Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON: CHelsea 3—3878 HO. 44. — fiTEV. 44. GLAS NARODA listisloveriskih delavcev v Ameriki. Irz« largest Slovenian Daily in dte United States. u Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N, Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 23, 1932. — TOREK, 23. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXZ. JAPONCI NE MOREJO STRETI KITAJSKEGA ODPORA SOVJETSKA RUSIJA BO NAJBRŽ KMALU PRISILJENA POSEČI V JAPON.-KITAJSKI SPOR Kitajci so bili pripravljeni na japonski napad ter so eksplodirali skladišče min. — Dva japonska aeroplana sta bila izstreljena. — Kitajci demen-tirajo poročila, da je bil general Ting Kai ujet. Megla in dež ovirata vojaške operacije. — Japonci nameravajo poslati več svojega vojaštva v severni del Mandžurije. Francija ima novo ministrstvo SANGHAJ, Kitajska, 21. februarja. — Do polnoči so grmeli na obeh straneh topovi, proti jutru je pa streljanje nekoliko ponehalo. Japoncem se je z velikimi žrtvami posrečilo zabiti klin v kitajsko fronto. Včerajšnji boji so bili najhujši izza časa, ko so Japonci uvedli ofenzivo. Kitajci so se s čudovito vztrajnostjo ustavljali svojemu bolje opremljenemu in bolj izvežbanemu nasprotniku. Predno so Japonci zavzeli mesto Kiangwan, so jim Kitajci priredili neprijetno presenečenje. Eksplodirali so namreč veliko skladišče min, in eksplozija j e precej razredčila japonske vrste. Kitajci poročajo, da so zajeli štiri japonske tanke ter izstrelili dva japonska zrakoplova. Tekom včerajšnjih bojev sta imeli obe stranki precejšnje izgube, toda natančnega števila mrtvih oziroma ranjenih ni bilo mogoče določiti. SANGHAJ, Kitajsko, 22. februarja. — Japonci se pripravljajo na nadaljni napad na 1 9. kitajski armadni zbor, ki se je utrdil za mestom Kiangwan. Gosta megla in dež precej ovirata operacije. Danes ni stopila artilerija v akcijo, ampak se obe stranki omejujeta le na infanterijske spopade. Kitajci so dvakrat poskušali iztrgati Japoncem mesto Kiangwan, kar se jim pa ni posrečilo. Japonci so stavljali vse svoje upanje v tanke, toda Kitajci so previdno podminirali skoro vse o-zemlje, iz katerega so se morali umakniti. Kakor-hit ro stopijo tanki v akcijo, začno pokati mine. Kitajci so danes odločno dementirali poročilo, da je bil njihov general Ting Kaj ujet. Temu nasproti pa izjavljajo, da so ujeli petsto japonskih vojakov. Japonci so skušali včeraj prebiti kitajsko fronto. ki je dolga osemnajst milj ter sega od Capeja pa do utrdb pri Woohsungu. Namera jim pa ni uspela. MOSKVA, Sovjetska Unija, 22. februarja. — Voj ni komisar Klement Vorošilov je izdal danes proglas na sovjetsko armado, naj bo pripravljena za obrambo sovjetskega ozemlja na Daljnem iztoku. Po njegovem zatrdilu skušajo belogardisti v družbi raznih imperijalističnih skupin zavzeti precejšen del sovjetskega ozemlja na Iztoku. Vorošilov je opisal krvoprelitje na Kitajskem, ki je v silnem nasprotju z govori, ki jih imajo državniki na razorožit veni konferenci v Ženevi. — Na vzhodu in zapadu kujejo načrte za intervencijo, — je rekel Vorošilov, toda mi bomo tudi zanaprej vztrajali na svojem dosedanjem stališču, namreč, da nočemo imeti niti najmanjšega koščka tujega ozemlja, pod nobenim pogojem pa ne bomo dovolili, da bi nam kdo vzel košček našega ozemlja. MUKDEN, Mandžurija, 23. februarja. — V Chi-enao okraju v severnem delu Mandžurije so izbruhnili resni nemiri. Japonska bo najbrž poslala svoje vojaštvo na točke, ki so v neposredni bližini sovjetske meje. Japonska vlada pravi, da so nemire zanetili kitajski agentje. Posebno velika napetost vlada baje v mestu Imi-enpe, ki je važno železniško križišče. Japonski poveljnik v Harbinu je dobil poročilo, da so kitajski banditi oplenili Imienpe in da terorizi -rajo tamosnje Japonce, katerih je sto po številu. AMER. LEGIJA ZA NEZAPOSLENE Amer. Legija se je pripravljala šest tednov. Prejšnji teden je priče-čela s poslovanjem. — 30,000 dobilo delo. Po šest tedenskem pripravljanju je "Narodna vojna proti depresiji" pričela s svojim delom 1.1. februarja. V treh dneh je našla ta organizacija 30,000 brezposelnim delo. To kampanjo vodijo skupno American Legion, Association of National Advertisers. American Federation of Labor in Legion Auxiliary, katere korporacije združujejo pet milijonov mož in' žensk. Tej kampanji se je pridru- | žilo še nad dvajset raznih organizacij. tako da šteje cela organizacija nad dvajset milijonov oseh. Namen te velike kampanje je' preskrbeti milijon brezposelirm delo. Organizacija ima svoj sedež, v liiltmore hotelu, od koder izda-j ja svoja navodila vsem raznuim j odborom kampanje. Poveljnik Le-J gije Henry L. Stevens je pred-1 sednik, druge urade pa zavzema-' jo možje, ki so se že mnogokrat izkazali v sličnih oaganizacijah. j Posamezni odbori v različnih o-krajih imajo nalogo najti delo in potrebni denar za plačilo delavcem. 'Nekateri člani teli odborov hodijo od hiše do hiše in iščejo : navadna dela pri hiši. i Predsednik se obrača na vsa j društva, da mu pomagajo pri tej • kampanji. j Od februarja mu je bilo pri-, glašenih več sto odborov in so mu sporočili, da so dosegli že velik u- j speli, kar dokazuje, tla je bilo potrebno začeti s to kampanjo. Kampanja ima v svojem načr- : tu predavanja po radiju, oglaševanje po časopisih, zborovanja, kar vse ima namen zbuditi pri! ljudeh zaupanje in poživljati javnost, da zopet prične kupovati razno blago. Kot zastopnika v tej. pomožni organizaciji je predsednik American Federation of Labor William (ireeen imenoval Matthewa Wolla. ki je načelnik odbora delavske organizacije. Ivot načelnik za oglase in objave v tujejezičnih časopisih. William Hewitt, ho objavil poročila za 12 milijonov ljudi, ki berejo tujezdične časopise. Vsakdo ima priložnost pomagati tej organizaciji, da se izkoplje Amerika iz depresije. Dosedanji uspehi dokazuje, da i ina ameriški narod sredstav. da zopet dobi delo najmanj milijon brezposelnem. Voditelji organizacije ne mislijo končati samo z enim milijonom. To je samo prva kvota. A ko bo dosežen prvi milijon, bo drugega tem lažje dobiti. H. HOOVER POČAŠČEN V nedeljo je bil predsedniku Hooverju v v cerkvi odkazan Wash-ingtonov stol. — Washington je obiskoval cerkev. Alexandria, Va., 22. februarja. V nedeljo sta predsednik Hoover in -Mrs. Hoover sedela v cerkvi na stolih, v katerih sta redno vsa-k'» nedeljo sedela prvi predsednik Združenih držav, George Washington in Mrs. Martha Washington. Okoli cerkve je močna železna ograja in mnogo nagrobnih spomenikov, ki nosijo znake starosti. { Zunaj je množica pozdravljala predsednika in predsednikovo ženo, ko sta stopila iz avtomobila ter korakala med grobovi v majhno cerkev, ki je bila natlačene polna. Praznična obleka je bila v velikem nasprotju z obleko vsakdanjih obiskovalcev cerkve. Ko je predsednik prestopil prag cerkve, so vsi vstali do časa. ko je bil Hooverju in njegovi ženi odkazan prostor št. 60. Pastor sam je odprl mala bela vrata do stolov in predsednik in žena sta sedla. Stola sta majhna in trda — le-1 sena. "Na strani ob zidu je stala A-elika ameriška zastava. Cerkveno opravilo je bilo v pro-! slavo dvestoletnice rojstva Oeor-' ge Washingtona. RUSIJA SE NA TIHEM 0B0R0ŽUJE Poljske oblasti sumijo, da se Rusija pripravlja na vojno. — Tovarne ne izdelujejo več traktor • jev. Varšava, Poljska, 22. febr. — Poročila o izdelovanju poljedelskih traktorjev v sovjetskih tovarnah v Stalingradu so nenadoma izostala. TARDIEU BO ?R0SIL ZBORNICO, NAJ MU IZREČE ZAUPNICO PARIZ, Francija, 22. februarja. — Najprej je naročil predsednik francoske republike Doumer znanemu pisatelju in politiku Paineleveju, naj sestavi novo ministrstvo, toda Painleve ni mogel ničesar opraviti. Nato je Doujner poveril isto nalogo Tardieu-ju, ki je bil vojni minister v Lavalovem kabinetu. Včeraj je Tardieu izjavil, da se mu je težka naloga posrečila. Kabinet se opira na desno krilo v poslanski zbornici. Koliko časa Vojaški krogi domnevajo, da je K0 bo mogel vzdržati, je veliko sovjetska vlada tovarne za poljedelske stroje v Ilarkovu. Ljenin- m i n is trsk o zunanjega vprašanje. Tardieu je prevzel gradu in Kostovu izpremenila v j predsedstvo in mesto municijske tovarne, v katerih taj- j ministra, no izdelujejo municijo. vsled če-1 sar je opravičena domneva, da se' Andre Fra,uois 1>ietri- ki Je bil Rusija pripravlja na vojno na v Lavalovem ministrstvu minister Daljnem Iztoku mogoče za let oš- 7a I»«wacuii. ^ P<*tal minister za njo spomlad. narodno obrambo. Vlada z velikim pritiskom ku- Laval je minister za delo. sena-puje žito za rdečo armado, vsled' tor Mathiew je notranji. Fladin česar ljudstvu primanjkuje Žita' pa finančni minister. TR0CKI JE ZA VEDNO IZGNAN IZ RUSIJE Trocki ju je prepovedan povratek v domovino. 36 drugih izgnancev se tudi ne »me vrniti.—Izgubili so državljanstvo. oh Volgi. Iz pokrajin ob Volgi j prihajajo celo poročila, da v nekaterih krajih ljudje stradajo. Zimska posetev kaže slabo in poljedelci spomladi ne bodo imeli kaj sejati, ker so že deloma porabili semensko žito. ALEKSANDER JE ODLIKOVAN Beograd, Jugoslavija, 22. febr. Romunski kralj Karol je podelil jugoslovanskemu kralju Aleksandru veliki zaslužili križec v spomin na desetletnico, ko je bil Alek sander imenovan za častnega polkovnika romunske konjenice. MALO MIRU V ZGODOVINI ŠE VEDNO PODJETEN STAR MOŽ Fond du Lac, Wise., 22. febr. — V teh časih, ko delujejo razne organizacije na to. da bi bogatini prenehali kupičiti denar in da bi imeli zaupanje v bodočnost. nekaj posebnega zadeva Williama Sta nt ona iz Adell. Wise. Stanton je star 107 let in je bil delavce na neki farmi v Adell. Zdaj pa hoče postati neodvisen ter bo pričel kot svojo obrt obrezovanje tire ves. Varšava, Paljska, 22. febr. — Statistika, katero je zbralo Društvo meti na rod nega prava je bila danes objavljena in iz nje razvidno, da pozna zgodovina samo let miru in 3153 let vojne. Društvo je zasledovalo zgodovino skozi 3421 let ter je iznašlo, da je bilo v tem času sklenjenih 8000 mirovnih pogodb, ki so povprečno trajale po dve leti. GROF KAR0LYI JE NEVARNO BOLAN Budimpešta, Ogrska, 22. febr. Ogrski finančni minister grof Julij Karolvi je zbolel za influeneo in zdravniki se boje, da se ne bi razvila pljučnica, ker njegova vročica narašča. ROSE ALLEN JE SLA DELAT Philadelphia, Pa., 22. februarja. — Rose Alien, hči milijonarja, je navidez pozabila na vse neprijetnosti. skozi katere je šel njen brat Eddie, ki je ustrelil njenega ljubimca Franka A. Donaldson a, pa je bil pred poroto oproščen. Dobila je v neki trgovini službo kot modistinja. Dela že nad en teden, pa nikomur ni bilo to znano. niti njenim najbližjim prijateljicam. Ilose, ki je stara« 18 let, je takoj po razsodbi šla iskat dela. S svojim očetom in bratom se ni pobotala in hoče sama zase skrbeti. Moskva, Eusija, 22. februarja. V torek se bo novi kabinet Sovjetska vlada je vzela Troek'ju predstavil zbornici. Ako mu bodo i" 30 drugim Rusom, ki žive v tu-poslanci izrekli zaupnico, bo Tar- rusko državljanstvo in jim jo prepovedano še kdaj stopiti v sovjetsko republiko. Ta odredba predseduištva o-srednjega izvrševalnega odbora jo bila samo formalnost glede Troc-kega, ker je bil že pred dvema le-la je moral tudi Tardieu odpoto^ toma za stalllo i^nan iz sovjetske države. Troeki se je javno spri z generalnim tajnikom komunistične stara like. Josipom Stalinom in je postal vodja levice, ki se zavzema za svetovno revolucijo. dieu v sredo odpotoval v Ženevo kot načelnik francoske delegacije. Zaradi krize v francoski vladi se je delo na konferenci precej zakasnilo, kajti z odstopom I.ava- vati. STARA ŽENA PREŽIVA Portland, Ore., 22. februarja.— ^2 let stari kapitan iz državljanske vojne. Henry C. King, toži svojo HO let staro ženo. s katero je poročen eno leto. za ločitev zakona. ker. kot pravi. "leta preveč okrog". BRIAND JE ZOPET SLABŠI Cocherel, Francija, 21. febr. — Zdravstveno stanje bivšega franco skega zunanjega ministra ArLsti-de Brianda, ki je bolan za srčno napako, se je tako poslabšalo, da sta prišla dva špecijalista iz I'a-riza. Briand težko diha in mora spa- ska vlada ostro nastopala proti ti na stolu, mesto v postelji. vsein, ki so nasprotovali Stalino- Zdravniki so mu prepovedali j vi vladi in vsak je bil oblolžen, da vsako tlelo in tudi ne sme spreje- i je Troekijev pristaš. Vsled tega mati obiskovalcev. i je bilo mnogo odličnih oseb v ko- __I mnnistični stranki poslanih v iz- I gnanstvo. VILJEM JE PUSTIL "DELO" Tozadevno uradno naznanilo se glasi: Trocki se je po izgnanstvu naselil v Ištajnbulu na Turškem in je bil od tedaj trn v peti sovjetske vlade, ker je kritiziral politično delovanje v K remi in u v Moskvi. < Ki tedaj naprej, je sovjet TEŽKE SVINJE .. Smith Center, Kans., 22. febr. Kred lloltlnis. ki je daleč okrog poznan, da zna rediti debele prašiče. je pred kratkim prodal trinajst prašičev. Povprečno je vsak prašič tehtal (>H> funtov. ZEMLJEVID STAR 4000 LET Cambridge, Mass., 22. febr. — Najstarejši Zemljevid, ki je bil izdelan preti več kot 4000 leti, je Berlin, Nemčija, lf>. februarja. Xeko poročilo iz Doorna pravi, da je bil Viljem bolan na bronhitis, in pa je sedaj popolnoma okreval. Prenehal pa je popolnoma s svojim "delom" na vrtu. BERLIN BO BREZ PIVA Berlin, Nemčija, 22. februarja. Nemčiji, ki je splošno znano po svojem pivu. pre.ti stavka piva. Nemški gostilničarji so se prito-i žili na vlado vsled vladne odredbe, da se znižajo cene življenjskih potrebščin. Ministrstvo je na to pritožbo znižalo davek na pi- ... i vo. Gostilničarji pa tudi s tem ni- nasla ekspedieija Harvard vseuči-(so zadovoljni in so priredili ve-lisca pod vodstvom R. F. S. Starr — Predsedništvo osrednjega izvrševalnega odbora je zaradi pro-t i revolucionarnega delovanja odvzelo državljanstva skupno s prepovedjo. da bi prestopili mejo u-nije sovjetskih socijalističnih republik s potnimi leiti tujih držav, sedemintridesetim izseljencem, ki žive v tujih državah s sovjetskimi potnimi listi. Nato slede imena izseljencev in zadnje ime je Trockijevo. t blizu starodavnega mesta Nuzi. v I državi Iraq, 200 milj severno od Babilona. I Zemljevid je zarezan v kameni-to ploščo, katero so našli 20 čev-* ljev pod zemljo. I liko zborovanje, na katerem je bilo z veliko večino sklenjeno, da prično v četrtek stavko in da ne bodo več prodajali piva. ADVERTISE ! in "GLAS NARODA" STARA IZKOPINA ARETACIJE V INDIJI New Delhi, Indija, 22. febr. — Uddevalla, Švedska, 22. febr. — Po zadnji vladni odredbi v zašči-Ol- bregu jezera so našli ostanke to države je bilo vsled nepokor-aivali z kamenite dobe. Poleg te- šoine obsojenih v ječo 12,000 o-ga je bilo tudi najdenih več ko- seb, 3000 pa jih je bilo aretiranih sov orožja iz iste dobe. in še čakajo na sodbo. HAVAJSKA PRINCESA MIRA Honolulu, Havajsko otočje, 20. februara. — Malo upanja imajo zdravniki za življenje princeso Kalanianaole, ki je zadnja potomko najmočnejše havajske kraljeve rodovine. Princesa, ki" je vdova po have j-skem kapitalistu J. Fr. Woods, je potomka kralja Kamehameha L, ki je znan v zgodovini pod imenom "Napoleon Pacifika", ker je zavojeval in edražil havajske o-toke v eno samo kraljestvo leta 1795.. •OLA S K AS O D A" NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 23, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" ILOTKNIO rUMOfflNQ COMPANY fA Oorporttioo) L. Btftrtlk, Trata or of the corporation and addreues of above officer*. of Manhattan, New Y®rk City. N. I. "G L A a NAKODi' (▼•!«• af tba Peapla) K N J1 G E VODNIKOVE DRUŽBE za letos so * razprodane ZA DRUGO LETO iMtied Every Day Except BwatUya and HcUiaya Ba celo leto velja liat ia Ameriko la Kanado ia pol leta Ba četrt leta .$6.00 .$3.00 _____$1.50 Za Ne«. York sa celo leto $7.00 Za pol leta------------- Za lnosemstro sa celo leto--S7.C0 Sa po! leta ____________________---r*^ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" IxhaJa wfcki dan lzraemil nedelj In pcaxnlkov. Dopisi brea podpUa in oeebnoetl ce ne prioteujejo. Denar naj te bla-lovoU polil Jati po Money Order. Pri spremembi traja naročnikov, eroalmo. da M tudi prej to je blvaUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", tit W. llfth Street, New York. N Y. Telephone: CHeltea S—381M JAPONCI NA POHODU Pri Šan^liaju ^lhio i»»p«H'i. Na stotim' in na 1 i srn" o rlo-voških življenj postaja «h1 rine et imi let i se je začela Japonska širiti na račun Kitajske in Rusije. Kar je tedaj dobila, ji po petindvajsetili letih več ne zadošča. Pred Ligo narodov ji- imela nekak respekt ter je precej časa preizkušala njeno dozdevno i»i<»č. Ko se j«» pa enkrat prepričala, da s« Liga narodov ne gane, gre neovirano svojo lastno pot. NASI V AMERIKI V Dulutli. M mu., j«* preteklo »oboto pretrgala smrt nit življenja rojakinji 1'rMili Zaitz. i/. Hib- hing, Minn , ki j«- prinla tj« v svr-h«» ttperaeij«-. Po nptfsriji jo je napadla pljnčniea, ki je (»ostala xh njo UKodn*. /»pušča v llibbin-gu soproga, «1 «»/• *f a ter dva sina. datlje eiiejrii brata n;i Hihhingu in enega v rWHaiMln. t —— V Banistupi««, Midi., j«* umrla dne 5. februarja Neia Marini«*, vdova po Louis Mariniču, ki je bit pokopan rine 1. februarja v Chicago, 111. Pokojna se je udeležila pogreba svojega mo/n v <'hi-eagL Ko j<> je neki voznik pripeljal domov, je pred hišo tako ne-areeno padla, da »i je v kolku /lomila nogo. Nastopila j«* povrh te netoreče ne pljučnica in po tridnevni murni bolezni je izdihnila avojo dušo. Neža Marini«", prej vdova Rozman, roj. Zvab, je bila doma iz vaai Butoraj, fara Dra-galui pri f'rnomlju. Stara je bila 73 l*t in je Bivala v Ameriki nad 40 b$. ZniuiHt u- dva Mina in sestro. — V aoboto j«« v New Yerkn av-po vozil miia uglednega Agri«-ija .1 ••rmana. Sedemletnega Milana »o «Mlvedli v Itellevu«' b«»l- ntKiiieo. Zdravniki so ugotovili, da nt t»-žko poškodovan. I'pat i j«*, da ho kinaln okreval. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročamo tečno. Uprava "G. N." IZDA PA DRUŽBA ZOPET STIKI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATIKO za leto 1922, DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — Članarina stane samo SI.— in kdor nam torej pošlje $1.— do konca marca 1332 bo prejel te knjige iz starega kraja, kakor hitro bodo gotove. GliAS NAHODA' 216 West 18th St., New York, N. Y. Iz Slovenije. Razburljiv prizor na kamniški .avgusta l.f*2ti na cesti Tezno—Sv. progi. ! Miklavž iposetnici Alio Frieda uer- jevo in Ivanko Drcvenškovo, ob koncil avgusta pa zidarskega mojstra Antona Španingerja na vesti Potniki, ki so m« peljali z via-j kom i/ Kamnika proti Ljubljani, i so bili nemalo začudeni. ko se jej na križišču eeste in železuiee ko- j maj "JO<) metrov od kamniške postaje vlak z. močnim sunkom, nenadoma ustavil. Takoj so izvedeli, da je vlak domala povozil mladega fanta. I)ogod«-k m* ji* odigraj takole : Ko je strojevodja odpeljal s kamniške postaj«-. ji- že oddaleč opazil, da se ziblje iprot i križišču mlajši moški, ki j«* hil videti moe-no natreskan. Xa kri/.išrii je sredi proge obetal in mirno gledal vlak. ki j«- vozil proti nj«*mit. Ko j«- stroj^-vodja vitlel. da tudi na ponovni signal s pišealko ne [ire-lnokne z mesta, je v zadnjem tre-miLku z vso silo zavrl vlak. ki se j«* ustavil tik pred mladim «"lov»>-kom. Strojevodja j«' bil moeiio razburjen, vendar oddahnil, ko je videl, da je pravočasno ustavil vlak. Ako bi /jimu-dil le Nekundo. bi vlak gladko>pre-gazil mladega predrznc/.a. Fant. ki je na talto nr-navaden na<'in ustavil kamniški vlak. doma iz Podgonja in komaj L'l 1« t star. Kaj mu je prišlo na um. da se je postavil srfdi proge in tvegal svoji« življenje, menda še sam ne ve. Morda j«1 mislil na samomor. ker so ga malo pred odhodom vlaka prepodili iz bližin«' kolodvora. kjer se je vsedel na tir. Moramo pa«" njegovo objestnost .pripisati preeojšnji množini uži-tega alkohola. Rila je par pustna nedelja in fant. ki gi d ruga«* e kot pametnega in pridnega. se je rez mero navlekel. Le duha.nrisotno.st i strojevodje se mora zahvaliti, da je ostal pri življenju. Seveda pa stvar s tem še ni konT-ana. Fant bo imel še precejšnje sitnosti na %odniji. med l)ra«*ami in Podovo. Obeli uapado v,je bil ž«- takrat osumljen Hitdolf M o h odru, ki je šel«- pred sxojo smrtjo priznal ta zloeinstva iii izdal t it« t i svojega pomagava 1- raiHvsta Zehea. Obtoženec je pred sodiščem o«l-loT'tio zanikal vsako krivdo in 1 r-dil. da mu o napadih ?>plob ni ni«'-znanega. Priznal je «>dino, da je «lobro poznal Moliorka, zanikal pa j«', »iii bi se bil sploli kdaj z njim druž i, ( oprav sodnik ni pripisoval verodostojnost i .Mohorkovim izpov«'dbam. je vendar njegovo udeležbo pri napadu potrdila napadena Ivanka Drevenškova. ki je v obtožencu spoznala z vso gotovostjo drugega na padalca. Obremenilna za obtoženca j«* bila tu«li .!«* globoko ! iapoved njegovega očeta, ki je iz- ga. zavarovanja. Stupičeve dekle so pa davi okoli 1.30 nepričakovano opazile, kako je iz strehe švignil rdeei zubelj. Obvestile so takoj Kocijančiča o izbruhu požara Ln alarmirate hkratu rlnniaoe gasilce. ki so 7. največjo naglico pričeli 7. ročno brizgaIno omejevati že močno razširjeni požar. Xa pomoč- so nato prispeli gasilci iz ba z ročno ter iz Domžal in Radomelj z motornima hrizgahiama. Požar je hil silovit in le požrtvovalnosti vseh gasilcev se je zahvaliti. da so g?i po hudih naporih n-dnšili. Sreča v nesreči je tudi bila. da je pihal nasproten južni veter. k« r hi drugače najbrž postale žrtev požara tudi bližnje hiše in gospodarska poslopja. Požar je trajal do štirih zjutraj, a .gasilei so stali na straži do S. Še popoldne je pod ruševinami močno tlelo. Škoda je znatna, kajti pod streho je bilo veliko skladišče raznih sirovin za obvezilni in drugi sanitetni materijah Xa blagu trpi tovarna približno 400.000 Din škode. Škoda uničene stavbe pa znaša nad 120.000 Din. Tovarna samo je na mre«-- popolnoma zgorela, obvarovana j«* bila !«• pisarna. Podjetje je zavarovano pri dveh .e ho najprej malo pilo — nakar bova pa bla k sosedom pogledat, če se te ne bodo preveč ustrašili. Kar jih ne bova. dopoldne obrala..jih bova p t popoldne, saj fcoš jutri lahko spal. ker je praznik. Takoj sem zaslutil, da me čaka prijet i: o-na por na pot. kajti pri naših Ljudeh je tako. da ti uane- sejn n» mizo tisoč ploščato st, klenico je postavil na mizo ter povsem mirno ilejal: - Dokler ti«* bo prazna, n«* pojde.š nikamor. — In pri tem m«> je tako moško in odločno pogh-ilal. «la s«'m !i 1 res v skrbeh, kajti ura je bila /e • najst. i:i sem hotel še par «lru:rih obiskati. S|e«lnjič smo se Vseeno pobotali Z zatrdilom, da se popoldne /ii pet vidimo, nakar sem šel pbis't rojaka < '•■rh-nčiča. ki ie bil. da>i •«■ orjak p.» postavi. r«'s *;»ko pre plašen, da j«- ob mojem prihodu dvakrat zaporedoma suknjo sle. pijačo. Večkrat j«- prišel po ključ od kleti, to«la oče mu ga ni dal. Ko so zvečer s«'dli k običajni pojedini furovžu). j«* nataknjeni Tone kmalu izzval prepir z oče- j in j„ ^j^^f tom. Ker mati in sestra nista bra-' nili. je fant tu«li dejansko napa- ............. de! svojega roditelja. Kakor oose- \ okolici K«»zj«'ga sta se prime- ,i.,n .... .... - i . > « . , ~ 1 «n«n g.i je za«-«-I obdelovati s i»«»l«*- rila dva velika zločina, ki -ta gh»- ' ,..,,„ »., i ... , , .. - • , • *• nom. icoh-em z lonci in krožniki. »»oko pretresla vs.' prebivalstvo, v,.- ^ t-.-,-;,. i.. • 1 ' * «*s onni s K r\ jo m z * I va in uvai- lies «I a. je-jn>divjan«)st danes povsod splošno večja kakor j»> bila kdajkoli pred vojno in beleži kri- Sin ubil očeta, dninar tovariša. r la - s,Tmu zevajot-imi ranami mi VI se je r.;«,, i:..:..-.i.: i i i i ' j »'»nu pa je divjaški sm hladnokrv- Vratne primere br«'zvestne sirovo- .... (i,.:.,i «-r i . - - 1 .... . 11 uejai materi: — Iako. zdaj je sti. Toda te dni je ničvre«len sin j p., Jj^ot" na nečloveški način usmrtil očeta, j fn jo silin stopil po iWo kMm_ v drugem primeru pa je ČMoj ,;. k; si jn, j(. tUt|; >;(m ^ku||jlJ j;|j v pretepu vinjenih vi-1 ........... jn M. 0|)j, ,kon, onemoglosti. Ko je večerjal se je Ijneje. mlad fant nograniških javil, da se je njegov sin France v list« m ča-.u res klatil z Mohor-k«un in da sta si bila «|«dira prijatelja. Xa podlagi tega dokazilue-ga materijala j«* bil France Zebec obsojen na ."» let ječe in na "» let izgube častnih državljanskih pravic. Tovarna na Viru v plamenih.' Pred približno tremi leti je Kocijančič. bivši ravnatelj l.onačeve tovarne na Količevein adoptira! p'jslopje nekdanje Krmpot iee ve tiskarne na Viru za tovarno sa-nitetnega in obvezilnega materijala. Zaposelnih ji1 bilo «lo 20 de-poznajt:!" Ko jo j.' slačil, sem strahom t pomislil : — Aha. Zg.-«*ra. sedaj je pa tmli tvoj čas napočil. S daj bos pa pošteno telebnen po gi.l\ Pa ni hib* nič takega in pozne je ini je priznal, da o«! presenečenja ni ve«lel. kaj je počenjal. Xato lisi je začel pripo\■■»lovai i. «la tloma tam daleč «nl "Siijlc. •!-« zna s|own-k«i in hrvatsko, pa ni ne šloveec in tie Hrvat, t*e bi š«-pol ure ostal pri n jem. bi tu«!i jaz ne vedel, če sent iiinndele ali ba lica. I)«tl*ri č-is.-i sva d«*hatirala. t«» da do konca nisva prišla in tako še danes ne vem. če j<- Hrvat ali Slovenec. Pa naj bo karkoli, naš j človek .je, dober ameriški držav-j Ijan. skrben oče »trokoni iu zvest ! mož svoji ženici, katera j«* še v«-«|- pr«*d mariborskim sodiščem pajdaš pokojnega Kmlolfa Mohorka. Fran Zebce. p«> poklicu lončar iz Pod o ve. zaradi zločinov, ki jih j«> bil izvršil z Moliorkom že pred p«*timi let i. Tako sta napadla li v srt-tlini poslopja po«l .streho n«'ko čudno presktanje. To«1a nihče ni temu p«isvečal ve«"je pozornosti. Močni električni t«»k je iiil v tovarno napeljan skozi podstre-šj«- pn starem sistemu, brez vsake- DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiu sum nš# čfonttvo, pme p* vsi Slmad ▼ rail okoKd ■ rr-rji^mm 11 i i - i , , , , CENE ZA OGLASE SO ZHERNE II UU II If* q j spravil na peč in zaspal. Davi je poslal s«*stro k soseilom sporočit, da je oče umrl in da naj ga daj«» na par«*. Cim so sosedje u-videli. kaj se je zgo«lilo z nesreč-n i iii posetnikom Žagarjem, so n«'-mudoma obvestili orožnik«', ki so zverinskega sina odgnali v zapore. istočasno pa se je iz Kozjega podala v Zdole sodna komisija, da ugotovi vs<' 'podrobnosti vn«'bo- vpijočega fb-.jan.ja * Drugi zločin se j«> zgodil neda-■ leč od Zdol. v vasi Preval«', liilo je lepo ugodno vreme in so fantje j pri posestniku Božičinku ostrili i količje za vinogratl. Proti več-» ru SI, bili že Vsi pijani in so kmalu udarita na .lan stara nasprotja. in v septembru neznan«, kam | ^ *,,Avit" Jk?n?° ' X j mlaki krvi je mrtev obležal sni po- setnika Klavčarja z Vojskega. star komaj 1 ^ let. Tudi tu so orožniki polovili kriv- j no tako mladostno sveža kakor je Po večerji j«' pijan umil oč-etu j f>j|;, piVl| osemnajstimi l.-ti. ko razbito glavo in truplo položil v } ROIII jn ,,redza.|njič vi.Id. posteljo, sam pa se j,- v isti s.,bi j \ato sum bili š.' odšel. Prosim ga. da mi sporoči sedanje bivališče. Ore se važno zadevo radi mene. ki on lahko pojasni. — Louis Govie, 613 Adams Ave.. Eveleth.' r< ' n:' kr:,-,u Minn. za , zločina uvedla preiskav««. 150 strani dobrega čtiva • . - T | Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite nferočilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI • ■ • r I»l-i mojem i-"-jaku Hupniku. pa samo par mi-nut. k«-r >e ie bližal ••as kosila. Toda tistih par minut je Kupnik s pri«loni porabil, da je prav pošteno obsodil Italijana, kateri ta ko neuuiilj«'HO ilivja po naših krajih. Pojaka Zaletela ni b;l<> doma. kar mi je bilo v eimm ozirn ze|i> žal. v drugem ozirn je bilo pa prav. kajti gospa t'vetkoviiVva j«' bila z«'lo nestrpna kot sn vse «b»-hre gospodinje, ki morajo čakati s kosilom. Ona je izvrstna gospodinja, izvrstna kuhariea. nadvse prijazna in vi'sela. In kako bi ne bila. saj je vendar hči mojega dobrega in spoštovanega prijatelja .l>>hna •lurkasa. ki se je pred leti pr«-se-lil v t "1 ov«1 la n« I k svojemu zetu .laz been, kateremu pomaga delati in razpošiljati pristne kranjske klobase. Po k«tsilu s 111 o šli še k ro aku Andreju l*"er«'ii«-hakn. ki je tmli "fant i/. zelen«'tra Stajerja". ima lep «1.>ni ter prostrano posesivo. P«i par minutah s.» s,- zbrali pri Kerenelmku vsi člani slovenske naselbine v Plaint'ieblu P»al selil se_ da Ini kozareev zmanjkal««. t«»«la Andrej me je p<>-tolažil rekoč: — Kaj kozan-l! P.o-iu«i pa trije iz en«-ga jiili. I.e po (••lažen b«nli. Zgaga, pijače ne b«* zmanjkalo, magari če ostaneš pri nas «lo poletja. Vabilo je bilo ze|«» vabljivo, to-«la treba je bilo obiskati še rojaka Skvarča in Kanglerja. kjer se je [Minovila stara pesem. Z velikim veseljem sem pozdravil Skvarče-vo mater, ki se je kmalu prepričala, «!a nisem taka hudoba kot si je domišljala, da sem. Skvarč mi j«* pokazal svoj«' zajce. velike bele živali s kvišku stoječimi ušesi in rdečim i očmi. — Taki so pa dobri v rižotu ali v obari — sem mu rekel. — Maio predragi bi bili za rižot — j«' odvrnil in se pomembno smehljal. — Po čem pa so— sem ga vprašal ni stiskal v žepu dolar. — Po petintrideset dolarjev sein jih plačal, tistega, ki ga gledaš, pa niti za petdeset ne dam. Pojasnil mi je. da so nlemenite živali, kot so bili naprVmer grofje in baroni v starem kraju. CJrofi in baroni so izmrli. Skvarčevim zajcem se pa obeta mnogobrojno in žlahtno potomstvo. i (Koneo jutri.) "0LA8 R i t O D NEW YORK, TUS6BAY, FEBRUARY 23, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. JL ROMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET 21 Ni iiinurl \*<*r <1oiiiii<*1 i. kako ino»l:t AHj.iiiinn |>i't*t<*l\ 1«ist inko razburiti. "Tlv.i-i;i lin^u. iim» ni vni-ala. Njrn.i n<'z;isli->;uia odkritost m o jr» )»ržkoii<» rcsiln. < V l»i l»i!.i mi vi lunin. kakor se iij«»m» cvmpskc s<»-si iv, (V hi mi ii>r.*i);i ii>i< i me Itila skušala prepn-•"•ali, i ne »letom prevar, ki !>i me utegnile prednice dovesli. Se nik< ii ni videl tako Ire/.uena, stvarnega elnveka. Očitujc se kakor kakšen anaMmiecu i/.lelek; kar druge ženske skritim prikrivajo, io ona orituje*. Slavim, mem pozabiti. -renin dek!"lii moram bili hvaležen, da mi je tako prostodušno poda-i ilo svdjn dražestno osebo in se «xlrekl«» dolgntrajnemu pretvarjanju in vsej ohieaj-ni komediji/* V teti« nastroju ji je napisal veselo pismo, v katerem ji je živahno zal rje val. da ne mo-ii' več pogrešali dolgih iiizgovorov v. njo. s kalerimi ga je tak«; dražestno kratkočasila /;i njegovega bivanja v Moskvi. O bodočih dnevih na Krimu si obeta mnogo sreee. Njegovo pismo se je kri/alo z nekaterimi njenimi vrstieami. v katerih ni nič omenila kujoč kdo\e kakšna razočaranja. T o d a kmalu ga je Arijana prijetno presenetila. Pokazalo se je, da je dovršena gospodinja; miza je bila pogrnjena redno oh določenih urah in tudi jedi so bile raznovrstne in me-ujajoče se ter okusno pripravljene. Arija-na si ni štela v sramoto, da je učila Ta-tarko kuhinjskih i-eeeplov. ki so bili iz izvrstne Varvarine kuhinje. Tudi je nadzorovala kuhanje. Silno resno je prevzela svoje nove dolžnosti in 7.a mizo se je veselila. ko je Konstantin / naslado jedel. Njuno življenje je bilo sieer enolični:, toda docela mirno iti ud >bno. Ko sta si-prijazni spalnici prebudila precej pozno, j -Arijana tlesknila z rokami, nakar je bosonoga Tatarka. sihehljajor si- in molče prinesla v sobo velik podnos s čokolado, čajem smetano, svežem kruhom, maslom in slad čieami. Xajtrkovala sta drug judeg drugega z velikim tekom in v neskrbneni brezdelju. Scle okrog enajste sla zapustila "hišo in šla na bližnjo malo peskovino. Tu sta se podila v svetlem solneu. se igrala med pečev-jem kakor otroka, stekla v skoraj mlačno vodo, pritekla nazaj in zopet zabredla v vodo, končno pa sta se zlekniln po pesku... Arijana .je tedaj razpustila svoje lase in ležala sta nepremično, z zaprtimi očmi pori žgočim soliM-ein. Imela sta občutek, kakor da jima sohični žarki prodirajo globoko 1 telesa in da prasketajo pod kožo milijoni o na mera va ne m potovanju, pač pa mu .!«'| , j.-kt ričnih iskeh. Vse n. skoiično Življ«-nje dovtipno opisi vala svoje življenje, poteka- j,. p|.,|0 v uytjxl v skalah, tleli in evetiieaii joče ji med zaljubljenim strieem in teto. ki st;i videla svoje brate in sestre: po soli JO je ljubosumje šiloma splašilo iz njene: t\\šiu'i veter jima je božal telo in pihljal običajne otopelosti in giuposti. Pismo je 1||(m1 prsti nj,mn, |insu, Utt„ Ri|;l je t o pri- nilo prav tako živahno in naravno kakoj vse njeno bistvo. Rrzojavil ji j«* uro svojega prihoda in ji ponovno sporočil, da odpotujeta skupaj naslednjega dne. Arijana Nikolajevimi ga je pričakovala na k* lodvoru in v vozu. ki ju je peljal v bolel. se je nežno privila k njemu. Bas tisti 'an je sijajno prestala zadnjo izkušnjo. Ni ugovarjala glede njunega skupnega potovanja in mil je pripovedovala, kako pretka no je s pomočjo neke prijateljice prevarila očeta, strica, teto Varvaro in svoje prijatelje, ki se jo vsi doma pričakovali. Saim* to je rekla, da mora biti šestnajstega junija doma iz važnih razlogov in da se o tem lie more več pogajati. Kden teden daruje I »ri jatelju. Naslednjega dne jn je odpeljal sebasto-polski brzovlak. — Ležala -ta na majhni poskovirti morskega obrežja na rdečem, vročem pesku, desno iu levo p< leg njiju iu za njima razjede no ideče pečevje. pri nogah Šumeče morje. k:i-lerega mehki valovi so umrli na pesku s Šumom, ki je hil |mm1o1m*ii zvoku trgajoča se svile. Na jasnem nebu se je lesketalo nekaj nepremičnih oblakov, kakor da so zasidrani v ozračju. Živela sta. kakor je Konstantin prerokoval, blažena kot bogova, na solneu ležeč, dihala clišavcn morski zrak. Bila sta tu že preko osem dni. blizu Jalte, in živela neprestano samo zase. Stanovala sta v majhni liišiei. ki jo je neki prijatelj slikar odstopil Konstantinu. Imela ji* bele zidove. rdečo streho iu je bila docela skrita mod pečovjem. Njena notranjost se je sestajala iz dveh sob. Večja seha je imela tri okna. gledajoča proti jugu na morje. Rila je belo preplcskana in obložena z orientalskimi preprogami, ob stenah so stali diva ni. /i nje je bil čudovit razgled na jiečevje, cvetlice, kaktuse in borovje. Na zadnji strani hiše je bila kuhinja in soba za služkinj«!, ki je kuhala. Bila je tatarskega j»o-kolenja in črnili lasi. Neslišno je švigal; na svojih lepili bosih nogah po hiši. Arija na je obšla, kakor niačiea, ki pregleda naj prej svojo okolico, hišo. ki jo je Koiistan lin izbral za iijiuio skupno življenje, nazadnje je izginila v k Tih i njo. kjer se je dolgo razgovarjala s Tatarko. Konstantin jo je prosil, naj imdaoduje poupodinjstvo, toda napravil je to z nekim strahom, priča- jetna mrtvien«ist. da sta komaj še zaznala s\-i jo telesnost. Okrog ene, ko je >oln<-e najhuje pripekalo. sta se vrnila kakor omamljena v sv« jo hladno sobo in >e lačna lotila .jedi. Nato je sledil v urah največji- vročine dolg popoldanski počnek. Med čitanjeni iu kajenjem sta Ziispala in počivala do petih, ko ;ta pila čaj. Nato se je vzdihujoč česala in si nadela kakor pajčevina tanko letno obleko. Ko se je lnračilo. sta šia z doma iu l«o lil., po eesti proti Jalti vzdolž bujnih sadovnjakov iu cvetličnih vrtov, ki s,, ohnrbl.jali' obrežj«'. tem bližnjem mestu sta večkra« počivala, ko se je znočilo. na terasi, visoko nad niorjeni stoječega hotela. Uloboko po l njim so se pozibavale ladje v pristanišču. k. so ga razsvet je vale velike obločnice; tiha go;, vezni izpit iz politične aoecede k pripravil blagajnik Diabc :ov . : j-no jx>peio ju sprem- bila odvisna v>a njegove uradni- . ," * i" .. i; lika bodornoit: — Kdo ie naš veli- 1 iale kresnice, iskre«- se »><1 veje do \ eje dl- * -i i - 1 ^^J*1^ Marks. Koga mtenaj~- seče-a grmovja; zdaj s«» ugasnile, zdaj zo-'mo s3:.iUae pa:ri0:e^ Na^ sope! zasvetile, kakor da oznanjajo ljubezen.; vražnike. k; pod socialistično krinki je vzplaintevala v kratkih, živih plamene-j ko služiio buržuariji Kaj je zr.a kili okrog njiju. Doma je brbotaj samova" na mizi. i NADALJEVANJE SLEDI čilno za kapitalizem? Divje raz-bojništvo v duhu načel zasebn^ i lastnine. Kako bomo izpeljali* Vi Diabe: v je obupno prenM-t,al jrrozo. stopil pred mizo iii za- Vase ime. tovariš—ga je vpra->al izpraševalec. — Marks, — je ušlo pv blaga >niku. — Pokii;? pnd socialistično krinko slu-ž.m ouržuaziji. Izoraševaiet. ki se ni zmenil za — Lahko sc premične an nepre " + * -«ojasnil Dia- prvi odgovor, je zdaj začudeno na-naše gospodarske načrte? S po- | mrdnil obrvi: _ Hm. .. Vi res iz- I močjo elektrifikacije sovjetskega j ^^^ iskl.eno razodevate vaše pre I ozemlja. Kje so bili prvič ?a- j od razbur-.akor ujeteni i na mu je bobnala ^jo .arjala vsako izgovor jcii.- ^oedo. Zobje so mu šklepetali, in prsti so stiskali v žepu neprecenljivi listič. :e .se ka o: razburjali! va svi-rfrjr to*, ari- Di a betov prožijo stopil r.i torak n-.izai >d mize in t nekol'^o riripuvim ^Ia-o:n odgovoril Surro i/prasn j te me. prosim. • u.;' V-<* d-'bro v^m* Krfo '.t.er ' Kaut&ki Kdo je gro-•j; Srheiaemann Kdo te kan-ludat Le F*'Lielte! P m.r. t -r tovariš* i? irijuniv- re«ei upra-evaiec in pre-tidno svoj stol. da bi "^e i. um^kcui v tvad f vJiav di -te dobro pripravi . Na »v.den.e. tovarn Dab t«. -»' >e olaaen > nesme'.iiii!. e prikloni, .i piL d vrat: ^ * ** ozrl in -e zasmejal: Kdo ;e tzdajaier? Kau'-ki* Kdo je Aora::. vio Za treaot* jc ucir.kcveo obmolknil. pon:e:nann pnrr.eiik.- 4;i % za v pil Soci i: i - r: nr o--:' • • — Jako dobro.... izvrstno., 'z vrstno. .. A pred vsem- pomirite se. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" izpraševalec, ki je postajal pl:—en Ponudil je Diabetovu• stol. mu o-stro posrieda! naravnost v o"i • -nenadno vpri.šal: pričanje A kako baste označili; prosim, tovariš. Morebiti ste utru-I stopami vs: svetovni narodi? Samo;;. r(i,r primeru vaj službeni rieio- | jeni? Sedite. — je prijazno - k-i na prvem kongresu II. Internacio-, ^^ z* "ka, i,a smatrate^ nale v Pariau, docim nima t. zv.l " Z l ilvu razoojništvo v danu Zveza narodov nobene pravice do na6el ^^ la5tnine. tega naslova. — Kaj vam je znano o kapitalizmu? Razlikujemo pre-1 Ta-a-ko' Me ?ako veseli A mičnine ?n nepremičnine. - Ka-; povejte. kaKo se je vam po roči.J tero obliko bo imela idealna ko-* prit; v sovjet ko 4užbo? munistična država v bodočnosti? j S pomoi-o elektrifikacijo Ne vemo. to bo določil njen razvoj et-Kt*ua ozemlja sam. — Kdo je izdajalec medna-' Izpraševalec te obmolknil -x>- Zunaj so -bstopili Di.ibet u*a razburjeni uradniki No K* to »e bilo? — Vsem M-m zaprl a po Stavili ;o osem vprašan1 Takoj sem na vse odgovoril pa e \ira dodxl .'e-set p»» vrh i Le pomislite praševaiec .r.e je .naposled deboio gledal. Napc«.lea mi je nuklorul odlikovanje :/let v Krim Takoj rfm r.a vse od^o*. »ril Malen- rodnega socializma? Kaut3.ki. — menibiio po^ledai o-taie :iavzo e Kdo je kandidat za člana vodstva; do-.oianstvt nike III. Internacianale? Le Ffvllette. i Čujte. tovariš, kdaj ste zad-— Kdo je grebar zapadnega soci-: menu sto jo temperaturo- -alizma? Scheidemann. — Kdo je! ie previdno vprašal tajnik. Abramovič? "Vodja rus. soc. dem.! Samo na prvem kongresu II menjševikov v emigraciji. O p. prev.i Socialistični osel.... osel.... 1 — Povejte, kateresa -n.o ac... -Ne vemo. to b > d »loči: r.i sam! — je zmagovalno z iv;:: I> betov in. oori>al pot:-.o čelo v l. ve-ti. da b<> kmalu pre:lia=JtI i/ pit Vti-i* ga 'e nart»d;l *a i :\)i odgovor. >e mu }e zdei kak zadnji t>dlin lini udarec po >«>" ra. :uku. Navsoci ju razburjeno šepet med ieboj. TainiJc je pa iiist.n -f • Internaeionale v Parizu leta lfciJL * ^ Neutrudni Diabetov je stiskal li- stič v roki in neprenehoma mrmral z napol zatisnjenimi očmi: — Oh. samo da se ne bi zmotil! Kdo .ie izdajalec? KautskL — Kdo je foter? Seheidemu. Kdo je kan-! dftdatf Le FnlirHe______! Odpravi bolečine * No trpite revmatičnih b^Iečii* in bolezni. Nabavit" si stek-lt-nico liniuK-ntu v PAIN-] f J ^ktc — Izvrstno, tovariš s "nl;- njemm navdušenjem ^aidtc.'i izpraševalec. — Krisno. iijajno! A • pred vsem. pomirite se. vam pra-I vim! Podali vas bomo na počltni-, ce v Krim.... recimo v Jaito. To vam bo dobro delo .. Saj veste — j morski zrak. solnčno podnebje . . Vse bomo oskrbeli— Samo pomiri- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SI.UVENT READERl Stane Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21C West itth Stmt Ne« Ywk Cltf "GLAS NARODA* HEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 23, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. VSE SE PREBOLI ■ a ROMAN DS ŽIVLJENJA. n Za Glas Naroda priredil L H, D ° D □ nr, (Xatla1jevan}e.) Nad pol leta je ležala težko bolna v bolnišnici, Jie da bi kaj vedela. Vročica je razsajala po njenem telesu da se je včasih bal zdravnik najhujšega. Toda njena močna narava je slednjič vendarle pregnala črnega angela, ki je več tednov grozeče stal poleg njene pootelje. Ko ji je slednjič njeno stanje nekoliko izboljšalo in se je zopet zavedala, da živi. je bila tako slaba, da ni mogla misliti, niti dvigniti roke. Postala je tako suha. da je izgledala kot štirinajst let staro dekle. Vse, kar so ji ponudili, je sprojela kot otrok, kakor \ poLsnu. ne da bi govorila, dokler se ni po preteku par tednov pričel njen razum jasniti iu tedaj ji pride v misel vprašanje: — Kako sem prišla tu-sem Kaj se je zgodilo z menoj? X (»poznana okolica katero je opazila v popolni zavesti, pripro--la soba. usmiljene sestre z belimi klobuki; vse to se ji je zdelo čudno. Spomnila se je .svoje matere in je za hrepenela po njej. Potolažili so jo. tla je odpotovala v neko kopališče. Vdala se je, ker je bila še preslaba, da bi še dalje rzpraJlevala. Poletje je poteklo, ne da bi ga bila okusila. Nekega dne pa zapazi pod svojim oknom, kako so plesale v vetru snežinke. Ali je bila že 7.ima? Kaj se je tedaj vm> zgodilo ž njo? Kje je poletje? Ničesar videla. S počasi rastočimi telesnimi močmi so prihajale tudi misli in .spotuiui in nekega dne je stalo pred njo vse tako jasno, kot bi bilo včeraj. Korakoma >o ji hodile misli nazaj; brala je novelo barona VI-rilia Kamnikarja; eeh> naslova se je s]>oinniIa: ''Postaje Vijole llrtULske", Vijola Itronska — to je bila ona. To neizmerno ponižanje! O. k »k o je vse to še gorelo v njenem spominu. In nato razgovor z .Toakom. katerega potem ni več videla. Popoldne je šla na izprehod, da bi všla svojim mislim, ki so jo do tedaj neizmerno mučile, jo gnale v obup, da je hotela v valovili Iskati konee svojih muk. Tedaj pa se nenadoma pojavi pred njo star gospod, ki jo je varoval pred hudim dežjem z dežnikom. Vse ie slike je videla jasno pred seboj. Sama isebe je videla, da sedi ž njim v gostilni; poznal je njenega očeta in je govoril o njem. I>o tu so segale njene misli, kar je bilo pozneje, o tem ni vedela več. Velika globelj je bila pred njo in zastonj je paskušla jo napolniti. Nemirna postane v svojem premišljevanju in korpneee je čakala na obisk zdravnika, ki ni nikdar zamudil, da je ne bi pregledal. Ko zdravnik stopi v sobo, takoj opazi veliko izpremcmbo na bolniei. Rožnata barva je ležala na njenih licih. Zopet vročica? Potiplje žilo. Margareta se dvigne v postelji. — Nisem več bolna, gospod doktor. Samo to premišljujem, kako sem prišla sem. Vedno ste we mi izogibali, zdaj pa hočem vedeti m tudi vstati. Smeje jo potisne v blazine. — Preveč želja imate naenkrat, gospiea. Zdi se mi, da ste preveč odločna. Jutri bomo videli. — Toda zdi se mi. da sneži, gospod doktor. — Seved a mora snežiti. Tiožič mora vendar imeti belo odejo. Začudeno in z velikimi očmi ga pogleda. — Ali je kmalu Božič? Tedaj sem bila dolgo bolna, gospod doktor. — Zelo bolna, goeipiea, — potrdi zdravnik. — toda. če nekoliko potrpimo, pridemo če z hrib. V nedeljo pa boste mogoče za po-skušnjo mogli za kake četrtmre vstati. Naslednjega dne pa pride tudi ;stari gospod, ki ga je tedaj srečala. Ril je zdravnikov brat, kot so ji povedali. Sedel je ob njeni postelji kot oče in kot oče ji je gladil roke. In t itd i prizanesljivo ji je povedal, da je izgubila mater, katero ji je vzela lepa in hitra smrt. Mimo in udano je sprejela to vest in čudovito v oblasti svojih čustev, kajti pojm mati ji je bil kot sanje, Nobenega hrepenenja, ni imela po njej. .\jen čas trpljenja je izbrisal we. Nobenega občutka ni imela več za bolečino in veselje. Vsak dan je prihajal sodnijski svetnik Hafner in vsak dan je bolj zaprl samotno dekle v svoje srce. Pripovedoval ji je. kako si it želel dobiti ljubeznjivo hčerko in jo je vprašal, ako mu tudi bore postati. Pozneje je niso več vprašali. Naenkrat je sedela v vlaku, ki jo je peljal v Celje oh strani dobrega starega gospoda, ki ga je takoj vzljubila kot očeta. Njeno okrevanje je sedaj naglo napredovalo. Globoki vtisi krasne narave, breskrbnost za življenje, na kar prej ni bila navajena, vse to ji je veliko pripomoglo, da se ji je zdravje naglo vračalo. Z vsakim dnem je bolj cvetela. Velika noč ji je bila resnično Vstajenje. Počutil« se je svežo, močno in zdravo, kot prej; postala je zope^ prejšnja Margareta Homčeva. Toda ne v*e prejšnja — zanj. ki ga je prej poznala, je čutila nekaj tujegp. Ob, njenih ustnicah je bila neka poteza, ki njenemu obrazu ni bila primrna. Njen prejšnji neizmerno ljubeznjivi, otroški izraz je izginil. Xa njenem lepem obrazu je ležalo nekaj hladnega. zaprtega, nekaj zrelega. Samo. kadar je govorila s svojim starim prijateljem, je razcvetela njena ljubkost. Razočaranje, ki ga je doživela zaradi enega človeka, kateremu je podarila svoje prvo čustvo, je bilo preveliko. To razočaranje je V njej nekHj uničilo, kar ni moglo več ovesti. napravilo jo je za podobo brez usmiljenja, kot «o jo imenovali njeni oboževalci. Svetnik Hafner ni hotel, da bi bila Margareta brez vsake za-l»ave, temveč je obiskoval ž njo razne prireditve, veselice in zabave in veselilo ga je. ko je vedno opazoval, koliko poklonov dobiva od vse porod njegova lepa varovanka. Stavil ji je pogoj, da ga smatra za svojega očeta. Rekel ji je. da JO hoče ta vedno imeti pri sebi kot ljubko hčerko, ki je razveseljevala veeer njegovega življenja in mu odganjala misel na zapuž- cenost. Ko mu nekoč pravi, da mu je za njegove dobrote, ki jih ji je izkazal, veliko dolžna, ji odgovori: — Hčerka, jaz imam večji dobiček. Ako že to mislite, tedai plačajte svoj dolg z izpolnjevanjem mojih želja. Bodite moja hči in privoščite mi veselje, da me imenujete očeta. Nikogar nimam, za kogar bi bilo treba skrbeti. To je kazen za ljudi, ki v mladosti nbo ničesar hoteli vedeti o zakonu. Kot dar z neba ste mi — si mi prišla na pot mojega življenja, moja draga. Prime jo za roko in jo proseče pogleda. O in jena se solznih oči skloni k njemu. Stari mbž jo pritisne k twfci. Moj dragi .otrok — In- te besede večkrat ponovi . — Oče! <;i^vo nkrije na njegove prsi. O, zdaj je aopet imela dom, imela je očeta. «Xi bila več zapuščena. Vedno mil bo ca to hvaležna! Poteklo je eno leto in nikdo ni obžaloval te zveze. Bilo je medsebojno dajanje in jemanje S hvaležno in otroško ljubeznijo se je Margareta oklepala starega gospoda, ki je videl v njej svojega Boga. Vso ljubezen svojega bogatega srca je daroval svoji lepi varovanki, ki je, rešena vsakdanjih s krbi. razvila vso lepoto svojega telesa. In kako bogatega ga je napravila — kako polna ji> bila njegova hiša sijaja in Kolnea, kajto v svoji otroški ljubezni je bila sama sladkost, ki je bila v tako velikem nasprotju >. njeno dru gace tako hladno in udano naravo. Marsikaterega snubca, ki ji je nudil najlepšo bodočnost, je odklonila. (Dalje prihodnjič.) MAČEK IN KISLE KUMARE Zakaj muli pes travo, kadar si .mogoče majhne reči, drobtinice, je pokvaril želodec? To in podob- j kamenčke, koščke lesa in tudi hrana vprašanja so fiziološki vedi že dolgo delala preglavice. Vse teorije, ki se bavijo z občutkom gladu; imajo skupno naziranje, da pov-vzroča izmenjava snovi spremembe v sestavi tkivnih sokov in da so s tem občutkom zvezane določene kemične reakcije. Tako n. pr. izgine ta občutek pri človeku z vbrizgavanjem grozdnega sladkorja ali tudi z vbrizgavanjem natro-novega luga. Človek je tedaj lahko s praznim želodcem sit. Po drugi strani mu pa nič ne koristi, če si najjoJni želodec z neprebavljivimi snovmi —. želodec je poln, toda glad ostane. Za vsem tem morajo biti torej še druge stvari. Tek je posebna vrsta gladu, tako rekoč finejša. Če si poželimo p>o krokanju kislih kumaric ali sla-nika, bi to lahko razlagali s tradicijo in izkušnjo. Kako pa, da se drži tudi žival, ki je vzrasla v strogi odločenosti, navad svoje vrste? Zlasti problematičen se nam mora videti tek, kadar n&stopi v določene snovi. Nerazumljivo se nam mora zdeti, če prične mlada žiVina hipoma glodati kosti. Če pogledamo stvar po bližje, pa bomo morda opazili, da primanjkuje njeni krmi fosforja, ki si ga živa-potem skuša preskrbeti na ta način. Kosti vsebujejo namreč mnogo fosforja. Tako. bomo lahko tudi opazovali, da si pričnejo ovce, ki DENAR POŠILJA v Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in druge dežele točno in sigurno stara in zanesljiva tvrdlra LEOZAKRAJSEK 630 — 9th Avenue New York, N. Y. Cene za dinarje in lire so sledeče: 500 din.vrjev za ____ ......$ 9.65 1000 ......»18.90 2000 " ... ......S37.50 3000 " "... ......$56 — 5000. " *' ... ......»93.— 100 'ir za ........ ____ » 5.90 200 It za ........ ____ »11.50 300 lir za ........ ____ »16.90 500 lir za ........ .... »27.50 1000 :.r tr ........ ____ »53.90 TA TVROKA OPRAVLJA TA POSEL ŽE NAD 12 LET soii; pri smotkah in podobnih Izdelkov reagira alkalično. Pri kajenju brez inhaiiranja o-staneta kakšni dve tretjini dimi v oganizmu, z inhaliranjem pa celin sedem osmim. Pri cigajretah se močnejši fiziološki učinek po nikotinu doseže šele z inhaliranjem pri smotkah pa že brez njega. Najnovejša reziskovanja potrjujejo staro izkušnjo, da je smotko najbolje pokaditi do polovice in jo tem natakniti na ustnik, ostanek naj« manj 2Vj> do 3 cm pa vreči stran. Pravi užitek, ki povzroča, da se nilne substance. S tem poskuša -njem si izbira torej snovi, ki jih za svojo rast najbolj potrebuje. Kakor pri živalih, je seveda tudi pri ljudeh. Srednji Evropec ima n. pr. čisto naraven odpor proti ribjemu olju in podobnim mastem. Ta odpor pa se spremeni direktno v lakoto po masteh, če se Srednji Evropec kot polarni raziskovalec mudi dalj časa v ozemljih velikega mraza. Tudi v našem pasu za-uživajo ljucije pozimi več masti nego poleti — pri tem pa običajno niti ne vedo, da se jim mast v te- [ marsikdo kajenju ne more od t telesu izpreminja v toploto. V teku" niti; temelji na fizioloških učinkih svojega razvoja spremeni človek ( nikotina v organizmu. Nikoti.i večkrat svoj okus in poželjenje po, vpliva na simpatsko živčevje, zla-določemih snoveh — to je zelo sti na napetostno stanje v žilju, na razumljivo, kajti otrok potrebuje delovanje drobovja, srca itd. za svojo rast čisto drugih sub- Zmerno kajenje vpliva do neke stane nego odrasel človek. i mere drazilno in mu sledi tu pa ___tam pomirjevalna narkoza. Zmer- v ! no kajenje ni direktno škodljivo, SKODLJiVOST NIKOTINA ! nezmerno pa povzroča iste simptome akutnega zastrupljenja z ni -kotinom, kakršni nastopajo pri začetnikih, le da so često še nevarnejši. Pri trajnem kajenju se organizem utrdi napram strupu in blaži njegove neposredne učinke. Sčasoma pa nastopijo kronične škode v organih, ki postanejo posebno o-čitne, če kadilec za krajši čas ali trajne opusti kajenje. Zdrav človek, ki ne kadi, dokazuje s tem, da oboli po slučajni kaji, svoje zdravje, kadilec iz navade pa do kazuje s tem, da nanj ista količi- SHIPPING -NEWS Količina nikotina je v raznih tobačnih vrstah razLčna in znaša 1.2 odst. do 3.5 pri cigaretah, 1 odst. do 3 odst. pri smotkah, pri nekih vrstah pa celo 4 do 5 odst. Še močnejše tobačne vrste se direktno na dado več kaditi, temveč le s pomočjo vodne pipe. Nikotin velja za enega najmočnejših strupov, kar jih pcznamr. Dočim so 4 miligrami morfija tako rekoč brez učinka, povzroča ista količina nikotina že splošno jim v krmi primanjkuje mineral-" motnje, ki trajajo najmanj 24 ur J na tobaka ne učinkuje, svojo bo- nih soli, medsebojno žreti volno —.Smrtna doza znaša za nikotin 50 v volni je dosti takšnih soli. Ko- j do 60 miligramov, zadostuje pa koši so v času, ko ležejo največ i lahko tudi 30 mg. jajc, naravnost požrešne na jajčne' Kajenje je zamotana zveza su-lupine in druge stvari, ki vsebuje- j he destilacije z destilacijo vodnr: jo apno — petelin, ki nima tolik-1 pare. Razločevati je treba glavni šne potrebe po apnu, pa ne kaže, tok dima, ki se vsrka z usta in nobenega zanimanja za takšne sla-' stranski tok dima, kj udide v zrak. ščice. 1 Glavni tok reagira pri cigaretah Organizem, ki mu primanjkuje , in deloma pri tobaku za pipo ki-, določenih, za njegovo zdravje po- slo, vsebuje torej nikotin v obliki} razkrojevanju nikotinskih spojin v j trebnih snovi, vzbuja torej sam od| ' | sebe apetit po takšnih snoveh. S1-- tem pa še nismo pojasnili, kako BoljSC ZdfflVjC lezen. Kako se izognemo najučinkoviteje nevarnostim nikotina? Najboljši odpomoček bi bil seveda ta, da bi sploh ne kadili, v drugi vrsti bi koristilo gojenje tobačnih vrst z zelo malo ali nič nikotina, kakor ga poskušajo v zadnjih letih na Nemškem. Nadaljnja možnost bi bila v umetnem odpravljanju in i žival primerne snovi iztakne. Ko-■ koši ne vodi pri iskanju hrane, n. pr. niti tip niti vonj v posebni meri. Žival mora biti torej naveza-I na samo na poskušanje in izkuš-nje. Izkušnja jo uči, da morejo n. pr. jajčne lupine utolažiti nje glad po apnu. Nemški raziskovalec dr. Katz je opazoval pri umetno izvaljenih pi-ščetih, da kljujejo spočetka vse večja moč Slabotni, botehni moški in ženske l>o-dv dobili v Nu^u-Ton*- fudoviio zdravo in močno zdravilo. To izvrsLno zdravil<> of-isti život bolezenskih fflivic. I>a novo iivm"- in «.ja.';» oslabeli želodec in druge organe. Potem ko ste jemali Xuga-Tone n»-k:«j lasa iKidete gotovo dobili boljši ai>etit. hrana s«- bo lagrlje prebavila, 1 tobaku. A le malo metod je v tem pogledu izvedljivih in uspešnih. V Nemčiji in v Švici so začele oblasti v zadnjem času preiskovati različne vrste cigaret in smotk ki so jih tvrdke izdelovateljice ponujale kot nikotina proste. V Nem čiji so preiskali kakšnih 220 teh cigaretnih vrst — a le prav redke so se izkazale to. za kar so jih izdajali fabrikanti. Zato bodo v dete zdravejfti in močnejAi in vuše sps, »je bo nočitnn in o^veiujoč-e. Nupa-Tone Nemčiji in tudi v Švici v kratkem se prodaja v lekarnah. Ako pa lekarnar izdali Zakon, ki bo V tem pogledu nima. reeite mu. da pa naroči za vas «>d y b trgovca na debelo. —.\dvt. < napravil konec goljufivi reklami. Koledar za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite Še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. 25. februarja: Albert lta!]ln, Hamburg, Cherbourg NVw Amsterdam. Boulogne »ur >ie«-Ft- 'tlerd.iin 26. feoruarja: MaureranU. Cherbourg 27. februarja: Kuroi»a. Cherbourg. Bremen 3. marca: ilamiiurg, Hamburg, Cherbourg 4. marca: lie de Krim-e, Havre Bereucaria, Cherbourg 9. marca: Bremen. Chtabourg. Bremen 10. marca: Deut schlaiul. Hamburg, Cherbourg 11. marca: Majestic, Cherbourg 14. marca: Avgustu«. I'Ubrovnlk In Trat 17. marca: New York. Hamburg, Cherbourg Kuro pa, Cherbourg, Bremen 18. marca: Olympic, Cherbourg 22. marca: He de France, Havre 23. marca: Statendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 24. marca: Albert liallin, Hamburg. Cherbourg 25. marca: Bfemen. Coeibourg. Bremen 23. marca: Maui etania, Cherbourg 29. marca: New Amsterdam, Boulogne su- Me» Rotterdam 31. marca: Hamburg, Hamburg. Cherbourg 2. aprila: KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street Milwaukee, Hamburg Cherbourg Vote uda m, Boulogne »ur Mer, Rotterdam Europa. Cherbourg, Bremen 6. aprila: Auuitunla, Cherboi-rg 7. aprila: l>eutsfhtar.Q. Hamburg, Cherbourg 8. aprila: l,e de France. Havre 9. aprila: Veeudam. I'-oulogne »ur Mer, Rotter-•hun 13. apri'a: Bremen. Cherbourg, Bremen 14. aprila: New York, Hamburg, Cherbourg 15. aprila: MauretanTti, Cherbourg 20. aprila: Eurofta. Cherbourg, Bremen 21. aprila: Albert Ballin, Hamburg. Cherbourg 22. aprila: Fran«-**. Havre 23. aprila: t'leveland. Hamburg. Cherbourg Statendam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam 27. aprila: A<]'.rita ilia, Cherbourg 28. aprila: Hamburg., Hamburg. Cherbourf 29. aprila: Columbus. Cherbourg. Rremen 30. aprila: II* de France. Havre Volelidam. Itoulogne aur Mer Rotter-d .m it 99 V JUGOSLAVIJO Preko Havrn Na Hitrem Ekspresnem Pamik'i 1LE DE FRANCE 4. MARCA — 6. popoldne 22. Marca in 8. Aprila LAFAYETTE 15. Marca in 16. Aprila DE GRASSE 1. Marca in 5. Aprila 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za poji4'iila in potne liste vpr.i-ia.te niie pooblaščene agente cfr«erieK JQ/ie 19 STATE STREET, NEW YORK New York, N. Y, POUČNE KNJIGE (Nadaljevanje.) Rariinar v kron»ki in dinarski vHjavi .......................................73 Ročni s!nv. italijanski in Kali- janski slovenski slovar .............90 Kotni alkausko-Turška vojska ............... Rulkanska Vujska. s slikami ........J!5 Boj in zmaga, povesi .......................jp Blagajna Velikega vojvoda .............60 Belfegor ..........................................gg Bo>\ (roman) __________________________________fc Burska vojska ...............................49 Beatin dnevnik ...................................60 Božično darovi ................................. Božja pot na Bledu...........................t* Božja pot na Šmarni gori ................JSti Cankar: Grešnik I^nard. broi .................7i» .Mimo življenja .........................„80 Moje življenje ________________________..75 Romantične duše .........................M Cvetke ................................J.................. Čebelica ................................................ Črtice iz življenja na kmetih ...... Drobiž, in razne povesti — Spisal Milčinikl _______________________.&» Darovana, zgodovinska itnvest ........J»4) Dekle Eliza..................................40 Dalmatinske povesti .......................J5 Dolga roka............................................JiO Do Ohrida iu Bitolja ........................'0 Doti z orožjem ..................................J»U Dve sliki: — Njiva; Starka .......t.Meškui ......................................60 l>evira Orleanska ..............................J»Q Duhovni boj .......................................50 Dedek je pravil; Marinka in ftkra- teljrki .............................................40 Elizabeta .............................................35 Faliijola ali rekev v Katakombah.....45 Fran Itaron Trenk................................ Ki'o/ofska xgodba ...............................00 Fr.» Diavolo ........................................^0 (iozdovnik ZVKZKA) ..............1.20 Goiopodarira sveta .............................40 tiodčevski katekizem .........................!"> Cost line v atari Ljubljani .................60 t«rška M> tologija .............................1__ Gusarji ................................................71 Gusar v obl~k1h ................................A0 Hadži Mura* (Tolstoj) .................40 Hči papeža, vez.................................1.— Ilektorjev meč ...................................50 Hedvika ...............................................40 Hudi časi. Blag* duše. veseloigra .75 Helena ( Kmetova » ...........................40 Hudo Brezdno (11. zv.i .................35 Hiimorske. Gro(rske in Satire . vezano ........................................80 broširano ......................................GO Izlet g. Broučka ........................V..1.W Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 Iz tajnosti pri rode .............................50 Iz modernega sveta, irdo vez.....1.6(1 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1.50 Igračke, broširano ...............................80 Igralce ................................................75 ■fagnje ..._............................................JO Janko in Metka lna izdaja vseb 10 zvezkunskeji:i življenja.............................................50 Kako se sem jaz likal (Ale^iver i I. z~raek ....................C0 Kafcn sem se jaz