansko industrijo in trgovino. To je splošen vtis, ki ga je napravil ekspoze finančnega ministra. Dr. Stojadinovic je govoril skoraj dve uri. V svojem govoru je najprej utemeljeval sklep vlade, da se začne računati proračunsko leto od-1. aprila dalje, tako, da bo predloženi proračun (in vsi naslednji proračuni) veljal od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925. (Medklic: Prvi april tò je pravi datum!) Proračun znaša 10 milijard 450 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko stroškov, stroški so se zvišali zlasti na račun zvišanja plac za uradnike in za vojaštvo. — Zvišali so se stroški tudi zalo, ker bo vlada plačevala slroške za gradnjo železnic — seveda v Srbiji — iz rednih letnih dohodkov, ne pa iz investicijskih posojil. To okolnost je finančni minister posebno naglašal kot dokaz dviganja davčne moči. Skliceval se je tudi na neki članek, ki je izšel o tem v italijanskem tisku, iz opozicije so se pa slišali medklici: Koliko sle pa plačali za la članek?! — Potom je razlagal, kako dinar raste in kako sedanja denarna kriza samo nesolidne elemente zadene. Nato je dr. Stojadinovic na podlagi kurzov skušal dokazati, da je dinar pridobil na kupni moči, kar da je v prvi vrsti zasluga zadnje žetve. Lela 1923 jc dosegel izvoz 8 milijard, in je za 10 od stol. močnejši od uvoza. Prvič po vojni imamo sedaj aktivno trgovsko bilanco. Uspeh pa je bil dosežen predvsem z znižanjem izvoznih carin, uvedbo večje ekonomske svobode. (Hrupni ugovori!) in z zboljšanjem prometa (poslanec Gjorgjevič: živela orientska železnica!) Vlada se strogo', drži deflacijske politike (ugovori) in bo na tej poti tudi vztrajala. Stojadinovic je svoj govor zaključil z besedami: Pričakujem, da ima skupščina popolno zaupanje v dosedanjo finančno politiko vlade (glasni protesti j ri opoziciji) in predlagam zato, da skupščina sprejme proračun. Radikali snubijo Bunjevce. Vojvodinski radikali delujejo z vsemi močmi, da bi dosegli kooperacijo Bunjevcev in radikalov v Vojvodini. Vršili so se že pregovori, ki pa so bili za Bunjevce bolj informativne narave, ker so hitro uvideli pravi namen radikalov, namreč, pri eventuelnih volitvah izigrati bunjevsko stranko ter njene volilce uporabiti za svoje svrhe. Dasi so se bunjevska glasila odločno izjavila proti vsakemu paktiranju z radikali, radikalno časopisje še naprej propagira sporazum. Pritožbe radikalov iz južne Srbije. Radikalski poslanci iz Makedonije so izročili ministrskemu svetu spomenico, v kateri protestirajo proti temu, da je ministrstvo za promet sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi dalo pozvati dva letnika vojaštva iz Makedonije na vojaško vajo samo zato, da bi vojak! kulučili« pri gradnji železniške proge Veles—Štip. Ta kuluk, se bo vršil na stroške države in na korist podjetnikov, ki so prevzeli gradnjo železnice. Ravnotako zahtevajo, naj vlada ustavi podporo in onemogoči delovanje iz Bolgarije došle komitaške čete Miševa, ki stoji baje v zvezi z našimi komitaškimi organizacijami, dejansko pa sedaj strelja domače ljudi, jih batina in njihove domove požiga. Akcija Miševa koristi samo Makedonstvu-juščim. Za slučaj, da se vlada na to podstavko ne bi ozirala, prete makedonski poslanci, da bodo odšli iz skupščine med narod. To postavko je podpisalo 18 poslancev. Vsled te postavke so nastale za radikalni klub nove težave, ki jih bo moral izgladiti gospod Pašič, čim se vrne iz Rima. Po svetu. Vcr.jzei-osove nezgode. Kakor vse kaže, se bo Veni-zelos kmalu umaknil iz političnega udejstvovanja; k temu ga bo prisilila njegova bolezen, katero veliki živčni napori zadnji čas še pospešujejo. Pri parlamentarnih sejah se je Venizelos že trikrat onesvestil, ker se je preveč razburil. Dasi se je izjavil za republiko, je vendar.zmeren republikanec, ter ne odobrava radikalnega nastopanja nekaterih nasprotnikov monarhije, ki v parlamentu delajo na takojšnjo proklamacijo republike. Vendar imajo malo število pristašev, večina parlamenta neomajeno zaupa Venizelosu, da bo s svojo veliko državniško sposobnostjo ureditev Grčije srečno izpeljal v največjo korist države same. Bolgarski razkrplj Ferdinand. Bivši bolgarski kralj Ferdinad je poslal predsedniku bolgarske vlade Canko-vu pismo, v katerem prosi, dà mu bolgarska vlada dovoli kratko bivanje na Bolgarskem. Svojo prošnjo motivira bivši kralj s tem, da namerava priti na Bolgarsko samo s lem namenom, da uredi svoje imovinske razmere. Bolgarska vlada se še ni odločila, kaj naj mu odgovori, toda govori se, da bo bivši kralj Ferdinad po posebnem kurirju obveščen, da bi bilo zelo neumestno, ako se sedaj vrne na Bolgarsko. Bivši kralj Ferdinad se ta čas mudi na Dunaju na domu bivšega avstrijskega namestnika za Primorje princa Hohenlohe. Macdonald in Poincare. Angleški ministrski predsednik in zunanji minister Macdonald je ob priliki nastopa vlade razglasil, da namerava predlagati sklicanje nove mednarodne konference s soudeležbo Rusije in Nemčije. Ob enem je naslovil na predsednika francoske vlade Poincareja pismo, v katerem mu zagotavlja, da bo po svojih najboljših močeh delal na to, da se mednarodni problemi, ki interesirajo obe državi kljub even lualnim nesoglasjem ugodno rešijo. V svojem odgovoru je. izrazil Poincaré željo po složnem sodelovanju obeh držav. — Iz lega se vidi, da je Macdonald popolnoma prekinil dosedanjo smer angleške politike v smislu najaktivnejšega poseganja v svetovne zadeve. Novo vlado v Egiptu je sestavil Zaglul-paša, znani nasprotnik angleške nadoblasti. Predsedništvo vlade in notranje ministrstvo je prevzel sam Zaglul-paša, ministrstvo financ Teftik-paša, vojno ministrstvo Asid-paša in ministrstvo zunanjih del Vesev-beg. Kralj je listo nove vlade sprejel in podpisal imenovanje novih ministrov. V programu svoje Vlade, katerega je podpisal tudi kralj, naglašuje ministrski predsednik v prvi vrsti, da smatra vlada Egipt in Sudan za popolno ma neodvisno državo, ki ne bo trpela nikake nadvlade kake tuje sile. Seveda ima pri tem svojo besedo se Anglija, ker Macdonald kljub svoji miroljubnosti ne bo mogel prepustiti popolno osamosvojitev Egipta že radi Sueškega prekopa in pa radi Sudana ne, katerega je Anglija riborila Egiptu z velikimi žrtvami v bojih z Mahdijevci. P ona z vstašev v Mehiki je po zadnjih vesteh popo-len. Vladne- čete, ki so ostale zveste predsedniku Obre-gonu, so zasedle mesto Esperanzo, ki je bilo dosedaj najmočnejša postojanka vstašev. Ker nasprotnikom sedanjega predsedhika vstaja ni uspjela, so hoteli napraviti na Obregona atentat. Policija je namero še pravočasno razkrila in pet glavnih zarotnikov je bilo ustreljenih. Dnevne Revice. Zofije* mu je spodletelo- Za nadoblast v «Kmet. družbi« se je najbolj prizadeval g. dr. Žerjav. Požrl je zadnji čas vse psovke, s katerimi ga je obmetaval «Kmetijski list« v gotovi nadi, da bo prišel pri Kmetijski družbi do denarnega korita, iz katerega bo zopet lahko zajemal za pokritje stroškov za mladoliberalne-žurnalistične lopovščine. «Slovenec« je še dokaj pravočasno naznanil, da od naprednjakov prvotno izsiljenega občnega zbora Kmet. družbe ne bo, a vkljub temu je paša Žerjav oznanil v «Jutru« od 29. t. m. tole: «Delegatom Kmetijske družbe, ki so člani in prijatelji JDS, se daje navodilo, da morajo brez izjeme vsi na občni »bor dne 30. januarja in glasovati za listo, ki jo je postavila SKS. Predsedstvo JDS v Ljubljani: dr. žerjav s. r.« — Kljub pozivu vsemogočnega Žerjava občnega zbora ni bilo., a njegov poziv je pomagal toliko, da se je 30. januarja po poročilo «Jutra« zbralo v Ljubljani 168 delegatov, ki so zastopali 83 štajerskih in kranjskih podružnic. Med temi naprednimi delegati so bili samo trije klerikalci. Prepoved občnega zbora Kmet. družbe od strani beograjske vlade je te zbrane napredne delegate tako razburila, da so uprizorili protestno zborovan je, na kojem so protestirali z napredno odločnostjo proti prepovedi občnega zbora. Na tem protestnem shodu se je nenadoma pojavil tudi minister n. r. g. Pucelj, ki je tudi protestiral1 proti prepovedi občnega zbora, a .ravno o govoru naprednjaka g, Puicelja piše «Jutro« tole: «Uboga SKS! Kam si prišla? Ali je potem čuda, da se je zgodila najnovejša nesreča pri Kmetijski družbi? Po razpoloženju delegatov, večji del svojih najožjih somišljenikov, je gospod Pucelj včeraj lahko spoznal, kako mučno je očitati dvoličnost klerikalcu, če se lastne zavedaš. Dočim so namreč izvajanja poeđinih mož žela najživabnejše odobravanje se je poročilo g. Pucelja o intervencijah pri radikalskih ministrih vzelo na znanje, in nič več.« Ravnokar citirani odlomki iz «Jutra« nam zopet živo osveljujejo sliko koncentracije naprednih sil. Pri Kmetijski družbi bi se rad dr. Žerjav združil s samostojnimi, a je korito premalo za dva tako pohlepna naprednjaka, kakor sta dr. Žerjav in Pucelj in radi tega ti napadi na naprednjaka, zemljoradnika in radikala Puclja. Prepoved občnega zbora Kmet. družbe je najbolj v živo zadela mladinsko kliko, ki sedaj psuje na vse strani in. celo najožje naprednjake in to iz jeze, ker se je dobro pripravljeno denarno korito kar preko noči prevrnilo. Dr. žerjav bo pač moral s časom uvideti, da njegova gnila družba ne pomeni nič doma, a še manj pa v Beogradu. Kritik-a našega davčnega sistema. Na nedeljski gospodarski konferenci v Zagrebu je nastopil v imenu Zveze hrvatskih obrtnikov g. čupak in se je med' drugim lotil stvarne-kritike našega brezglavega davčnega sistema. Izvajal je: Kakor druge davkoplačevalce iz-žema centralistični režim tudi obrtnike, liki citrono, ne da bi se vprašal: bo se li zamoglo obrtništvo za pri-hodnjost še sploh prištevati med davkoplačevalce? Mi odkrito lahko rečemo, da je ta mešanica raznih davkov, oddaj in davčnih dodatkov, ki je prevzeta iz avstro-ogrske ere, izpopolnjena z novimi davki iz vojne ter povojne dobe, prevrela z davčnimi zakoni iz budgeta in popoprana s srbskimi taksenimi zakoni, pravcato strašilo. Pri tej naši davčni mešanici ni nobene logike za obrtnika, on sploh ne ve, koliko mora plačati, ampak plačuje in plačuje .... Obrtništvo mora obsoditi tak davčni sistem, ki sploh ni sistem in nekaj tako bedasto zamotanega kot pri nas v davčnem oziru ne najdemo v nobeni drugi državi na svetu. Po dosedanji davčni mešanici imamo pri nas 18 raznih davkov in dodatkov. Davčna obveznost dosega 70 odstotkov in ponekod z raznimi občinskimi davki celo 100 odstotkov vseh v davčni napovedi navedenih dohodkov. In ravno radi le davčne mešanice so se pri nas lahko rodili kot na primer: davek na poslovni promet, srednjeveško-turški kuluk, takse in še več drugih srbijanskih davčnih nezakonskih otrok. Naši zakonodajalci in oblasti si izmišljajo na umeten način nove davke ne oziraje se na vzgled drugih držav. Na drugi strani pa zopet posnemajo druge izključno ‘industrijske dežele ter države in so upeljali 8 urni delavnik, nadzorstvo dela, prepoved ponočnega dela. S pobijanjem draginje so ubili malo obrtništvo, velike obrtnike pa imajo na vrvici potom zamotanega sistema^ o koncesijah. Obrtništvo čaka zaman na obrtniški zakon in na obrtniške zbornice. Radi tega je tudi razumljivo naraščanje brezposelnosti, ki se vedno bolj širi med delavstvom, ker je ebrinik že prisiljen, da je znižal število delavstva na polovico od poprej. K vsem tem omenjenim nadlogam, ki tlačijo ter mrcvarijo obrtnika, pa je še prišla denarna kriza, ki je začela neznosno ovirati obrtnika pri delu. Pri pogledu na tako obupen položaj, ki grozi obrtništvu s poginom se zamore izmozgani obrtnik edino tolažiti s tem: delo je edino sredstvo, ki dviga narode in krepi državno moč! Gotsp)odari položaja. Beograjsko časopisje piše o gospodarju položaja v naši državi to le: Akoravno živi Radič na Dunaju kot čisto navaden človek, je vendarle ravno on gospodar politične situacije v naši državi. Za to mesto se ima Radič zahvalili prilikam v Beogradu in svoji lastni taktiki. Mi imamo dve veliki državotvorni stranki, ki sta nekaj let upravljali državo in med tema dvema strankama ni nobenih bistvenih razlik. Ti dve stranki sla predstavljali, dokler sta bili v skupni zajednici, naš nacionalni blok in ravno to je bil najhujši udarec za vse neprijatelje naše države. Ko je pa bil razbit ta nacionalni blok in je prišla na površje samoradikalna vlada, katero bi lahko zrušili demo-kiatje edino s pomočjo radičevcev, so stopili radikali v strahu pred opozicijonalnim blokom v stik z Radičem in mu ponujajo nove koncesije. Te koncesije bo dobil Radič, samo da ne bo pomagal demokratom proti radikalom. In.baš radi tega je postal Radič gospodar političnega položaja v samem Beogradu. Nikdar nismo bili mi Srbi v tako obžalovanja vredni situaciji, kakor ravno sedaj, ko moramo mirno gledati, kako je odvisen celotni notranji položaj od volje samo enega Hrvata — Radiča, ki živi kot navaden človek na Dunaju. Ministrstvo šum je izdalo zopet ljubljanskemu lovskemu društvo 4000 D podpore, medtem ko nima država za najkulturneJše stvari denarja. Ali bi ne zasiu žili nagrado revni državni logarji? Predstojnik gozdnega oddelka v Ljubljani je najbrže glede nagrad drugega mnenja in misli, da so jo drugi potrebni. Shod Delavske zveze v Trbovljah. V nedeljo dne 27. t. m. se ie vršil shod Del. zveze. Na shodu, ki je bil dobro obiskan, sla poročala poslanca Kremžar in Ku-govnik o borbi Jugoslovanskega kluba za rudarje in orisala splošni politični položaj. Poleg dr. Korošca so se največ trudili poslanci Kremžar, Gostinčar in Ku-govnik, ki so s svojo modro taktiko potegnili za seboj; celo zbornico, da je soglasno obsodila postopanje Trboveljske premogokopne družbe in oblasti ob priliki zadnje stavke in da je g, minister za šume in radie v imenu vlade obljubil, p^Rjisniti 0jemiOfgjdkfljptniol dražbo, dja zviša rndiarjem za najma'nj 4 D dnevni» phiöo ih sprejme nazaj vse odpuščene rudarje. Zato so izrekli zborovalci popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, obenem so bile sprejete resolucije na vlado, da čimprej! izpolni dano obljubo, katera je bila podprta od soglasnega sklepa cele zbornice in druga, da postane sedež novega okrajnega glavarstva Trbovlje, ne pa Laško. — Besedilo resolucije glede okrajnega glavarstva: Zbor poživlja vlado, da se ukine min. naredba, za katero se določa za sedež sreza Laško, trg Laško in se sedež namesti v Trbovljah, ker obsega Trbovlje samo nad polovico vsega prebivalstva v okraju. Ozira se naj država na to, da ji občina da na razpolago vse prostore, ki bi se rabili za urad in državne nameščence. Že sedaj ko je bil sedež v Celju, so bile uradne ure v Trbovljah in ne v Laškem,. Iz tega je razvidno, da je državna oblast in vsakdanja praksa ukazala potrebo, da je Trbovlje primernejše središče laškega okraja, kot Laško. — Besedilo resolucije na gospoda ministra za šume in rade: Rudarji zbrani na shodu Delavske zveže dne 27. januarja 1624 v Trbovljah, poživljajo gospoda ministra za šume in rude, odnosno celokupno vlado, naj ona čimprej izpolni svojo dano obljubo v parlamentu dne 23. januarja 1924, katera je bila podprta soglasno od celega parlamenta. Nekaj odgovora nt^prednjjakom v Ormožu. Ormoški taboriti ali JDSarji ,so se zadnji čas spravili nad Katoliški dom v Ormožu. Ves ngpredek SLS stranke, ki je v tesni zvezi z domom, jih jézi ter razburja. Enkrat' za j vselej bodi tem naprednim mazačem v «Taboru« in j «Domovini« povedano tole: Pristašem SLS je pod čast, ; da bi odgovarjali na nesramnosti ter neslanosti napred- j njakov. Da si upate po vaših listih napadati katerega j našineev, ali da za to date vaše liste na razpolago, je j jako značilno za vas! Ako bi hoteli mi od vas pisati, j kar vemo lepega, slabo bi se vam godilo. Tedaj Orli in j Mar. družba vas skrbi, in ne Orjuna in Sokoli? Menda j bi najrajlše vi to našo dvorano zase imeli in bi si pri ; njej opomogli., kakor ste si v nemški šoli s telovadnim ; orodjem. Potrebujete li mogoče zopet kaj? Le pri miru pustite našo dvorano in naše katoliške organizacije in skrbite lepo za svoje, ampak seveda na svoj račun in ne na račun drugih! To skrb za Orle ste jako lepo v telovadnici nemške šole pokazali! Omenimo še nekaj druzega! V Ormožu je . . . kaj ne? . . . čitalnica. Po zatrjevanju njenega predsednika in tajnika je ... . ali bolj povedano, bi imela biti nad strankami. In vprašamo vas, gospodje JDSarji: Ali je v resnici tako? Kako pa je bilo na njenem občnem zboru dne 28. decembra 1923? Kdo je trobil takrat v bđjni rog zoper Kat. dom in našo stranko? To je bil vaš dični mežnar in organist ter učitelj Domicijan. Ali ste ga zavrnili? Ali ste ugovarjali? Kaj ne, ugajalo je vam? Ali je čitalnica in Sokol eno in islo? Člani čitalnice naj tedaj, več plačajo, da Sokoli svoj dom dobijo! Vse to kaže, da med vami ni prostora za pristaša SLS stranke, da le, če drugi plačajo, razumete složno in pametno delali za izobrazbo ljudstva v duhu Sokola. To se pravi, kaj ne . . . nobel in dostojno ravnati in backe, ki vam še kaj verujejo, za nos voditi! S tem smo vam — mislimo — v kratkem na vaše napade in pobožne želje odgovorili. Potrudite se tedaj, da prav umevate vsestransko složno in dostojno obnašanje. Vaših naukov ne potrebujemo, ker ste jih sami potrebni. Doklade za, otroke misli vladia ukiniti. Vlada, oz. finančni minister pripravlja nov napad na ubogo urad-ništvo. Mesto, da bi izplačal predujme in zaostale plače, namerava baje ukiniti draginjske doklade za otroke. Uradnikom in državnim nameščencem še potem ostane gola plača, s katero ne bo mogoče ne živeti, ne umreti. Zveza uradnikov v Beogradu namerava sklicati konferenco, na kateri se bo posvetovalo ih protestiralo proti naredbi finančnega ministra. Srbski dolgovi Ameriki. Pred in med vojno se je Srbija zadolžila tudi Ameriki in ker je že v navadi, da v Beogradu svojih knjig nimajo v redu, je moral odpotovali sedaj v Ameriko vseučiliščni profesor dr. Nedelj kov ič, da ugotovi višino srbskih dolgov v Ameriki. Stebri Radikalnega režima v Vojvodini so še vedno stari avstrijski in madžarski konfidenti, ki so pred in med vojno vodili proti Srbom najogabnejšo špijonažo. Zemljoradniški poslanci so sedaj počeli z akcijo prati tem radikalskim mogočnežem, ki terorizirajo celo Voj- vođino, pa so v parlamentu vložili več interpelacij, ki seveda niso mnogo zalegle. Najinteresantnejši tip takega radikalskega prvaka je brezdvomno občinski načelnik v Vel. Bečkereku. O njem je zemljoradniški poslanec v parlamentu dokazal z originalnimi akti njegovo špijonažo v Srbiji. Ko je bila Srbija evakuirana, je opozoril madžarske oblasti, da so Srbi za časa vstaje leta 1848 odnesli cerkvene zvonove iz Madžarske v ča-čak. Oblasti so poslale tega načelnika s komisijo, ki je zvonove prepeljala nazaj na Madžarsko. Ob tej; priliki je bil ta načelnik fotografiran, stoječ poleg zvonov. On je še tik pred preobratom položil zaklele v madžarskim oblastem, po preobratu pa so ga radikali imenovali za svojega zaupnika. UiRdniške redukcije na Hrvatskom. Na poštah zagrebškega poštnega ravnateljstva se vrši redukcija hrvatskih uradnikov. Reduciranih je doslej 89 uradnikov in 78 poduradnikov, ki so sami Hrvatje, izvzem-ši štirih. Izmed številnih pri pošti nastavljenih Rusov ni rediiciran niti eden. Odpuščenim uradnikom so s prva obetali, da bodo zaposleni še nadalje kot dnevni-čarji, vendar so sedaj na njihova mesta sprejeli Ruse. Med uradniki se je začelo močno gibanje, da hrvatska podjetja odpuste vse inozemee, zlasti Ruse, in na njih mesta nastavijo Hrvate. — Med reduciranimi so samo trije ali štirje Srbi — prečani. Reducirani so v prvi vrsti oni, ki so bili delavni člani uradniških, odnosno poduradniških organizacij. Med reduciranimi je najmanj lakih, ki bi meli že polna leta (35) za penzijo, m celo taki, ki že 40 let služijo, so še ostali v službi. Samo majhen del je dobil enomesečno plačo kot odpravnino,-vsi drugi bodo pa brez vsega morali čakati na nakazilo pokojnine. Nasilje njad muslimanskim kulturnim društvom. Radikali se nikakor ne morejo otresti bojazni, da se ne bi posrečilo bosanskim muslimanom in ostalim radi-ka Iškimi nasprotnikom!, da iztrgajo Bosno iz rok beograjske čaršije, ki smatra to bogato deželo kot vrelec svojih bodočih dohodkov ter se skuša vgnezditi v vsa podjetja. Posrečilo se jim je do besnosti, razpaliti sovraštvo bosanskih Srbov do njihovih muslimanskih sodržavljanov, uničili so ekonomsko s takozv. agrarno reformo muslimanske občine in njene prebivalce, iztrgali so jim iz rok njihovo prosvetno mladinsko društvo «Gajret«, ki je prešlo v roke Veliko&rbov in slednjič se jim je posrečilo napraviti v muslimanskih vrstah razkol, ki seveda ni dolgo trajal, ker so se muslimani hitro prepričali, kam vodi politika Maglajiča in Kor-kuta ter so se združili vsi okrog dr. Spahe v boju proti radikalsko-velikosrbski nevarnosti. Ker so muslimani izgubili svoje društvo Gajret, za kulturni razvoj pa je prosvetno društvo neobhod.no potrebno, so ustanovili novo društvo z imenom «Narodna Uzdanica«, ki se je silno hitro razširila po Bosni in Hercegovini. Trimesečni obstoj in silni razvoj tega društva je nasprotnike muslimanov silno oplašil. Dasi je sarajevski veliki župan pTavila svoječasno potrdil, je te dni notranje ministrstvo društvo razpustilo ter njegovo imovino zaplenilo. Ta napad na edino kulturno ustanovo bosanskih muslimanov je povzročil v njih krogih velikansko razburjenje, posebno še, ker nima notranji minister nobenega vzroka, prepovedati delovanje tega društva. Jadranska banka, Beograd. Te dni so se vršili pregovori o cilju stvarjenja ožje poslovne veze Jadranske banke v Beogradu s Srpsko banko v Zagrebu, Hrvat. Slav. Zem. Hipot. Banko v Zagrebu in Podunavskim Trgovačkim A. D. v Beogradu. Pregovori so zaključeni s povoljnim rezultatom, koji osigurava Jadranski banki potrebna sredstva za uspešen razvoj njenih poslov. ■Za subotiško, pntavno fakulteto, za katero se je pred nedavnim časom potegovalo Sarajevo, se sedaj poteguje Novi Sad. Novosadska občina je sklenila storiti pri vladi potrebne korake, da se pravna fakulteta preseli iz Subotice v Novi Sad, ker je to mesto kot naravno središče Vojvodine za vseučilišče vsekakor priprav-nejše od Subotice. Kakor izgleda, je vlada enakega mnenja, toda mesto Subotica, ki je za svoje vseučilišče že toliko žrtvovalo, se bo tej nameri gotovo energično uprlo. Afera Kiš v Novem Sadu. Poročali smo že o premetenem goljufu po imenu Kiš iz Novega Sada, ki si je izposodil več. milijonov dinarjev od raznih privatnikov in bank, denar pa je porabil sam, ali pa ga je izgubil z različnimi borznimi špekulacijami. Kiša je policija aretirala, v njegovo afero so se pa zapletli razni bančni direktorji 'in več mestnih uglednih bogatašev, proti katerim bo nastopilo državno pravdništvo radi ode-ruištva. Kiš je namreč podkupil z velikimi provizijami direktorje in uradnike več bank, ki so mu dovolile na to kredit, od privatnikov pa je dobival denar, ker so jih omamile ogromne obresti, katere jim je obljubil. — Oderuška žeja, da se obogate z velikimi obrestmi, je nekatere upropastila, ker so ves denar posodili Kišu. Policija v Novem Sadu je izjavila, da ima v rokah dokaze, ki bodo zelo kompromitirali ugledne osebnosti, toda sedaj jih v interesu preiskave še ne izda. Italijani kupsujejo dinarje. Naš dinar se je v Zürich u in r.a drugih inozemskih borzah neobično očvr-stil. Vzrok temu je, da Italijani nakupujejo dinarje povsod, kjer jih dobijo po ugodnih cenah. To sigurno delajo radi sklenitve skorajšnje trgovske pogodbe. Graditev nove železnice v Črni gori. Med Podgorico in Plavnico se bo začela v kratkem graditi železniška proga, ki bo velikega gospodarskega pomena za celo Črno goro. Kakor znano, je dosedaj imela Črna gora samo eno železnico, namreč Virpazar—Bar, nova želez niča pa bo zvezala notranjost dežele s Skaderskim jezerom. Materijal za graditev železnice je že prispel, pa upajo, da bo proga do konca tega leta že gotova. P. n. gg. dušnim pastirjem! Pridige. Spisal in govoril Martin Avšič, kaplan. Založila Tiskarna sv. Ci-■ «rila v Mariboru. Obseg 254 strani. Cena 30 din. Ta knjiga je ravnokar izšla. Obsega pridige za nedelje in praznike celega leta. Kot dodatek še ima najvažnejše snovi 'd pridige. Pridige so kratke, snov izbrana, slog lep in liliek. Knjigo toplo priporočamo. Iz Maribora. Shod krščansko-spcifdnih železničarjev sa Maribor in: okolico se vrši na Svečnico dne 2. februarja ob 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Govorijo: centralni predsednik Prometne zveze iz Ljubljane tovariš Ceraj-Gerič ter narodna poslanca F. Kremžar in Fr. žebot. Vsi železničraji brez razlike sle iskreno vabljeni, da se tam navdušimo za vztrajno delo v dosego naših pravic. Himen. Poročila sta se v pondeljek v frančiškanski cerkvi g. Golob in gdč. Še tar iz Konjic. Bilo srečno. Glasbena Malica. «Kralj Matjaž«. K lažjemu razumevanju nekaterih sklad, ki jih podaja pevski zbor Glasbene Matice v sredo, ne bode menda neumestno, če pr^ed nastopom zbora na kratko opozorim na najbolj zanimiva mesta, da jih pri mnogoterosti glasbenih slik nazadnje gosti ne prezrejo, oz., da jim sledijo z večjim razumevanjem. Radi solospeva patra Kolba bo moški zbor takrat nastopil samo v eni in sicer v najtežji skladbi celega koncerta, v Adamičevem «Matjažu«. — Kralja Matjaža še do danes ni proizvajalo nobeno društvo, zato ga tudi Adamič sani še ni slišal. Vzrok je čisto enostaven, ni namreč mnogo zborov ali pa sploh nobenega, ki mu visoki <-.c« na eni in kontra «c« na drugi strani, ne delajo težkoč. In ravno to zahteva Kralj Matjaž v polni meri od proizvajajočega zbora. Kakor vsak skladatelj, ki z umetnimi akordi izrazuje misli in čustva, ki jih polaga pesnik v svoje vrste, tako tudi Adamič s pomočjo globoko zamišljenih akordov razlaga Zupančičevo balado o Matjažu in njegovi vojski. Vrstice: «Sredi poči, opolnoči«, podaja na primer Adamič kot trdo,- nepredirno temo z globokim kontra «c«. Matjaž se prebuja, a njegovo zbujen je še ni perfektno, ampak ne jasno, tako tudi glasovi niso prav nič jasni in zdi se poslušalcu, kakor da bi bila tu kakšna muzikalična pomota; čim bolj se pa drami iz spanja, tem svetlejši, jasnejši in čisto živahni postajajo glasi. Tudi Alenka bedi in čisti akordi označujejo, da, «kot zarja bliščijo ji lica«. Mlad junak namreč stoji pred kraljem Matjažem. Krepek je njegov stas, tudi poguma šnu ne primanjkuje. Melodija je postala krepka, živa in ponosna, ko kralja povprašuje po njegovem meču. Kralj mu odgovarja počasi in z globokim glasom, kakor, da bi prišel izpod zemlje: «Na steno poglej!. In fant poskoči naglo k meču, pogumno ga objame z levo, z desnico pa ga vleče na kvišku iz nožnice. Glasovi se spenjajo višje in višje ter označujejo s postopnim dviganjem potezanje iz nožnice. Pol meča vidimo. Rezek, oster, končni akord pa naj pokaže na ostrino na pol izvlečenega meča. Vojska je zbujena. Z umetniško dovršenostjo nam slika v tem delu komponist v glasovih življenje, vrvenje in vpitje ter hrušč in trušč prebujenega tabora. Kakor silen vihar divja življenje na novo oživele vojske in najde višek radosti v trenutku, ko vsi sede na konjih in čakajo povelja. Visoki «c« .predstavlja poslušalcem vso radost nad življenjem. Kulminacija je višek dejanja se končuje v bajno lepem, rekel bi skoraj v najlepšem akordu kompozicije. Tragika dejanja pa bazira v dejstvu, da se junak preplaši hrupa, spusti meč v nožnico nazaj in zbeži. Modulacija glasov je hipoma čisto drugačna, ohlapnost in zaspanost se loteva zopet vojske, zamolklo gordnjajo trume, le kral j še udari ob mizo in kliče: «čemu si me prišel ti budit«. Glas pa je že zopet zamolkel in nizek. — Tudi prej zbujena Alenka zaspano kloni glavo, in smrtno spanje vlada pod Krimom!. Noč, tema, spanje in smrt se izrazuje s kontra «c« in v najtišjem pianismi«. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v: Studencih pri Mariboru priredi v soboto, dne 2. februarja v gostilniških prostorih gostilne «Triglav« v Studencih družinski večer z raznovrstnim sporedom. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 3 dinarje za osebo. Prebitek je namenjen za izpopolnitev društvene knjižnice, — Prijatelji društva, iskreno vabljeni! — Odbor. O jolresu, to je o njegovih vzrokih in nastankih, se glasi nocojšnje XIII. ljudsko predavanje Prosvetnega kartela v Mariboru, ki bo ob pol 8. uri v Lekarniški ulici 6. Predava g. prof. Iv. Prijatelj. Ker je snov predavanja zelo zanimiva in obenem podučna, pričakujemo obilnega obiska. Vstop je vsakemu prosi. Tretjič in zadnjič priirjedi Ljudski oder Nušičevo šaloigro «Navaden človek«, katero je igral dvakrat z velikim uspehom. Svira lasten gledališki orkester. — Dvorana bo zakurjena. Ljudski oder ima v pondeljek dne 4. februarja ob 7. uri zvečer sestanek celokupnega članstva. Posjelska zveza. Redni občni zbor služkinj se vrši v net 1 jo, dne 3. februarja ob pol 5. uri popoldne v Lekarniški ulici 6. Naj ne manjka nobena članica. Trgovski naistavljenci! V četrtek, dne 7. t. m. ob pol 20. uri se vrši v hotelu «Kosovo« (preji gostilna Maribor) redni občni zbor pomočniškega zbora v Mariboru s sledečim-dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Spremem ba pravil. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Ker ie .vsak trgovski nastavijenec zainteresiran na tem zborovanju, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. Pomočniški odbor. Trgovski venček. Pomočniški odbor trgovskega gremija v Mariboru priredi letos zopet svoj že v predvojnem času priljubljeni trgovski, venček ter se nada, da se bode veseličnemu odboru posrečilo, da bodo mogli tudi to uvrstiti kot enako vredne med že prirejene. Mariborsko občinstvo se prosi, da se te prireditve dne 9. februarja t. 1. po možnosti udeleži. 2. svečana ni delavni dan. Občinstvo se na objavo tukajšnjega gremija, po kateri bi naj bile trgovine dne 2. svečana 1924 odprle, opozarja, da ni veljavna, ker se o tem dosedaj še ni pogajalo, še manj pa sklepalo o tej temeljiti zadevi delovnega časa. Podpisani odbor je podvzel korake za končno rešitev tega vprašanja in upa, da bodo isti dovedli do obojestranskega sprejemljivega izida. Trgovsko osobje se opozarja, da 2. svečana 1924, kakor tudi poznejše praznike do nadaljnega ni vezano na službeno dolžnost ter je zategadelj upravičeno v slučaju izrecne zahteve in potrebe podjetnikov za delo ob praznikih zahtevati zakonito črezumo plačilo. — Pomočniški odbor. Pddpjoilnia društvo vlakosipi^emnikov priredi dne 2. februarja 1924 v vseh prostorih Narodnega doma veliko železnicarsl:.b veselico s petjem, plesom in razno drugo zabavo, kakor: salijva pošta, licitacija, ribolov itd. Pelo bo žel. pevsko društvo «Krilato kolo«. Svirale bedo tri godbe, in sicer: v plesni dvorani priljubljena godba «Drava«, v drugem nadstropju salon orpester in v spodnjem lokalu v «Peklu« pa kvartet za ples. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Kuhala se bo črna kava, čaj, hrenovke, krajnske klobase in drugo. Preskrbljeno je tudi, da ne bo toliko prepiha, kakor je bila napaka dosedaj, ker se bodo zadelale vse luknje in odprtine, katere so prepih povzročale, čisti dobiček je namenjen za podporo bolnih članov. Začetek ob 19. uri. Konec ob 4. uri. Vstopnina 10 D, za družinske člane 5 D za osebo. Dinarski davek se bo pobiral takoj pri bla giijni. Za obilno udeležbo prosi odbor. Maijibopdkja zroruoUvaxm «Zvj»uogh(s«. Dne. 30. t. m. je lila mariborska zvon oli var n a' «Zvonoglaš«, Tornano va ulica svoj prvi liv, ki je obstojal iz 10 zvonov, kateri so naročeni od župnišč: Sv, Lovrenc na Drav. polju, Sv. Benedikt v Slov. gor., Bednja, Hrvatsko, Ploščica, Banat. Dogodku samemu je prisostovalo celo veliko občinstva. Bilo je polno hvale o skrajni ljubeznji-vosti lastnikov in vodstva, ki je rade volje tolmačilo vsa vprašanja občinstva, katero je z veliko napetostjo pričakovalo, da je končno pb tolikih težkočah, ki jih je lastništvo moralo premagati za koncesijo, je prišel trenutek, ko livar z besedami: «Torej v božjem imenu« sune z železnim drogom v luknjo topiine peči in se po pripravljeni poti vlije stopljena kovina v krasni barvi, in napolni pripravljene forme pod zemljo. Občinstvo se je zamoglo prepričati, da je io velepodjetje v slanu, zadostiti največjim nalogom, saj je v rokah strokovnjaka Greisinga, ki je rojen v družini, kjer je zvonolivarska obrt od pokolenja do pokolenja dedna. Tovarna sama je z velikansko topiino pečjo opremljena, ob kojih ležita na obeh straneh po ena jama za forme. To zelo lepo velepodjetje, ki se bo, kakor čujemo, tudi sicer povečalo, je želo včerajšnjega dne občo pohvalo in izraze občinstva, glaseče se, da je tako podjetje vse hvale vredno in za naše kraje prav potrebno, Želimo mu vsestranskega uspeha. Revna vdova, ki si zasluži mesečno komaj .800 K in le za sebe nekaj malo hrane, a ima dvoje otrok pri tujih ljudeh proti plačilu na oskrbi, je v obupnem položaju ter prosi za blagohotno pomoč na naslov: Ko-letnik, Miklošičeva ul. 6. VESELJE H ZADOVOLJSTVO sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno -belo perilo. Zlahkotoin malo denarja dosežete to, ako kupujete vedno le MILO katerega se dobi v vsaki trgovini ! Dr. Vinko Šarabon: Zgodovinske anekdote. (Dalja). Cilinder, V londonskem časopisu «Times« (izgovori: tajmz) je bilo leta 1798 priobčeno sledeče poročilo o cilindru: Johna Hetheringtona so včeraj prepeljali pred lord-mayorja — župana —, ker je uganjal grde reči in povzročil cestne nemire. Ko so ga izpustili, je moral plačati 500 funtov poroštva. Dokazali so mu, da je hodil po cesti s klobukom na glavi, ki ga je imenoval svileni klobuk. — Angleži cilinder še danes’ tako imenu- jejo —; bila je to visoka zgradba z bleščečim sijajem, pripravna, da ustraši bojazljiva bitja. In res je nekaj policistov izpovedalo, da je več žensk omedlelo, ko so zagledale ta klobuk, da so otroci plašni vpili in da je sina 1 omaža Gordiwinnerja nabravša se množica vrgla na tla in si je zlomil roko. Amerikanci in Beethoven. To anekdoto bi dejali lahko tudi pod naslov «Skromnost«. \ nekem provincialnem ameriškem mestu so nameravali po koncertu odkriti doprsni kip Beelhovena. Slavnostni govor pred odkritjem je imel župan in je takcjle govoril: «Gospoda! Slišali smo pravkar peto Beelhovencvo simfonijo in bomo počastili sedaj njegov spomin s lem, da bomo odkrili njegov doprsni kip. Beethoven to odlikovanje zasluži. Prebivamo v jako muzikalnem mestu, vendar si upam brez strahu ugovora trditi, da jih je med nami komaj pet ali šest, ki bi mogli kaj takega napisati.« In res mu ni nihče ugovarjal. t Lcpn Slezak v Ameriki. O razumevanju Amerikancèv glede na glasbo in pet je je pripovedoval slavni tenorist Leon Slezak poročevalcu nekega dunajskega časopisa tudi tole dogodbico. Štiri tedne sem pel na daljnem zahodu Amerike. V nekem mestu Britanske Kolumbije me je poslušala tudi Indijanka z otrokom na rokah; bila je na stojišču. Naenkrat začne otrok kričati. Lahko si mislite, da me je vpitje'začetkoma malo motilo, a ni trajala dolgo. Indijanka je namreč malčka kmalu ukrotila, grozeč mu: «Če ne boš takoj tiho, te bo dedec, ki tukaj gori rjove, takoj pojedel.« No, ta dedec sem bil jaz, pel sem pa «Molčečo ljubezen« in sicer pianissimo.« Nevljudni mc$ec. Slavni zvezdoslovec Cassini je povabil nekoč v Parizu več prijateljev, da jim pokaže in razloži lunin mrk. Med povabljenimi je bila tudi dama visokega rodu, ki se ji pa ravno zbog tega rodu ni zdelo vredno priti ob pravem času. In res je prišumela, ko je bil mrk že pri kraju. Vsi so ji izrazili globoko obžalovanje, ker je zamudila nekaj tako zanimivega. Ona se je pa zmagoslavno smejala in je rekla: «Nič ne de; za mene bo gospod Cassini mrk že še enkrat pokazal in razložil.« Liszt in Rothschild. Franc Liszt (1811—1888) je bil nedosegljiv mojster na klavirju in znamenit komponist. Dopisoval je veliko z znanim ljubiteljem umetnosti Aleksom Tclekijem in iz te korespondence nam je znana sledeča anekdota. V Frankfurtu je bil dal bankir Anzelm Rothschild natisniti povabila k večerni zabavi tole naznanilo: Gospod Liszt bo igral. Pa ni bil Liszta prej nič vprašal. Umetniku, ki je bil tudi med povabljenimi, seveda še na misel ni prišlo, da bi se bil ponižal; in ko mu je bogataš namignil, naj igra, je kratkomalo odklonil: «Ne za denar in ne zastonj.« Rothschild je rekel: «Zakaj pa potem občinstvu igrate za denar?« Nato Liszt: To je pa nekaj drugega. Poglejte, ljubi moj gospod! Knez Esterhazy prodaja na svojih posestvih vole, krave, teleta, ovce in prašiče; a če bi Vi pri. njem naročili porcijo izrezka, bi je prav gotovo ne dobili; kaj ne, da ne? Vidite, prav tako z menoj in z mojim razmerjem do občinstva in do Vas: občinstvu prodajam bolj na debelo za denar, Vam pa na drobno umetnosti ne morem prodajati.« ■ (Dalje prihodnjič). Poslano*). Gospodu Alojziju Strehar-ju v Mariboru. Z Vašim odgovorom, ki ste ga dali g. Klešiču v «Taboru« z dne 29. t. m. smo jako zadovoljni. Priznali ste namreč, da je bila Vaša prejšnja izjava v «Taboru, in «Jutru« gola laž. Zelo smešna je ludi Vaša trditev, da je bila naša volilna akcija protinarodna. Ako se zadružno načelstvi, zanima za svoje člane ter deluje v njih korist, je-li lo protinarodmo? Zdržimo se vsakega nadaljnega komentarja in prepustimo sodbo javnosti. Glede blamaže, katero je po Vašem mnenju zakrivil g. Klesič,- beste imeli priliko, istega pri prihodnjem občnem zboru v tej zadevi interpelirati. Radi Vam izročimo načelstvo. Imeli boste potem priložnosti dovolj, dokazovati Vašo sposobnost in vrlost. Torej na sviden je na občnem zboru! Maribor, dne 1. februarja 1924. V imenu odbora gostilničarske zadruge: K. Žnuderl 1. r. ■ * Uredništvo odgovarja le, v kolikor določa zakon, t Zanesljiva gospodična, slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožna, se takoj sprejme v boljšo trgo vino kot prodajalka in dopisovateliica. Upravništvo »Straže.« 85 Upokojen poduradnik želi postransko službo. Več v j upravništvu. 87 j Iščem samostojnega, poštenega prekajevale«* (samca), ve- * ščega vseh v mesno industrijo spadajočih del. Stanovanje in hrana prosto, plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: T. Grošel, Ljubljana, Poljanska cesta 7. 90 Učence iz dobrih hiš sprejme v uk za kolesarsko, kovaško, lakirarsko obrt PeTgler, tovarna vozov, Maribor, Mlinska ulica 14. * 75 3—1 Išče se »javmist« (gatrist) k polnojarmeniku, vešč brušenja žag. Samci prednost. Nastop takoj. Ponudbe na u-pravo. 82 2—1 Lepo opremljena soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravništvu. 83 Proda se hiša s sadnim vrtom, njiva, geša, skupno 3 johe. Hiša je v dobrem stanu z štirimi sobami in klet. Natančno se poizve pri lastniku Jakobu Miložič, Sv. Miklavž št. 27, pošta Hoče pri Maribbru. Cena 75.COO dinarjev. 94 2—I Prodam dvonadstropno hišo z vrtom sredi mesta s takojšnjim stanovanjem. Cena 225.000 dinarjev. Z. Gomzi, Ptuj, Prešernova ulica 14. 92 2—1 POTNIKA Pozor sadlereitf I Vosek za cepljenje izdeluje v .vsaki množini Josip Reich, tvornica kemičnih izdelkov, MARIBOR. — Trstenjakova ulica 21. — MARIBOR. elektrotehnične stroke, jugoslovanskega državljana, išče znamenita elektrotehnična tvrdka. Ponudbe z životopisom in pogoji pod šifro »Versirani putnik« za 1337« na Publi-citas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX POZOR! . POZOR! Došle so zopet najnovejše oblike :: damskih slamnikov :: Hiša :: se proda z vrtom, poljem, svinjskimi hlevi itd., vse v dobrem stanu, v Studencih pri Mariboru. Stanovanje takoj na razpolago. Cena 120.000 D. Polovica se lahko plača v dveh obrokih, polovica se pa samo zemljekrijižno zavaruje. Pojasnila daje A. Močnik, Maribor. Smetanova ulica 40. 81 3-1 PreAdžaJle se! Tapetništvo in mizarstvo lastne delavnice v Maribor« in Brestcrniei. Odlikovani. — Sodno zapriseženi cenilec. P. n. se priporočamo za vsa dela, v našo stroko spadajoča kakor popravila, katera solidno in okusno izvršiva in zmerne cene zaračunamo. Na zalogi spalnice, jednilni-«c, gosposke sobe, kuhinje, UUibne, salonske garniture, di vane, otomane, vloškc, žimnice, afrika, žime, morska trava in volna. — Sprejemajo se tudi dela po načrtu v vsakem slogu. TA PETNIŠT VO-M1Z A RSTVO JAGODIC & SAJKO, Maribor Rotovški trg 3. Slomškov trg 6. CUNJE krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino in druge odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah i. Arbeiter« Maribor, Dravska ulica 15, Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino. Radi pomanjkanja prostora za že dospevajoče pomladansko blago. Lepe z@bc. ima le, kdor rabi «jITO^-kremo za poletno sezono. Izdelujem nove «Tagal« in «Piko« ter prevzamem v popravilo vse vrste slamnikov damskih in moških, Cene zmerne, postrežba točna in solidna. IVAN KVAS, MARIBOR, . MELJSKA CESTA 74. 71 2—1 Podplati in usnie se kupijo po najnižjih cenah pri Ivo Grgič, Glavni trg 21. Sprejemajo se tudi vsa ko vrst ne kože v delo. 6—1 Ne čakaj spomladi ! Naroči takoj: sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiolo, i. t. d. i. t. d. Velevrtnarsko podjetje rii< Džamoaja In dtigovl, Maribor. Zahtevaj cenike! INGER ŠIVALNI STROJI Na celem svetu znani kot najboljši. T"......... Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k. Filijalka ; Maribor. Šolska ulica Star. 2, počenil se 1. febnuanjem raznovrstnega od zimske sezone preostalega blaga pod tovarniškimi cenami. Izredna nakupna prilika za vse vrste sukna za moške in ženske obleke, kakor tudi za vse vrste druzega manufaktur nega blaga. Ženinom in nevestam svetujemo, da si pred nakupom, v lastnem interesu ogledajo zaloge v manufakturni trgovini MASTER & KARNIČNIK Glavni trg 16. MARIBOR. Glavni trg 16. * s? DC" Važio za cksoortere nasal UDRUŽENE TVRTKE Leopold Frankl — Slgneod Ochs & Co« Grossniurkthalle. \\ HW III., Telefon int. 48061 Najsposobnija firma za narudžbu mesa na svagdanjem bečkom desnom tržištu za govedinu, svinjetinu, teletinu i ine mesnate nobe. Adresa na tovarnom listu za vagonsku pošiljku: f erelalfltc Firmai Lattali Franiti ■ Slaat. Ochs S Co. Wien III., Grossmarkthalle. Dozvola je za uvoz robe iz svih zemalja sigurna. Nikakovo ebralsaiviaie za prevezi! troškove ! Hladni vagon uvijek na razpolaganju. ,*A, iCJ še vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma» Mfaktnrao, kakor tudi tekstilno blago pri stari in selo znani tvrdki IIRQL WÜSCHE, Maribor, Gosposka ul 10 I?©i*|« ss®, ^crgr&